ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri in v soboto bo še nestalno vreme z občasnimi padavinami.
5S let
številka 44
četrtek, 6. novembra 2008
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
»Imeli smo živahno leto!«
Osrednja prireditev ob letošnjem prazniku Občine Šmartno ob Paki 11. novembru bo na sam praznični dan. Na torkovi svečani seji tamkajšnjega občinskega sveta bodo podelili priznanja nekaterim najzaslužnejšim občanom.
Naziv častni občan bodo podelili Jožetu Pola-ku iz Gorenja. Prislužil si ga je za življenjsko delo v obrtništvu in za osebni prispevek društvom ter organizacijam v občini. Grb občine
bo prejel Franc Drev iz Gavc za življenjsko delo pri čebelarjenju. Dobitnika plakete občine bosta Ana Marija Duh (prejela jo bo za dolgoletno aktivno in uspešno delo v društvenem življenju kraja in lokalne skupnosti) terZdrav-ko Stakne iz Paške vasi. Prislužil si jo je za dolgoletno aktivno delo v organizaciji ZZB ter na drugih področjih delovanja v kraju. Župan pa bo svoja priznanja podelil Alojzu
Podvratniku iz Gavc ter Mariji Bole iz Šmart-nega ob Paki.
Po mnenju šmarškega župana Alojza Podgorška seje od lanskega do letošnjega občinskega praznika dogajalo veliko stvari, »... dela je bilo na pretek. Imeli smo živahno leto.«
Več v prazničnem pogovoru na strani 3.
Prižgali na tone
sveč ...
Za nami so dnevi množičnih obiskov grobov naših najbližjih, pa tudi različnih spominskih obeležij padlim in umrlim med drugo svetovno vojno in po njej.
V dneh po praznikih so na vseh pokopališčih dnevno praz ni li zaboj ni ke z odpadlimi, torej »zgoreni-mi« svečami, v naslednjih dneh se jim bodo pridružili še oveneli cvetlični aranžmaji, ki so krasili skorajda vsak grob.
Slovenci smo, smo slišali v ponedeljek, svetovni rekorderji v prižiganju sveč. V le nekaj dneh smo z nji mi ustvarili na tone smeti, ki bodo potrebovale vsaj tristo let, da razpadejo. Zato so ukrepi nujni. Več o tem na strani 24.
Ko je hrana edino zdravilo
Tatjana Podgoršek
Današnji uvodnik bi pravzaprav laže napisal nekdo, ki boluje za celiakijo in se vsak dan srečuje z njenimi posledicami. Le tisti namreč najbolje ve za stiske, kijih doživlja zaradi bolezni in koliko energije, časa in tudi denarja je potrebnega, da lahko živi s celiakijo dokaj normalno življenje. A je prav, da o njej skoraj enako kot bolniki sami razmišljamo tudi drugi. Že zato, ker je to le ena od težav, ki oblikujejo naš vsakdanjik, mi pa jim posvečamo premalo pozornosti, premalo družbene skrbi.
Za to, da lahko celiakaši vlagajo in skrbijo za svoje zdravje, da lahko družbi dajo tisto, kar od njih zahteva, se morajo odreči marsičemu. Ni toliko težko tistim, katerih osebni dohodek omogoča normalno preživetje. Je pa težje tistim z minimalnimi plačami ali upokojencem z najnižjo pokojnino. Bolezen ne vpraša, kje bodo vzeli, da bodo hrano, kije za bolnike s celiakijo edino zdravilo do konca njihovega življenja, lahko kupili. Nikogar ne zanima, kako -bodo plačali položnice, razumljivo pa, da bodo izterjali zamudne obresti, odklopili električni tok, telefon ... Samo za primerjavo: kilogram »normalnega » kruha stane blizu 2 evra, srednje velika brezglutenska žemlja pa od 2 evra dalje. Koliko je potrebno odšteti za osnovno živilo v štiričlanski družini, v kateri so vsi celiakaši? Že res, da so otroci in študenti upravičeni do 100 evrov dodatka za nego na mesec, ki ga - mimogrede - ni težko »zapraviti« že ob enem nakupu brezglutenskih živil brez kakšnega priboljška, a z boleznijo je treba živeti do zadnjega izdihljaja. Medtem ko je za bolnike z drugačnimi diagnozami vendarle poskrbljeno, da dobijo ustrezna zdravila, celiakaši takšne ugodnosti nimajo.
V skrbi za lastno preživetje potemtakem ni čudno, da vse več ljudi primerja potratno državo z boleznijo z več obrazi, kot pravijo za celiakijo. Vse manj zdravim je dano, da kljub svoji pridnosti zmorejo stisniti začetek in konec meseca. Bolnikom s celiakijo pa je to še bistveno teže. Pa je to le ena težava naše sedanjosti, saj se z raznimi tegobami življenja ubada vse več ljudi, vedno manj pa je med njimi tistih, ki premorejo polno denarnico in zlahka poravnajo zgolj bremena, ki jim jih nalaga vsakdanjost.
Zgradili naj bi nov izvozni jašek

rt l£>.
M
Občine nismo enakovreden partner
8
9770350556014

lokalne novice
Kako živeti v okolju z drogo?
Celje - Mesec november je posvečen boju proti drogam. V ta namen so se na Inštitutu (prej Zavod VIR) VIR odločili, da ga posvetijo učenju. Pripravili so brezplačne delavnice, ki so namenjene staršem in bodočim staršem. V delavnicah bodo spoznali najbolj aktualne teme današnjega časa: vzgoja, komunikacija, odnosi in kako živeti v okolju z drogo. Delavnice organizirajo v treh terminih, da se jih bodo lahko udeležili tudi zaposleni. Prvič na 2 uri dolgo delavnico vabijo v ponedeljek, 10. novembra, ob 16. uri, drugič v ponedeljek, 18. novembra ob 9. uri, še zadnjič pa jo bodo pripravili v ponedeljek, 24. novembra, ob 16. uri. Delavnice bodo potekale na sedežu Inštituta Vir - na Vrunčevi 9 - v Celju.
■ bš
26. razpis gibanja
Velenje - Programski svet gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline je že objavil razpis za sodelovanje v 26. gibanju po vrsti. Rok za oddajo e-prijave je 12. december, v drugi polovici tega meseca pa bodo za mlade raziskovalce in njihove mentorje pripravili seminar o raziskovalnem delu in kako izdelati raziskovalno nalogo.
Tudi letos bodo lahko mladi raziskovalci izbirali med 19 temami, lahko pa izberejo še katero več, saj razpis omogoča, da na interdisciplinarno področje prijavijo naloge, katerih vsebina je povezana vsaj z dvema raziskovalnima področjema, na druga področja pa naloge, katerih teme niso v razpisu posebej omenjene.
Sicer pa bodo na Šolskem centru Velenje, pod okriljem katerega vsa leta poteka gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, tokrat namenili več pozornosti promociji gibanja in prepoznavnosti njegove podobe.
■ tp

IM J
lUGODNElCENElREKREACNEMNOVEMBRUl ÎOBlSDBOTAHlINlNEDËiïïMBMi
Izraz hvaležnosti in spoštovanja
Osrednja občinska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve v soju sveč in spremljavi vetra, ob partizanski pesmi in lepih mislih
BojanaŠ pegel
Deset luci za jasne noci
Velenje, 30. oktober - V četrtek popoldne, 30. oktobra, je župan Srečko Meh na odcepu za Ljubljansko cesto predal v uporabo hodnik za pešce in javno razsvetljavo ob državni cesti Velenje-Kavče. Mestna občina Velenje je namreč poskrbela, da nočna hoja po sicer varnem pločniku ne bo več »temna«, saj so financirali postavitev 10 novih, sodobnih obcestnih svetil, ki ustrezajo evropski direktivi. Izvajalec dobrih 23 tisoč evrov vrednih gradbenih del je bilo podjetje E in T, d. o. o. Prireditev ob predaji so pripravili v KS Staro Velenje, saj so se razsvetljave razveselili tako njihovi krajani, ki živijo v naselju za gradom, kot tudi krajani Šentilja in Kavč, ki jim je to najbolj varna »peš« povezava z njihovimi kraji.
■ Bš
Velenje - V četrtek zvečer je veter mršil listje in misli na tiste, kijih ni več med nami. Pri spomeniku Onemele puške se je ob 18. uri zbrala lepa množica ljudi. Ne le nekdanjih borcev NOB in vojne za Slovenijo, prišli so tudi tisti, ki so se želeli pokloniti spominu na vse, ki jih ni več med nami. Osrednja občinska komemoracija je bila zaznamovana s pesmijo, ki ob takih priložnostih budi nostalgijo in spomine. Prispevali so jo pevci Kaj-uhovega moškega pevskega zbora. Nekaj lepih mis li v sicer toplem predrazničnem večeru pa je zbranim nanizal podžupan in poslanec v DZ Bojan Kontič.
»Dan spomina na mrtve naj bo predvsem izraz hvaležnosti in spoštovanja. Priložnost, ob kateri se zave mo tudi tega, da smo takš ni, kakršni smo, in da živimo tako, kakor živimo, predvsem po zaslugi tistih, kijih ni več med nami. To - hvaležnost in spoštovanje - je torej tisto, kar želimo izkazati tudi vsi mi, ki smo danes na tej spominski slovesnosti. Hvaležnost in spo-štova nje vsem, kate rih ime na so zapisana na spomeniku pred nami. In tudi vsem drugim, ki so v preteklosti pomembno zaznamovali nas same, naše mesto, občino, dolino, državo ter nam zapustili neprecenljivo dediščino,« je Bojan Kontič poudaril ob začetku premišljene-

^•«.liACfiUCi cjnni.
4L#

1
■
\f
9»
y/A


Hov
Poklon vs pom in na vse, ki sož ivljenjei zgubili v časud ruges vetovnev ojne in tudiv ojne za
Slovenijo.
ga, čustvenega govora.
Poudaril je, da Onemele puške niso zgolj partizanski spomenik in ne ostanek nekega minulega časa. »So spomenik domoljubja, so obeležje pravičnega boja, so poklon tistim, ki jim tudi življenje ni bilo previ so ka cena za pokonč nost. Vesel sem, da nas je še vedno precej, ki znamo in zmoremo pokazati, kaj cenimo, kaj želimo ohra-
niti. Tudi s spominskimi slovesnostmi, kakršna je nocojšnja, namreč po svoje odločamo o prihodnosti. Ohranjanje spomina in prenašanje vred not na mlaj ši rod sta naši pomembni nalogi...,«je še poudaril. Potem je skupaj z županom Sre-čkom Mehom in sekretarko borčevske organizacije Majdo Koren simbolično poravnal trobojnico na cvetličnem aranžmaju ob spomin-
ski plošči z imeni Šalečanov, ki so dali življenje za svobodo in lepše življenje vseh nas. In tudi zato, da ne pozabimo, kakšne grozote vedno prinese vojna, je prav, da kome-moracije ostajajo stalnica ob dnevu spomina na mrtve...
Da so noči bolj prijazne in svetle, so veseli tudi najmlajši, ki gredo pogosto peš domov. Zato so županu pomagali prerezati tudi otvoritveni trak.
03/ 898 74 00
rdeča dvorana šrz
Končno ga le imamo - mandatarja
Pričakovana predsednikova potrditev - Po občinah sam dolgčas, povsod o proračunih
-	Celje ne le mladim, tudi starejšim prijazno mesto - Počasnejši razvoj in cesta
-	Voda vse bolj zlata vredna
In smo tako končno le dobili mandatarja! Nekateri so Boruta Pahorja tako imenovali že vse od volitev, sam je čakal na razglasitev predsednika države Danila Turka. V ponedeljek se je to zgodilo. Kot se je izkazalo, so nekateri menda še vedno upali, da bo njegova odločitev drugačna, čeprav to ne bi bilo povsem razumljivo. A upanje umre zadnje. Pa čeprav gre za up brez upa zmage. In kot je pri nas običajno, novemu mandatarju vse stranke niso pripravljene dati svojega glasu. Razkorak med koalicijo in opozicijo, vsaj dela te, torej ostaja tudi pri tem. Zdaj, ko imamo mandatarja, bo stekel tudi ves ostali postopek. Čeprav tudi razreševanje stvari, ki bi lahko že bile rešene. Še vedno aktualni obrambni minister precej »napada« vse okoli, celo v njegovi v stranki niso povsem izvzeti. Ne gre le za boj za upokojence, gre tudi za boj za njegov osebni položaj. In ko se na državni ravni vsaj nekaj dogaja, je po občinah »dolg čas«. Tudi v občinah na našem območju. Povsod razprave o proračunih. Seveda vse te razprave še zdaleč niso dolgočasne. Želja in potreb je namreč veliko več, kot je dolga denarna odeja. Prednosti pa tudi niso povsod enako jasno razvidne. Če ob tem upoštevamo še to, da prihajajo leta »suhih krav«, je problem še večji. Čas je pač za trezne poteze, nikakor za kakšno razsipništvo. Saj se tudi naši celotni državi, podobno kot ostali Evropi in svetu, ne piše nič kaj dobro. V nekaterih družbah so sicer sedanje splošne težave celo prehiteli in že takoj napovedali odpuščanja, pod odejo recesije pa pometli nekateri druge težave. Drugod so se resneje prešteli in ugotovili, da bodo najprej na
udaru »pogodbeniki« oziroma delavci, ki delajo za določen čas. Tako se je marsikdo v času pričakovanja veselega pravljičnega prazničnega časa znašel v kaj žalostnem stvarnem položaju. Ko je kot zgodnje božično ali novoletno darilo dobil prekinitev pogodbe o delu. In bodo praznovali na cesti.
Zaostrene razmere pa seveda ne bodo povsem zavrle različnega načrtovanja. V Celju tako resno razmišljajo, kako bi se najučinkoviteje vključili v mrežo starosti in starostnikom prijaznih mest. Gre sicer za mednarodni projekt, v Sloveniji začetne korake delajo v treh največjih mestih: razen v Celju še v Ljubljani in Mariboru. In ko se pri tem v mestu ob Savinji ozirajo naprej, se pri nekaterih drugih stvareh nazaj. Tako bolj ali manj mladi želijo bolj obuditi duha Celjskih. Saj veste, tistih Celjskih, ki so nekoč v Evropi nekaj veljali in aktivno pisali srednjeveško zgodovino. Zdaj se bodo te slavne preteklosti spomnili z Ipavčevo opero Teharski plemiči, v celjski Marijini cerkvi pa bodo tudi predvajali nekoliko glasbeno posodobljen film Knez Ulrik in Ladislav Hunyadi. To je prvi snemani film na Balkanu, govori pa seveda o tragični usodi zadnjega celjskega kneza. In ko že govorimo o Celjskih in filmih: v Celju se nekateri še vedno razburjajo (ali pa posmehujejo), ker si je nekdo privoščil snemati na celjskem starem gradu erotični film.
Sicer pa zadnji čas občin našega širšega območja (in ostale Slovenije) ne povezujejo le razprave o proračunih, ki so pač nujno opravilo, ampak tudi razprave o vodah. Marsikje o odpadnih vodah in zaščiti podtalnice, v mnogih občinah pa tudi o zagotavljanju zdrave pitne vode. Podobno kot v Šaleški dolini, kjer po vseh občinah gospodinjstva nimajo enako dobre oskrbe s to pomembno dobrino, je tudi po ostalih občinah širšega območja. In tudi pri teh naložbah poskušajo dobiti čim več evropskega denarja. Tako tudi v vojniški občini, kjer gradijo vodovode v samem Vojniku in na Frankolovem; pa še marsikje drugod. Zdrava pitna voda je namreč zlata vredna!
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik in Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
OB PRAZNIKU
»Občinska blagajna ni vreča brez dna!«
Župan Občine Šmartno ob Paki meni , da je bilo leto od lanskega do letošnjega občinskega praznika živahno, pestro in dejavno - V prihodnje bo potreben bolj restriktiven pristop k načrtovanju naložb in porabe
Tatjana Podgoršek
V občini Šmartno ob Paki se je v počastitev letošnjega občinskega praznika že zvrstilo nekaj prireditev. Osrednja bo na sam dan praznika, 11. novembra, ko bodo na slavnostni seji občinskega sveta podelili nekaterim najzaslužnejšim občanom občinska priznanja in nagrade. Župan Alojz Podgoršek je v prazničnem pogovoru leto od lanskega do letošnjega praznika označil kot živahno, pestro in dejavno. Na nekatera naša vprašanja pa je takole odgovoril:
Praznujete torej s ponosom?
»Točno tako. Kljub nekaterim (-ne)predvidenim težavam med letom sem pre pri čan, da smo lah ko na letošnje dosežke ponosni. Veseli nas dokončanje del pri novogradnjah stanovanjskih in poslovnih objektov. Dobili smo sodoben trgovski center, naselili 16 neprofitnih stanovanj, nogometaši in športniki imajo sedaj na voljo sodobne garderobe ter dodatne prostore, posodobili smo nekaj cestnih odsekov, predvsem povezovalnih, z igrali opremili igrišče pri osnovni šoli in še marsikaj bi se našlo. Občina je v te projekte vložila približno 400 tisoč evrov. Poleg teh je pridobila še približno 200 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Skratka, leto je izpolnilo moja pričakovanja in upam, da tudi pri večini občanov.«
Kaj vas kot župana najbolj veseli?
»Zaradi prej omenjenih pridobitev je človek lahko zadovoljen. Tudi delo društev je na visoki ravni, poletni festival pri Mladinskem centru pa je gotovo zelo presegel lokalne okvirje«.
Kaj pa vas žalosti?
»Vedno me prizadene, ko moramo zaradi zmanjšanja finančnih zmožnosti nekatere programe krčiti ali preložiti na kasnejši čas. Potreb
in želja je veliko, žal pa občinska blagajna ni vreča brez dna. Zato bi pričakoval več strpnosti in razumevanja. Tudi financiranje občin bi bilo potrebno zakonsko še dodelati, predvsem glede sanacij po raznih naravnih nesrečah. Tako smo zaradi raznih administrativnih in zakonskih ovir od obljubljenih 563 tisoč evrov za lansko neurje kljub odločbi, podpisu pogodbe, dobili le približno desetino sredstev.« Nekateri občani so kritični do dela občinske uprave, kritičen je tudi nadzorni odbor.
»Z določeno mejo kritike soglašam, sploh če je konstruktivna. V bran občin ski upravi naj povem, da nas je v njej premalo in zelo težko izvajamo tekoče delo, še z večjim trudom investicije, sledimo in se prijavljamo na razpise, sodelujemo pri raznoraznih drugih zadevah in projektih. Morali bomo povečati število zaposlenih v občinski upravi. Nalo ga nad zor ne ga odbora je, da je kritičen do dela lokalne skupnosti. Sedanji sestav odbora je tudi zelo strokoven in prav je, daje kritičen ter opozarja na določene napake. Nenazadnje s tem pomaga k boljšemu delu župana in občin ske uprave.« Nekateri pravijo, da občina beleži razvoj, drugi menijo, da ste obljubili več.
»Zanimivo. Če poudarjam zadeve, ki smo jih uresničili v občini v zadnjih šestih letih, mi očitajo, da se hvalim. Če pa vseskozi ne poudarjam dosežkov, se ustvarja občutek, da se je premalo naredilo. Nekatere stvari ljudje radi prehitro pozabijo. Rekel bi, daje slika precej jasnejša, če primerjamo stanje pred letom 2003 in v letu 2008. Od obljubljenega mi je ostal le še bencinski servis in ureditev občinskega središča. V mislih imam seveda večje projekte. Priključitev zaselka Roje pa ni toliko stvar lokalne skupnosti, ampak bolj iniciativnega odbora. Ta pa vsekakor ima pri meni potrebno podporo.« Po vašem mnenju je eden od pokazateljev razvoja okolja tudi pospešena gradnja, prihod novih ljudi. »Res je. Zanimanje za stanovanja, proste zmogljivosti in zazidalne parcele je zelo veliko. Na tem področju se odvija veliko aktivnosti, ki se bodo - menim - ne glede na recesijo nadaljevale. V občini smo dolgoročno pripravljeni na te izzive. To dokazujemo s prizadevanji za dograditev vrtca, z izgradnjo povezovalnega voda vodovoda, plinovoda ... Skratka, nič ni stihijsko, na pamet, kot se rado govori. To so zadeve, ki so obdelane v Lokalni
ŽupanO bčineŠ martno ob Paki AlojzP odgoršek:» Prednost bodoi melip rojekti, sk aterimi bom od vigniliž ivljenjsko
raveno bčanov in občank.«
agendi 21 in po kateri se ravnamo, čeprav včasih ni videti tako. Mislim, da smo na pravi razvojni poti.« Slednjo naj bi predstavljala tudi hitra cesta 3. razvojne osi, o kateri se v tukajšnjem okolju veliko govori, nemalo je polemik, slabe volje. »Včasih se mi zdi, da so te polemike sproducirane. Težko rečem, od kod in zakaj. Sam podpiran izgradnjo hitre ceste 3. razvojne osi. Mis lim, da je tudi to ena od priložnosti občine, seveda s pravilno in kar najmanj problematično umestitvijo v prostor. Na odboru za spremljanje aktivnosti v zvezi z omenjeno cesto smo dosegli kar dobršno mero soglasja. Prepričan sem, da nas bodo pri tem podprli tudi načrtovalci, še posebej zato, ker sem sam že lobiral pri določenih. Ta cesta je razvojna priložnost ne samo za občino, ampak za širše območje. V teh dneh je stekla akcija, da bi se hkrati s cesto umestila na traso tudi železnica na Koroško, kot je nekoč že bila.« Proračun je bil in vedno bo premajhen za vse potrebe, želje občanov. Kako boste poskušali krmariti med potrebami in željami do prihodnjega občinskega praznika? »To bo težka naloga, predvsem
pa bo potreben drugačen, bolj restriktiven pristop k načrtovanju naložb in porabe. Nekatere programe bomo morali odložiti, črtati. Skupaj se bomo morali odločiti o prednostnih nalogah. Hrabri me razpravljanje na zadnji seji občinskega sveta, saj tudi svetniki razmišljajo o tem. Mogoče bo kakšna stvar boleča za posamezne občane, vse ka kor pa bo dol go roč no dobra za občino.« Katere projekte nameravate uresničiti in katere boste preložili na kasnejši čas?
»O tem se še nismo odločili. Gotovo bodo prednost dobili že pripravljeni projekti na področju komunalne nadgradnje, kot je rešitev vodooskrbe, slediti bomo morali urejanju kanalizacijskega omrežja. Te stvari so nujno potrebne za dvig življenjske ravni občanov in občank. Svoje mesto bo našla širitev vrtca. Nekateri projekti pa bodo morali počakati na boljše čase ali drugačne oblike sofinanciranja, za katere intenzivno iščemo partnerje. Javno-zasebnega partnerstva doslej nismo izvajali, ga bomo pa v prihodnje bolj zavzeto.« Misel ob prazniku... »Nič na svetu niko gar ne čaka, nič ni dokončno in vendar nič ne ostane nerazrešeno. Vesel praznik, občanke in občani, zaslužili smo si ga.«
Vsem občankam in občanom občine Šmartno ob Paki iskreno čestitamo za občinski praznik!
Župan in svet občine
Pod Pustim gradom
Osrednja občinska komemoracija
V	počastitev dneva spomina je Občina Šoštanj skupaj z borčevsko organizacijo pri spomeniku NOB na Trgu svobode pripravila osrednjo občinsko komemoracijo. Zbrane sta nagovorila v imenu občine župan Darko Menih, v imenu borčevske organizacije pa Mojca Čebul. Za kulturni program so poskrbeli učenci Osnovne šole Šoštanj in člani Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj.
Gasilci izvrstno usposobljeni
V	torek, 28. oktobra, je v Lokovici v organizaciji tamkajšnjega gasilskega društva potekala osrednja vaja Gasilskega poveljstva Šoštanj v mesecu požarne varnosti.
V	vaji so sodelovala vsa štiri gasilska društva
s 84 gasilci in 12 vozili. »Zagorela« je avtoličar-ska delavnica Milana Novaka iz Lokovice, pri reševanju pa je bilo treba poskrbeti tudi za nekaj ponesrečencev in jih prepeljati na varno. Ko so ocenili vajo, so ugotovili, daje ta uspela, pokazala pa, da bi v primeru dejanskega požara veliko težavo predstavljal 110 kV daljnovod, ki stoji v neposredni bližini in bi ga bilo težko pravočasno izklopiti.
Brez plač no ser vi si ra nje
Poleg skupne vaje, ki so jo pripravili v šoš-tanjskem poveljstvu, so imela gasilska društva v oktobru tudi posamične vaje, za občane pa so 25. oktobra člani PGD Šoštanj pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalce so seznanili z delovanjem društva, in kdor je želel, je lahko z gasilnim aparatom sam pogasil manjši požar. Šoš-
tanj so si obiskovalci lahko ogledali iz ptičje perspektive z avtomobilsko lestvijo. Na ta dan pa so občanom tudi brezplačno servisirali gasilne aparate.
Za sanacijo plazov 160 tisoč evrov
V občini Šoštanj bodo za sanacije plazov namenili blizu 160.000 evrov. Letos so že ali pa še bodo sanirali devet plazov: Veithauser in Križnik v Lokovici, Visočki vrh pod lokalno cesto v Belih Vodah, plaz pri Pustem gradu pod javno potjo v Šoštanju, prijavni poti Ver-žišnik in Adam v Topolšici, Ročniku v Zavod-njah, na lokalni cesti v Skornem ter pri Pod-vratniku v Florjanu.
■ mkp
»Dosegli, kar smo iskreno želeli!«
Tatjana Podgoršek
Skorno, 31. oktobra - Pri lovskem domu v Skornem je Območno združenje borcev za vrednote NOB Velenje, krajevna organizacija Šmartno ob Paki, pred dvema letoma odkrila spominsko ploščo 25 žrtvam druge svetovne vojne tega zaselka v občini Šmartno ob Paki.
V spomin na ta dogodek je pripravila na istem kraju priložnostno slovesnost in z njo zaznamovala tudi dan reformacije ter šmarški občin ski praz nik.
Tudi tokrat je v kratkem zapisu, ki ga je prebral Ivan Mrzlak, Jože Berdnik (predstavnik šmarške borčevske organizacije) obudil spomin na polpreteklo zgodovino tega kraja.
Župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek je v nagovoru med
drugim dejal, da so morala miniti stoletja, da so generacije dosanja-le svoj sen. »Pred 17 leti smo dosegli tisto, kar smo si iskreno želeli -svobodo, demokracijo in samostojnost. Seveda pa vsega naštetega ne bi bilo brez tistih, ki so vedno čutili, kar ta narod potrebuje in želi.« Po njegovem mnenju je eden tistih, ki so postavljali temelje naše državnosti, Primož Trubar. S pisano besedo, črkami in knjigami je namreč zače la samo zavest naro da naraščati. Trdno so stali ob strani naroda, ga vzpodbujali in usmerjali še Prešeren, Cankar in vrsta drugih mož iz naše zgodovine. V zadnjem obdobju so najvišji predstavniki države izrazili precej navdušenja nad gospodarskimi in drugimi uspehi Slovenije. Žal pa se -kot je še poudaril Podgoršek - ob tem iz nekaterih glav kar ne more posloviti 20. stoletje. Ponavljajo se
teme o žalostnih dogodkih tistih časov, gene ra cije, ki so že tu in ki prihajajo pa še kako zanima, kako se bodo danes in jut ri šola li, kje bodo dobili zaposlitev, kaj bo z okoljem, pokojninami, kaj z zdravstvenim sistemom. To so zanj bistvena vprašanja. »Prepričan sem, da tudi v današnjem času premoremo dovolj modrost in volje, da vodimo in usmerjamo svojo domovino brez preveli kih pretre sov na pot napredka, na pot, ki naj nas čim prej pripelje ob bok večjim evropskim narodom,« je še dejal Alojz Podgoršek.
Srečanje, ki so ga nadaljevali ob golažu in klepetu, so popestrili člani Kulturnega društva Gorenje, Vera Amenič in moški pevski zbor Franca Klančnika Šmartno ob Paki. Zbranim so se pridružili tudi člani šmarškega konjerejskega društva.
Svetniki sprašujejo
Šoštanj - Na zadnji seji so šoštanjski svetniki znova postavili vrsto vprašanj in pobud.
Marjana Vrtačnika (SNS) je zanimalo, kaj je bilo doslej v občini narejenega za nadaljevanje gradnje kolesarske in pešpoti. Roman Kavšak (NSi) je znova opozoril na
težave, ki jih imajo z internetom ljudje v okoliških krajih. Naj jim kdo pove, v čem je težava, v njihovih preslabih ojačevalcih ali pa bo morala KRS napraviti kaj, da se zadeve izboljšajo. Vilma Fece (LDS) je opozorila na neurejen ekološki otok na začetku Ceste
talcev. Marija Vačovnik (lista Viktorja Dreva) je predlagala, da Občina Šoštanj kupi ozvočenje, ki bi ga društva in drugi organizatorji koristili na prireditvah. Milan Kopušar (LDS) pa je predlagal namestitev merilnika hitrosti pri Osnovni šoli Šoštanj, kjer mnogi še vedno vozijo prehitro.
■ mkp
Zaradi svoje razvojne usmeritve že povečujemo proizvodne zmogljivosti iz 755 MW inštalirane moči na 1029 MW, kijih bomo dosegli v letu 2014. Tako nadaljujemo svoje poslanstvo in vizijo.
Zastonj do znanja
Brezplačnih izobraževalnih oblik v Centru za samostojno učenje bi se lahko udeleževalo še več Šoštanjčanov - Na voljo so j im oprema, prostori, gradivo, pomoč
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Od februarja deluje v prostorih občinske zgradbe v Šoštanju Središče za samostojno učenje. Ena prvih aktivnosti v njem je bila ponudba brezplačnega osnovnega računalniškega izobraževanja za občane, starejše od 50 let. Brezplačni tečaj osnov računalništva pa se bo odvijal tudi ta mesec.
V središču je preko javnih del prisotna informatorka, s čimer so v
Šoštanju omogočili, da je Središče lahko odprto sleherni dan od 10. do 16. ure, ob sredah pa od 11. do 17. ure.
Doslej seje v Središču brezplačno občasno ali stalno učilo 46 občanov, obiskalo pa ga je preko 80 in ob tem koristilo programe za samostojno učenje (tuji jeziki, računalništvo, matematika ABC slepega tipkanja, slovarji slovenskega in tujih jezikov ...), brskali so po internetu, pregledovali pošto in pisali
dopise, seminarske in strokovne naloge.
Udeleženci učnih programov, ki jih razpisuje Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, imajo na voljo tudi učno pomoč, ki se izvaja individualno in po predhodnem dogovoru z informatorko.
V Središču je poleg računalnikov in multimedijske opreme na razpolago brezplačno gradivo, med katerim je največ gradiva za samostojno učenje računalništva in tujih jezikov. Iz evidence povpraševanja po njem je razvidno, da sta med jeziki v ospredju angleški in nemški jezik, na razpolago pa je tudi gradivo za učenje vseh uradnih jezikov članic Evropske unije.
Kot zanimivost - med obiskovalci prevladujejo ženske, teh je 64 odstotkov, najmlajši obiskovalec Sre diš ča za samo stoj no uče nje je star 25 let, najstarejši pa 74 let.
V Škalah in Hrastovcu pogosto zmanjka vode
Napake na vodooskrbnem sistemu se kar vrstijo - Težave bodo dokončno rešene šele z izgradnjo Severne veje vodovoda
, '-v^V-O-i *
Milena Krstič - Planine
Velenje, 28. oktobra - Na vodo-oskrbenem sistemu primestnih naselij Škal in Hrastovca, ki se s pitno vodo oskrbuje iz centralnega vodooskrbnega sistema mesta Velenje preko črpališča in vodohrama Škale, pogosto prihaja do okvar. Samo lani se jih je pojavilo trinajst, od tega pet takih, da je bila motena dobava vode več uporabnikom. Letos je bilo na sis te mu že osem okvar, od tega štiri takšne, ki so prav tako vplivale na moteno dobavo vode. Zadnja taka seje zgodila v torek.
»Zaradi loma dovodne cevi iz črpališča v rezervoar je prišlo do izpraznitve tega, zato je bila popoldne in zvečer motena dobava vode na celotnem območju Škal in Hrastovca. Okvaro, ki je bila zaznana okoli poltretje ure popoldne, smo do 23. ure odpravili in vse uporabnike ponovno vključili v sistem oskrbe,« je povedal Primož Rošer, vodja PE Vodovod-kanalizacija Komunalnega podjetja Velenje. Okvara je bila opravljena strokovno, poudarja, z ustreznim izpiranjem omrežja, dezinfekcijo in odvzemom
vzorca vode za laboratorijsko preiskavo. »Tako tudi na tem območju zagotavljamo zdravstveno ustrezno in varno vodooskrbo.«
Pogoste okvare so posledica premajhnih vlaganj v obnovo omrežja. »Zaradi državno reguliranih cen ne uspemo zagotoviti zadostnih sredstev amortizacije, iz katerih obnavljamo omrežja. Obnove zato izvajamo po prioritetah celotnega vodo oskrb ne ga sis te ma Šaleške doline v skladu z razpoložljivimi sredstvi,« pojasnjuje.
In tisto, kar prebivalce Škal in Hrastovca najbolj zanima, je, kdaj bo oskrba zanesljivejša? »Ker je celotno območje oskrbovano iz edinega vodnega zviralnika Škale, bo zanesljivejša oskrba zagotovljena po izgradnji zbiralnika Hrastovec, ki bo zgrajen v okviru vodooskrb-nega sistema Hrastovec - Cirkov-ce. Začetek gradnje načrtujemo v prihodnjem letu. Dokončno pa bo varna vodooskrba na tem območju zagotovljena z zaključkom izgradnje vodovoda Severna veja, ko bo možno ta območja napajati iz dveh različnih vodnih virov.«
n i ko L i sami
107,8:
AKTUALNO
Ribnika v Sončnem parku ne bo, ograja je vprašljiva
To j e le eden od odgovorov na oktobra zastavljena vprašanja in pobude svetnikov in svetnic MO Velenje - Povzemamo še nekaj zanimivih odgovorov, ki so j ih pripravili v upravi MO Velenje
BojanaŠ pegel
Velenje - V eni od prejšnjih številk Našega časa smo vam predstavili vprašanja in pobude svetnikov in svetnic MO Velenje na zadnji, torej oktobrski seji. Iz MO Velenje so nam še pred novo sejo sveta posredovali tudi odgovore nanje. Danes povzemamo najzanimivejše, saj se v odgovorih zagotovo skrivajo tudi odgovori na vprašanja številnih občanov in občank.
Član sveta Anton De Costa (SDS) je postavil naslednja vprašanje, povezano z izpeljavo prehodov na kolesarskih poteh z enega cestišča na drugo cestišče, kjer so prehodi strmi in pravokotni. Iz odgovora izvemo, da izpeljave prehodov med kolesarskimi stezami, pločniki in cestami že prilagajajo novej šim smer ni cam. Vpra šal pa je tudi, kako zaustaviti vse divje motokrosiste, štirikolesnike, ki brezobzirno uporabljajo parke, pešpoti za svoje kole sarske ste ze. Na medobčinskem inšpektoratu so mu pripravili odgovor, v katerem piše: »Občinski redarji ukrepajo zoper motoriste v območju za pešce in v območju umirjenega prometa. Ob ugotovljenih kršitvah izdajo plačilne naloge. Prav tako s policisti izvajamo skupne preventivne akcije. V kolikor se bo istega kršitelja zalotilo pri ponovnem prekršku (ali bo že pri prvem prekršku ogrožal druge udeležence v prometu), se mu bo vozilo zaseglo na osnovi 2. odstavka 25. člena ZP. Vozilo se zaradi tehnične neizpravnosti ne more odvzeti brez tehničnega pregleda, katerega pa lahko odredijo samo policisti.«
Med drugim poudarjajo, da zunaj območja umirjenega prometa in območja za pešce občinski redarji niso pristojni za ukrepanje. Vendar na takšnih območjih občinski redarji kršitve fotografirajo in jih posredujejo policiji. Za ukrepanje zoper voznike motornih sani pa so po Uredbi o prepovedi vožnje z vozili v narav-
nem okolju pristojni inšpektorji za varstvo okolja in policija, na gozdnih in kmetij skih povr ši nah tudi inšpektorji za gozdarstvo in kmetijstvo in na zavarovanih območjih tudi pooblaščeni nadzorniki za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti.
Sončni park je
naravno-kulturna
dediščina
Ena De Costovih pobud je bila povezana z obnovo Sončnega parka, kjer si je želel ponovno postavitev fontan in ribnika. Ob tem je sam ugotovil, da verjetno to ni izvedljivo, dokler parka ne dajo »v ograjo«. V odgovoru Urada za okolje in prostor pa izvemo: »Sončni park« je opredeljen kot naravno-kulturna dediščina v vseh prostorskih načrtih Mestne občine Velenje. Tudi režim in pogoji za prenovo so opredeljeni v obstoječih prostorskih sestavinah dolgoročnega družbenega plana MOV in v veljavnem Ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje. V veljavnem UN ponovna ureditev pred več desetletji ukinjenega ribnika ni predvidena, zato tudi ni izvedena. Pred leti prenovljen vodnjak za pitno vodo ob bivšem ribniku pa v poletnih mesecih obratuje. Vsekakor se strinjamo, da bi vodni motiv še polepšal podobo Sončnega parka. Vendar so vodne površine in naravni vodni ambient nedaleč stran od Sončnega parka (Škalsko in Velenjsko jezero), ki vsako leto privablja vse več rekre-ativcev, športnikov in drugih obiskovalcev in ljubiteljev narave. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da vzdrževanje umetnega ribnika terja sorazmerno visoka finančna sredstva in neprestano skrb zanj.« Na ribnik torej raje kar pozabimo, kaj pa ograja? »O ograji okrog Sončnega parka je potrebno povedati, da že več let premišljujemo o ogra-ditvi parka s primerno ograjo. Pristojna služba Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Celja in njihovi strokovnjaki sicer niso navdušeni nad takšnim predlogom, saj se bi tako okrnila avtohtonost enega redkih parkov v Evropi, ki je zgrajen v stilu moderne. Ta arhitekturni stil namreč temelji na prostornosti, transparentnosti narave in parkov, zato mu je omejevanje zunanjega prostora z ograjami tuje. Res pa je tudi, da se zadnja leta mnenje strokovnjakov zavoda zaradi vedno večjega vandalizma v Sončnem parku, ki ga praktično ni moč zajeziti brez strogega varovanja parka
v nočnem času, nekoliko spreminja.« Zato v Uradu za okolje in prostor MOV že pripravljajo projektno nalogo za ograditev celotnega Sončnega parka.
Kdo bo pobarval grde fasade?
O zbledelih in celo zelo umazanih fasadah v blokovnih naseljih v Velenju, sploh v spodnjem Šaleku in na Kardeljevem trgu ter Gorici, smo veliko pisali tudi mi. Na zadnji seji pa smo slišali pobudo, da
Več kontrol ob Srebotnikovi cesti?
Maja Hostnik (Zares) je oktobra postavila vprašanje, kdaj bo narejen pravilnik o sofinanciranju društev, predvsem turističnih? Odgovorili so ji, da najpozneje do konca leta 2008. Na vprašanje, zakaj kandidati za direktorje javnih zavodov, katerim na svetu dajejo soglasje k imenovanju, ne predstavijo svojega poslovnega načrta na sejah sveta? Direktorica občinske uprave Andreja Katič odgovarja, da je
niški prehod (vozniki se ustavijo na prehodu, kar pa je prepovedano). V sodelovanju s Policijsko postajo Velenje bomo na omenjeni cesti izvajali poostreno kontrolo hitrosti. Prav tako bomo opravili analizo hrupa in na osnovi rezultatov in po predpisanih standardih se bomo odločili ali postaviti odbojno ograjo ali ne. Ob tem pa ne smemo pozabiti na varnost pešcev.« Previdnost na tem delu res prometno precej nemogočega dela mesta bo torej še naprej več kot nuj na.
VŠ kalah žed olgoč akajo na novap arkirišča obp okopališču. V časul etošnjih prvonovembrskihp raznikov so bilaz ačasnou rejena povsemp olna. Kdaj bodou redili» ta
prava«, pa ne ve še n ih če. ( foto: vos)
tudi občina pomaga do lepših fasad. Iz odgovora svetnikom in svetnicam izvemo: »Zal MO Velenje nima pravne osnove, da bi prisilila lastnike stanovanj v teh blokih, da bi pristopili k sanaciji in ponovnem barvanju fasad, saj so fasade, tako kot stanovanja in sami objekti, v solastnini stanovalcev. Ti morajo sami (preko upravnikov) poskrbeti za vzdrževanje svojih objektov, tako kot tudi lastniki individualnih stanovanjskih objektov.« So se pa v Uradu za okolje in prostor MOV odločili, da bodo za vse večje soseske v Velenju (centralni predeli mesta, soseska Gorica, Šalek in Kardeljev trg) pripravili barvne študije za vsako sosesko posebej; te bodo v pomoč stanovalcem, če se bodo odločili za prenovo svojih fasad. S tem bi preprečili stihijsko barvanje fasad, ki se na nekaterih lokacijah v mestu že dogaja. »Prepričani smo, da se bo ob prvih poskusih barvanja fasad v večstanovanjskih objektih v Velenju, prebudil estetski čut tudi pri drugih lastnikih stanovanj, saj ponavadi dobri zgledi vedno za sabo potegnejo tudi tiste manj odločne,« so še zapisali v odgovoru. Upajmo, da bo res tako.
način imenovanja direktorjev javnih zavodov urejen z več zakoni in akti. V njih pa javna predstavitev poslovnih načrtov svetnikom in svetnicam ni predvidena.
Zanimivo vprašanje je postavil Benč Strozak (LDS). Opozoril je, da seje ob odprtju Tuš centra Sre-botnikova cesta spremenila v zelo prometno lokalno cesto, saj jo vsi potencialni kupci uporabljajo za dovoz do parkirišča nakupovalnega centra, in v imenu krajanov predlagal postavitev protihrupne ograje. V uradu za gospodarske javne službe so pripravili odgovor, v katerem pravijo: »Zavijanje levo s ceste Talcev na Srebotnikovo cesto je vprašljivo glede preglednosti in naleta vozil. Zavijanje levo s ceste Talcev na cesto proti železniški postaji in nato proti Tušu pa je nemogoče med koničnimi urami (od 13.30 do 14.15 ure), ko delavci Gorenja prihajajo in odhajajo na delo in z njega. Takrat se cesta ob progi zapolni z avti, vozilo, ki bi hotelo zaviti k Tušu, pa tega ne more in za sabo zaustavi vsa vozila, ki peljejo v omenjeno smer. Ker je križišče zelo blizu, lahko v tem primeru pride do »zabitja« prometa, poleg tega pa je zraven še želez-
Enostavneje do direktorja
Član sveta Franc Sever ( SDS) je na seji sveta predlagal spremembo odloka o Javnem zavodu Festival Velenje v delu, ki govori o postopku izvedbe razpisa za izbiro direktorja. Delovna skupina, ki je pripravila Odlok o ustanovitvi tega javnega zavoda, se bo sestala in pripravila spremembo odloka v 9. členu, kjer bo opredeljen enostavnejši postopek imenovanja direktorja. Pobuda je torej uspela.
Zanimalo ga je tudi, kdo je plačal kupnino za del objekta Mclub, ki je v lasti oz. v uporabi Komunalnega podjetja? Zanimalo gaje, kdo je lastnik? V odgovoru pravne službe so zapisali, da je kupec in lastnik prostorov MO Velenje. Kupoprodajna pogodba je bila sklenjene s Komunalnim podjetjem Velenje kot prodajalcem dne 14. septembra 2007.
Prezimovanje motornih koles?
Član sveta Andrej Kuzman (Nsi)
je opozoril, da Odlok o prepovedi
puščanja mopedov v kolesarnicah v blokih že obstaja, menil pa je, da bi bilo potrebno razmišljati, da bi na ravni občine nekako poskrbeli za prostor, kjer bi lahko lastniki čez zimo hranili motorna kolesa. Ta prostor naj bi bil tudi varovan. V Uradu za stanovanjsko gospodarstvo so pripravili odgovor, v katerem pravijo, da občina trenutno nima primernih prostorov za »prezimovanje« motornih koles. V prihodnosti, z izgradnjo parkirnih hiš, pa se bo mogoče ponudila tudi ta možnost. »Vsekakor bo potrebno predhodno izvesti anketo, koliko voznikov bi bilo pripravljeno hraniti motor v zimskem času, organizirati varovanje na primeren način, izračunati ekonomsko ceno takšnega parkiranja in to opcijo ponuditi občanom,« so še zapisali.
Pešpot je le začas na
Stanko Videmšek (SDS) je vprašal, ali bodo septembra urejeno pešpot, ki vodi od Starega jaška mimo jezera, tudi asfaltirali. In izvedel, da ne. »Pešpot ob lokalni cesti Klasirnica-Jezero na odseku od križišča za Stari jašek do odcepa za jezero je bila izvedena kot začasna rešitev za zagotavljanje varne pešpoti. Dokončna ureditev peš prometa na tem odseku je vezana na rekonstrukcijo ceste, gradnjo krožišča in obojestranskega pločnika ob cesti, ki je predviden z izgradnjo zazidalnega načrta Stara vas sever.« Je pa dejstvo, daje pešpot veliko uporabljana in da je varnost na tem delu mesta sedaj veliko večja.
Po raz las tit vi tudi par ki ri šča
Drago Martinšek (LDS) je želel videti terminski plan urejanja parkirišča pri pokopališču v Škalah, kije že dolgo nerešen problem. V odgovoru izvemo, daje občina za to zemljišče vložila razlastitveni postopek, ta pa še ni končan. »Plan urejanja parkirišča bo izdelan, ko bo občina postala lastnica zemljišča.« Kdaj bo to, ne ve nih če. Kot tudi ne, kdaj bo končan denacio-nalizacijski postopek za zemljišče, kjer stoji podrtija nekdanjega Salo-ona. Obravnava je bila sicer sklicana za 27. oktober 2008, vendar pa še ni jas no, ali bo upravi če nec dobil zemljišče vrnjeno v naravi ali ne. Do končanja postopka Mestna občina Velenje ne more pričeti nobenih aktivnosti na tem zemlji-
Skozi Šentilj po novi cesti
V KS Šentilj so s pridobitvami v letošnjem letu zelo zadovoljni -Pred prazniki dobili novo cesto proti Ponikvi
Šentilj pri Velenju - V Krajevni skupnosti Šentilj se krajani prejšnji teden, dva dni pred prazniki, niso mogli voziti po cesti, ki vodi mimo pokopališča in naprej proti Ponikvi. Razlog je bil tokrat lep. Eno najbolj dotrajanih cest v kraju so namreč po temeljiti prenovi pokrivali z asfaltom.
Kot nam je povedal predsednik sveta KS Šentilj Janez Podbornik, je bila pred obnovo to cesta, ki je ime-
la širše bankine kot cestišče. »Zaradi te ceste so se nam mnogi smejali,« je dodal v smehu. In res je bila povsem uničena. Zato so zelo zadovoljni, ker je bila obnova 700 metrov dolgega odseka cestišča tudi zaradi močvirnatega terena temeljita. »Mislim, da so izvajalci ta odsek ceste res obnovili tako, da bo zdržala vsaj 30 let. Brez nasipa in učvrstitve terena ni šlo,« je dodal Podbornik.
Leto 2008 je bilo za Šentiljčane zelo dobro leto. »Uspeli smo nadaljevati obnovo in nove pridobitve na našem športnem igrišču, brunarica nam dobro služi, pa še ceste so vsako leto boljše,« je dodal Podbornik, kije tudi povedal, da so z investicijami za letos končali. Se pa že veselijo Martinovega praznika, saj je ta po tradiciji v Šentilju vedno zelo pester in zanimiv.
■ bš
Odločale so nianse
Komisija Turističnega društva Velenje v akciji Velenje - mesto cvetja končala delo -Priznanja in nagrade bodo podelili ta mesec
Velenje - Komisija Turističnega društva Velenje je zaključila ocenjevanje v tekmovanju v urejenosti zunanjega bivalnega okolja, ki poteka pod naslovom Velenje -mesto cvetja. Ta mesec bodo vse sodelujoče povabili na priložnostno svečanost s podelitvijo priznanj in nagrad.
Ocenjevali so štiri kategorije: indi-
vidualne stanovanjske objekte, kmetije, balkone in terase ter ostalo (stanovanjski blo ki, ben cin ske črpalke, gasilski domovi, javne ustanove ...). Eni so se za to odločili sami, druge so prijavili znanci, prijatelji, tisti pač, ki so opazili njihov trud pri urejanju okolice. Komisija si je lokacije ogledala dvakrat, prvič julija ozi ro ma v začet ku
avgusta in drugič konec septembra oziroma v začetku oktobra. »Nekatere ureditve so si bile zelo podobne, zato si je bilo treba tekmovalna mesta zelo natančno ogledati, včasih so o uvrstitvi odločale nianse,« pravi Nataša Dolejši, ki je v komisiji sodelovala kot predstavnica Podjetja za urejanje prostora, PUP Vele nje.
Ze pred začetkom akcije so pripravili način točkovanja. Ocenjevali pa so urejenost samih objektov (fasad, streh, ograj) in njihove okolice. Več o samem tekmovanju in nagrajencih pa, ko bodo v Turis-tič nem druš tvu Vele nje pri pravi svečanost in javno razglasili rezultate.
■ mkp
Od srede do torka - svet i n domovina
a
i
Sreda, 29. oktobra
Praznovali smo tudi pred ljudem najbolj znanim praznikom: Danilo Türk je na sklepni slovesnosti po vojaški vaji na Počku dejal, da država brez vojske ne more veljati za varno. Sklepna slovesnost je bila poleg zaključku vaje namenjena tudi počastitivi spomina odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije v noči s 25. na 26. oktober 1991. Ob tem je Türk poudaril, da danes živimo v miru in časih, ko se ne počutimo ogrožene.
Predstavniki strank verjetne koalicije so na sestanku z vodji poslanskih skupin ter vrhom DZ na mizo postavili predlog glede delitve mest v delovnih telesih DZ.
Hrvaška policija je za umor Iva Pukanica in Nikole Franjica osumila Roberta Matanica, Luko Mata-nica, Amirja Mafalanija in Srba Sve-tozara Duranovica. Osumljeno četverico so vso noč zasliševali.
V Rimu so zaradi uzakonitve odloka, ki šolam zmanjšuje denarna sredstva, izbruhnili spopadi med študenti in desničarji. Trije študen-
Protestom v Italiji ni bilo videti konca.
ti in en policist so bili ranjeni, policija pa je prijela tudi okoli 15 študentov.
Več kot 160 žrtev pa je terjal močan potres na jugozahodu Pakistana, ki je ob tem porušil na stotine hiš. Dva sunka, drugi je bil še močnejši od prvega, sta med spečimi prebivalci povzročila pravo paniko.
Četrtek, 30. oktobra
Po koncu seje vlade je premier Janez Janša napovedal, da bo slovenska vlada v Rim poslala dokument o položaju slovenske manjšine v Italiji. Kot je pojasnil, bo v dokumentu jasno izražena zahteva, da se, kljub temu da razumemo naravo varčevalnih ukrepov v sosednji Italiji, položaj slovenske manjšine zaradi tega ne sme poslabšati.
bankovca za 10 tolarjev. Zanjo so se odločili v banki Volksbank v sodelovanju z Banko Slovenije.
Razveseljiva je bila tudi novica, da je družba za avtoceste slovesno odprla še zadnji odsek pomurske avtoceste, pa četudi so uporabno dovoljenje zanj dobili v zadnjem trenutku. Odsek med Lenartom oz. Spodnjo Senarsko in Vučjo vasjo, kije dolg 26,1 kilometra, je bil še zadnji nedograjen na pomurski avtocesti.
Pestro je bilo spet na Hrvaškem: v osebnem vozilu je policija našla truplo Adriana Čupica, nekdanjega vojaka in zdajšnjega vodjo službe za varovanje Lupus. Ugotovili so, da je umrl zara di dveh stre lov v glavo.
Petek, 31. oktobra
Praznovali smo dan reformacije. Najbolj slovesno je bilo v Prekmur-ju, kjer živi večina evangeličanov na Slovenskem. Ob 10. uri je bila tako v murskosoboški evangeličanski cerkvi slavnostna božja služba.
Predstavniki Neodvisne študentske mreže Nisi sam so na vrata Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) simbolično obesili 95 tez. Kot so povedali, želijo s posnemanjem Martina Lutra opozoriti na številne napake v organizaciji in vodenju ŠOU, katerega del predstavljajo.
Mediji so nas spomnili, da je v veljavo stopil nov kazenski zakonik, ki med drugim uvaja tudi dosmrtno kazen. Predvidevajo za najhujša kazniva dejanja, med njimi genocid, hudodelstvo zoper človeštvo, vojna hudodelstva in agre-
Z uradno proslavo smo se spomnili Primoža Trubarja.
Bolj praznično je bil razpoložen predsednik države. V nagovoru ob dnevu reformacije in osrednji prireditvi ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja je poudaril, da so pretekla sporočila reformatorjev aktualna tudi danes.
Ob pomembnem prazniku pa je na trg prišla tudi posebna izdaja
V Sloveniji je poslej možno izreči dosmrtno kazen.
sijo ter dva ali več naklepnih umorov. Veliko zanimanja pa je požela tudi onvica, da je Rimskokatoliška cerkev izdala vodnik za bodoče duhovnike s psihološkimi testi, ki naj bi izločili tiste, ki ne morejo krotiti svojih seksualnih potreb. Visoki predstavnik Cerkve je dejal, daje niz preteklih spolnih škandalov privedel do ugotovitve, da je treba znova napisati vodila za bodoče duhovnike.
Sina nekdanjega liberijskega predsednika Charlesa Taylorja, ki je ameriški državljan, je sodišče v Miamiju obsodilo zaradi mučenja, ki ga je izvajal v Liberiji. Prvič v zgodovini ameriškega pravosodja je tako sodišče obsodilo ameriškega državljana za zločine, storjene na tujem.
Sobota, 1.n ovembra
Ljudje po vsem svetu, verniki in neverniki, so dan izkoristili za obisk pokopališč.
Hrvaška policija je ugotovila, da naj bi umor Pukanica in Franjica zagrešil Željko Milovanovic, skupaj s pomočniki pa naj bi za to dobil 150 tisoč evrov.
Libija je v sklad za žrtve in sorodnike žrtev terorističnih napadov na diskoteko v Berlinu in PanAmovo
žabjor
perspektiva
Grobovi so se šibili pod množico sveč in rož.
letalo nad Lockerbiejem nakazala vso odškodnino, 1,5 milijarde dolarjev. Po tem nakazilu je ameriški predsednik George Bush takoj podpisal ukaz, s katerim je razveljavil vse teroristične obtožbe proti Libiji in ji dal tudi imuniteto za naprej.
Britanska letalska družba Virgin Atlantic je odpustila 13 zaposlenih, ker so na spletni skupnosti Facebook kritizirali družbo in nekatere potnike. Vodstvo družbe, kije v lasti britanskega milijonarja Richarda Bransona, je dejalo, da je bilo obnašanje osebja »popolnoma neprimerno«, z njim pa so osramotili tudi ime družbe.
Nedelja,
2.n	ovembra
Najverjetnejši mandatar Borut Pahor se je pogovarjal s prvaki Zaresa, DeSUS in LDS, a do konkretnih odločitev o kandidatih za ministre še vedno ni prišel. Kot so poročali mediji, Karl Erjavec vztraja pri enem od državotvornih ministrstev.
Največ svetovne medijske pozornosti pa so brez dvoma pritegnile ameriške predsedniške volitve. Dva dni pred njimi sta utrujena predsedniška kandidata Barack Oba-ma in John McCain prepričevala volilce v neodločenih državah Pen-silvaniji in Ohiu. Javnomnenjske raziskave, o katerih smo slišali, so sicer kazale, da ima Obama šes-todstotno prednost pred McCai-nom, a vsak sedmi volilec še ni sprejel odločitve, komu bo namenil svoj glas.
Oglasil se je Dalajlama in dejal, da se razmere v Tibetu slabšajo in da ima le malo upanja glede pogajanj s Kitajsko, ki naj bi utrla pot k večji avtonomiji regije. »Moja vera v kitajsko vlado je vse manjša in manjša,« je dejal.
Ponedeljek,
3.n	ovembra
Predsednik države Danilo Türk je v državni zbor pričakovano vložil predlog, da se za mandatarja za sestavo nove vlade izvoli Boruta Pahorja. Predsednik je dejl, daje prvak SD pomemben politik in povezovalna osebnost ter da mu je Pahorja v zadovoljstvo predlagati za mandatarja nove vlade. Pahor pa je pripomnil, da mandatarstvo sprejema z veliko odgovornostjo, in dodal, da upa, da bo zaupanje upravičil. Pojasnil je, da pred očmi ne bo imel strankarskih ali osebnih interesov, ampak interese države. In že se je začelo. Medtem ko smo slišali ugibanja, da Erjavec še vedno vztraja pri enem od državotvornih ministrstev, so poslanci DeSUS sporočili, da bi bilo po njihovem mnenju dobro, če bi predsednik stranke Karl Erjavec sprejel ponujeno mesto ministra za delo, družino in socialne zadeve.
Delavci Industrije usnja Vrhnika so prvič v zgodovini družbe ostali na prisilnem dopustu, ker družba ni uspela zagotoviti surovin za delo.
Povsem drugačna, za mnoge pa tudi veliko zanimivej ša je bila vest, da sta bila premier Janez Janša in zaročenka Urška Bačovnik v nedelj o soudeležena v prometni nesreči. Tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak je pojasnil, da se je v njun avtomobil, medtem ko sta v križišču čakala pred semaforjem, z manjšo hitrostjo zaletel mlajši voznik osebnega avtomobila Seat Ibiza. A v bolj rumenih medijih so krožile povsem drugačne zgodbe.
Nekaj pa je le razveseljivo: smer gibanja cen goriv.
Torek, 4. novembra
Da se mnenja posameznikov v DeSUS-u razhajajo, so pokazali poslanci stranke, ki so spregovorili, da bi radi vstopili v koalicijo, od predsednika stranke Karla Erjavca pa pričakujejo, da bo sprejel ponujeno mesto ministra za delo. Kot so še povedali, sklep izvršnega odbora o prizadevanjih za prevzem državotvornega ministrstva ni bil pogoj za vstop v koalicijo.
Predsednik republike Danilo Türk je po predlogu vlade le odpoklical veleposlanike, saj je menil, daje bilo treba »nepotrebno situacijo« konstruktivno razrešiti.
Pred sed nik Držav ne ga zbo ra Pavel Gantarje pripravil nov predlog za razdelitev vodilnih položajev v parlamentarnih delovnih telesih, saj SDS s prejšnjim ni bil zadovoljen. Po novem predlogu naj bi SDS namesto sprva predlaganih petih oziroma šestih vodil sedem delovnih teles. SDS-u to število ustreza, obenem pa vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke Jože Tanko vztraja, da bi moral SDS voditi tri odbore, ki se pokrivajo z ministrskimi resoiji.
Postal je 44. predsednik ZDA.
Oči vsega sveta pa so bile kljub pestremu domačemu dogajanju usmerjene v ZDA, kjer so potekale volitve 44. predsednika. Izvedeli smo, da je zmagal Barack Obama, ki je tako postal prvi temnopolti ameriški voditelj. John McCain je priznal poraz in tekmecu čestital za zmago.
God Save the Queen
Špela Kožar
Nemogoče se je v tokratni kolumni izogniti najvišjemu državniškemu obisku v samostojni Sloveniji, pa čeprav smo tri gostitelj-ske dni nekateri doživljali kot tedenski ali mesečni obisk. Razlog je bila medijska odzivnost - kraljica na naslovnicah časopisov, kraljica na vsakem televizijskem programu, o kraljici po radijskih in spletnih valovih. Skratka, čas je zastal. Tiste tri dni pa je, vsaj meni, večkrat zastal tudi dih. Tudi temu so botrovali mediji. Prihoda njenega veličanstva in njegove kraljeve visokosti prvi dan skoraj nisem zaznala; nobenega posebnega direndaja po ulicah v središču mesta, le tu pa tam si zaslišal sireno policijskega motorja.
In če direndaja ni, za to poskrbijo mediji:
-	vroča novica prvega večera je bila gesta predsednika države,
-	vroča novica drugega večera je bila lista povabljencev,
-	vroča novica tretjega večera: ni je bilo, torej ponavljajmo duetges-ta&lista.
Ob tako vročih novicah pa so seveda izpadle tiste »manj vroče«:
-	neotesano ravnanje Dimitrija Rupla,
-	neprimerne toalete na gala večerji,
-	nezmožnost priklanjanja.
Pa se najprej ustavimo pri gostitelju, predsedniku države. Ste pomislili, kako bi se počutila kraljica, če bi himno zaigrali, ko bi že pregledovala stražo? Ste pomislili, kako bi se počutil naš gostitelj, če bi na gala večerji sedel le z ljudmi, ki ga prezirajo? Naš Danilo je uglajen gospod, zato se je lahko le nasmehnil medijskemu linču in jeznoritemu Ruplu, ki se je ob prihodu na Brdo pri Kranju najprej priklonil kraljici, šele nato njemu, po rokovanju s princem Phillipom in Barbaro pa je našemu Danilu namenil še srdit pogled - ja, posnetek Ruplovega prihoda na gala večerjo so mediji večinoma skrajšali za tisti srdit pogled, kije presenetil tudi kraljico.
In ko smo žeprip riklonih- m orda stez agovornikt eorije, dap ri-klon ni obvezen: Slovenceljni, pa saj ne gre za to, gre za izkaza-nos poštovanje.P repričana sem, da bim arsikdo izv ečtisočglave množice, kijek raljicop ozdravila na poti odTromostovja doh ote-laUnion, vadilpoklon žet edneprej. Aja, to smo mi,o bičajni ljudje.P otemtakem je bilan ajboljo bičajnag ostjav ečerjep red-sednikova hči.K raljica jei zkazanos poštovanjen agradila s toplim n as meškom.
Morda se zdim konzervativna, starokopitna, a taka je kraljica, taka je monarhija. In to spoštujem, kar pa seveda ne pomeni, da se z monarhičnimi sistemi tudi strinjam - je pa res, da me veseli, da je tudi kraljica postala davkoplačevalka. Se eno medijsko cvetko sem pozabila ošvrkniti; kraljica bi se lahko opravičila za 12.000 slovenskih domobrancev, ki so jih po koncu druge svetovne vojne Britanci poslali iz Avstrije nazaj v domovino, kjer smo jih usmrtili?????? Kraljica si ni pustila »sugerirati«. Klobuk dol!
Elizabeto II. loči le še 8 let, da preseže vladarski staž predhodnice Viktorije. In če je bila pred dobrim desetletjem ob smrti princese Diane pred morda največjo preizkušnjo, je ponovno trdno v sedlu. Tako trdno, da ji ljubezen do konjev pritiče, da si zasluži stasitega lipicanca, tudi zaradi slavnostnega govora, ko je med drugim dejala: »Eden od pomembnih slovenskih biserov je tudi lipicanec.« Ja, dragi naši politiki, lipicanci so slovenski biser. Bog živi kraljico! Bog živi lipicance!

GOSPODARSTVO
Velenjski rudarji prodali znanje in tehnologijo
Velenjski Premogovnik je skupaj s svojo hčerinsko firmo HTZ uspešno vpeljal modernizirani odkop v premogovniku Mramor v Tuzli - Tamkajšnje delavce so tudi naučili rokovanja s sodobno opremo
Mira Zakošek
Velenje, 3. novembra - Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je pripravil sprejem za ekipo rudarjev - strojnikov in ključavničarjev, ki so uspešno zaključili dela v tuzelskem rudniku Mramor v Bosni in Hercegovini. V Našem času smo že obsežno poročali o velikem projektu, ki so se ga pred pričetkom poletja lotili strokovnjaki velenjskega premogovnika, ki je eden najsodobneje opremljenih na svetu. Zato imajo seveda tudi veliko izkušenj in znanja, ki so ga v manjši meri že doslej prenašali v druga okolja. Tokrat pa so se lotili obsežnega in celovitega projekta, poskrbeli so za prenos znanja in tehnologije na novem odkopu v rudniku Mramor v okviru tuzelskih rudnikov Kreka. Montaža opreme v jami Mramor se je pričela 13. avgusta 2008, mehaniziran odkop pa je začel obratovati konec septembra. Izpolnili so vsa pričakovanja in
»Prišli smo v povsem drug svet«
Med tis ti mi, ki so uči li rudarjenja kolege v rudniku Mra mor, je bil tudi Rajf Kavačkič, ki je v velenjskem premogovniku zaposlen že 28 let, zadnja leta kot poslovodja odkopov. »Dela smo dobro opravili in tudi naučili svoje kolege ravnanja s sodobno teh no lo gijo. Moram reči, da smo bili zelo presenečeni, ko smo pri šli tja, pri šli smo v povsem drug podzemni svet. Njihova tehnologija je bila vsaj dvajset let za nami. Odšli smo zadovoljni, saj zdaj tam rudari-jo tako, kot smo jih naučili.«
Zaslužni za uspeh Premogovnika Velenje v "Mramorju"
Izvozni jašek NOP II
V Premogovniku proučujejo možnost gradnje novega izvoznega j aška
Milena Krstič - Planine
Vele nje - Premogovnik Velenje v okviru programske naloge Racionalizacija glavnega odvoza proučuje možnosti za izgradnjo novega izvoznega jaška NOP II znotraj območja NOP, v neposredni bližini sedanjega servisnega jaška, s katerim prevažajo ljudi, material in opremo.
»Projekt predvideva novo tehnološko rešitev izvoza premoga znotraj področja industrijskega kompleksa v neposredni bližini obstoječega servisnega jaška s ciljem, da skoncentrira objekte na industrijskem območju Premogovnika Velenje. S tem bi sprostili precejšen del industrijskega prostora med glavnim vhodom v območje NOP in upravno zgradbo HTZ ter območje klasirnice. Vse to pa bomo lahko namenili nadaljnjemu razvoju podjetništva v Šaleški dolini,« pravi direktor Premogovnika dr. Milan Medved.
Ko je za Naš čas že pojasnil, so izdelali predinvesticijsko študijo, ki kaže na upravičenost te nalož-
be. V prihodnje želijo racionalizirati stroške transporta premoga in ponovno občutno zmanjšati število jam skih prosto rov.
Skoraj ves nakopani premog v jami že sedaj zbe rejo na eni točki, ki je tik pred deponijo na globini 400 metrov, od tod pa ga zaradi obstoječega sistema odvoznih trakov vozijo v podzemlju vse do Velenja, do zračilnega jaška v bližini
restavracije Jezero in potem naprej po nadkopu, kjer pride na površino v Pesju in nadaljuje svojo pot skozi objekte klasirnice nazaj na deponijo v Šoštanju. Tak velik sistem transportnih poti je treba ves čas vzdrževati. »Ugotovili smo, da bi bilo veliko bolje, če bi v neposredni bližini deponije izdelali nov izvozni jašek s skipi in premog vertikalno transportirali na površino,«
ocenjuje dr. Medved.
Premogovnik je v preteklosti izvozni jašek s skipi že imel. Ocenjujejo, da bi bila ponovna uvedba po ekonomski plati smiselna. Poleg tega pa bi se zaradi drugačne ga nači na izvo za pre mo ga iz jame, nove lokacije izvoznega jaška in posledičnega zmanjšanja skupnega števila jamskih prostorov še naprej zmanjševali tudi negativni vplivi v okolju, kot so hrup, prah in vibracije.
»Tamkajšnji
rudar ji so zelo
dojemljivi«
Med tistimi, ki se je vrnil iz Tuz le zelo zadovo ljen, je bil Damijan Selan, vodja enote oddelka za spremljanje novih tehnologij. Zadnje pol leta je operativno vodil projekt v Tuzli. » Moram reči, da me je bilo kar malo strah, da sem se naloge lotil z »rešpektom«, a sem hitro spoznal, da so tamkajšnji ljudje zelo dojemljivi za nova znanja in da hitro sprejemajo nove tehnologije. Hitro sem spoznal, da bo šlo dobro, bali smo se le še tamkajšnjih geoloških razmer, a tudi to smo dobro obvladali in se vrnili domov zadovoljni, prepričani, da so tehnologije in znanje najboljša zadeva, ki jo je mogoče izvoziti.«
zdaj nov sodobni odkop že predali tamkajšnjim rudarjem.
Na sprejemu je dr. Milan Medved poudaril, da je projekt izredno pomemben tako za Premogovnik Velenje, ki širi svojo dejavnost na trge JV Evrope, kot tudi za bosansko rudarstvo - tako z vidika ekonomičnosti kot tudi humanizacije delovnih procesov ter varstva pri delu. Zahvalil seje celotni ekipi, kije poskrbela, daje bil projekt uspešno izpeljan, saj so kapaciteto proizvodnje 1050 ton/dan - to je bila obveza iz mednarodnega tenderja, ki jo je bilo potrebno doseči v 25 delovnih dneh, dosegli celo 5 dni pred rokom.
»Uspeh je še toliko večji, saj v omenjenem rudniku niso poznali mehaniziranega odkopa takšnih razsežnosti, zdaj pa že sami uporabljajo novo odkopno metodo, ki jim omogoča dosegati v primerjavi s prejšnjimi časi zelo dobre poslovne rezultate,« je dejal dr. Medved in se iskreno zahvalil prav vsem, ki so sodelovali pri tem projektu. »Vsi, od rudarjev, ključavničarjev, elektrikaijev, operativnih vodij, projektantov, ste bili podobno kot nogometno moštvo, vsi ste bili pomembni in nenadomestljivi,« je dejal in izrazil posebno zadovoljstvo, da so dela potekala tako, kot so jih zastavili, in brez delovnih nezgod.
Seveda je to, zelo dobra izkušnja za tovrstne projekte v celotni regiji vzhodne Evrope, kjer postavljajo domač premog znova v ospredje.
»Glasovali smo po svoji vesti«
Bru selj - Pred nedavnim je bil v belgijskem glavnem mestu evropski parlament podjetij. Na njem so obravnavali tri teme, in sicer okolje in energetika, kreiranje podjetništva v Evropi ter izobraževanje v malem gospodarstvu in odpravljanje administrativnih ovir. Med 775 udeleženci so bili tudi predstavniki podjetij iz 25 držav, ki niso članice EU. V 8-članski slovenski delegacija je bila predsednica upravnega odbora Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice Velenje dr. Cvet ka Tinau er, ki je bila hkrati tudi predstavnica malega gospodarstva.
Tinauerjeva je povedala, da sklepov niso sprejemali, ampak so bolj glasovali o mnenjih, stališčih. »Glasovali smo po svoji vesti, ne po pripadnosti komu.» Med sprejetimi priporočili je bilo zanjo najpomembnejše, naj EU v prihodnje ne bi sprejela nobenega akta, za katerega pred tem ne da bi preverili njegovega vpliva na malo gospodarstvo - tako pozitivnega kot negativnega.
■ tp
Premogovnik je izvozni jašek s skipi že imel.
»Občine žal nismo enakopraven partner«
V Skupnosti občin Slovenije opozarjajo na težave, ki jih prinašajo novi zakoni, a so doslej pogosto ostali brez sogovornika -Andreja Katič o zadnjih aktualnih temah
BojanaŠ pegel
Velenje - Skupnost občin Slovenije (SOS) trenutno sestavlja 162 občin, kar pomeni, da obsegajo skoraj celotno slovensko populacijo. Vanjo je vključenih tudi vseh 11 mestnih občin. »SOS naj bi bil enakopraven partner državnim institucijam pri pripravi zakonodaje kot razvojnih programov, ki vplivajo na občine, še posebej pa na občanke in občane. Težave, ki jih občutimo pri svojem delu v lokalnih skupnostih, velikokrat pa so povezane tudi z občankami in občani, poskušamo razreševati tudi preko SOS,« pravi Andreja Katič, direktorica uprave MO Velenje, ki smo jo povabili na razgovor tudi zato, ker so v oktobru obravnavali nekaj zelo zanimivih tem.
»SOS sestavljajo tri sekcije: sekcija manj ših občin, sekcija občin, kjer imajo sedeže upravnih enot, in sekcija mestnih občin. Predstavniki vseh treh sekcij skupaj tvorijo predsedstvo, ki na predlog delovnih komisij SOS, posameznih občin ali koga tretjega obravnava različne teme. Velikokrat so povezane z zakoni, ki jih obravnava državni zbor, in drugimi podzakonskimi predpisi,« nam v uvodu še pojasni naša sogovornica, kije zelo aktivna tudi v SOS.
Zanima me, kako veliko moč imajo občine in SOS v državi, ali torej so enakopraven partner pri priprav-
ljanju zakonov, ki nam krojijo življenje? Andreja Katič nam pove: »Glede na to, da nas je v skupnosti kar 162, bi morale občine imeti zelo veliko moč. Vendar je žal pri nas politična kultura na zelo nizki ravni, kar se je pokazalo tudi na oktobrski seji predsedstva SOS. Ob sprejemu določene zakonodaje smo, recimo, v preteklosti velikokrat opozarjali pristojno ministrstvo na nedorečenosti, tudi nepravilnosti, pa nismo prejeli ne pisnega odgovora niti na sejo predsedstva SOS-a niso poslali nikogar. Na žalost kljub temu da bi mora li biti tudi po zakonodaji enakovreden partner državi, to nismo.«
Država nalaga, pa nič ne plača
Na zadnji seji predsedstva so veliko pozornosti posvetili zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. »Na tem področju je zelo dejavna komisija za negospodarske javne službe, ki je tudi predlagala, da še enkrat obravnavamo to temo. Ze pred sprejemom tega zakona smo namreč opozarjali Ministrstvo za zdravje, tudi ministrico Zofijo Mazej Kukovič, da nalaga nove finančne obveznosti občinam, za kar pa ne zagotavlja dodatnega denarja. To je na žalost eden od vrste zakonov, ki občinam nalagajo dodatne obveznosti brez
Andreja Katič je zeloa ktivna tudi v Skupnosti občinS lovenije
dodatnega finančnega pokritja. Naša ustava in zakon pa pravita, da se to lahko zgodi le, če so zagotovljena dodatna denarna sredstva. Na niz pripomb na zakon, ki smo jih pred sprejemanjem v državnem zboru poslali na ministrstvo, spet nismo dobili nobenega odgovora ne pojasnila, ali so jih sploh obravnavali. V zakonu niso upoštevali niti ene od naših pripomb.«
Za kaj konkretno gre? Z novim zakonom imajo strokovni sodelavci, ki na občinah delajo na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja, bistveno več dela, pa tudi finančna obremenitev proračuna
je bistveno višja. »V mnogih občinah nimajo niti strokovno usposobljenih sodelavcev za to področje, kjer jih imamo, pa so ti sedaj zelo obre -menjeni. S tem so lahko občani prikrajšani za kvalitetnoe storitve, ki bi jih morali biti deležni. Imeli bi jih, če bi pri pripravi nove zakonodaje prisluhnili našim predlogom in pripombam. Naj ome nim le, da gre za pravice družinskih pomočnikov, ki zahtevajo dodatna sred stva in dodat no delo v praksi. Razširila seje pravica do zdravstvenega zavarovanja brezposelnih oseb, ki že doslej ni bila dobro urejena, sedaj pa je število oseb, ki se lahko zavarujejo le kot občani, še večje. V Velenju v dogovoru z občino Šoštanj tovrstne pravice uveljavljajo tudi njihovi občani. Strokovna sodelavka, ki dela na tem področju, je zaradi večjega nabora oseb sedaj pre obre me nje na, finanč no breme pa je prav tako veliko večje,« nam pove sogovornica. Če smo še bolj konkretni: po prejšnjem zakonu so lahko bili študenti, stari več kot 26 let, zavarovani po starših, po novem zakonu pa ne več. Sedaj
Stalno prebivališče - pogoj za privilegije
Na zadnji seji SOS so se predstavniki slovenskih občin lotili tudi t. i. »problematike stalnega prebivališča«. To je po besedah Andreje Katič zelo široko področje. »Ko nekdo spremeni stalno prebivališče na upravni enoti, lahko to stori le za en dan ali krajše obdobje, v katerem ravno na podlagi potrdila, ki jim ga ob tem izda upravna enota, uveljavljajo različne pravice. V Ljubljani se jim recimo dogaja, da se ljudje prijavijo v centru mesta le za eno uro, toliko, da si uredijo dovolilnico za parkiranje. Nihče pa potem ne preverja, da do nje niso več upravičeni. Podobna težava se pojavlja, ker ljudje na podlagi potrdila geodetskega zavoda prijavljajo stalno prebivališče na objektih, ki sicer
imajo hišno številko, a so podrtije. Potem pa uveljavljajo pravico do neprofitnega stanovanja ali ureditve komunalne infrastrukture. Dogaja se tudi, da je v majhnem stanovanju prijavljenih po dvajset ljudi. To je spet težava za občino, ki mora potem tem ljudem zagotavljati stanovanja. Prijava stalnega bivališča je problem tudi pri Zakonu o vrtcih. Pogosto starši izkoriščajo zakon in prijavijo različna bivališča, pa čeprav živijo skupaj. S tem uveljavljajo ločeno življenje in znižujejo ceno vrtca. Tovrstne kršitve je po sedanjem sistemu žal precej težko ugotavljati, zato smo govo ri li o tem, da bo tre ba rav no na tem področ ju narediti več in vzpostaviti bolj učinkovito kontrolo. Ali bomo morali izboljšati skupne evidence ali pa uvesti skupen ugotovitveni postopek, ki bo zagotavljal preverjanje dejanskega stanja pred prijavo stalnega bivališča. Postopek bo sicer dalj ši, dol go roč no pa bo imel manj posle dic.«
'Ai-fiilloiBi I, Valanja
LEKARNA CENTER VELENJE	»	898 18 80
LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE	8	897 05 70
LEKARNA CANKARJEVA VELENJE	»	897 63 80
LEKARNA ŠOŠTANJ	»	897 26 10
LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI	S	891 51 30

se lahko zavarujejo le kot občani. Občine seveda tega niso načrtovale v svojih proračunih, saj niso bile pravočasno obveščene o podrobnostih zakona. »Če bo država občinam nalagala dodatne obveznosti, ne da bi jih pokrila z dodatnim denarjem iz državne blagajne, bo v občinah zmanjkalo denarja za investicije. Če je obveznosti za tekoče odhodke in zakonske obveznosti več, potem ga pač zmanjka za investicije. Druga možnost je, da občine dražijo vrtce, komunalni prispevek, stavbno zemljišče. Sredstva nekje moramo dobiti, če hočemo poskrbeti tudi za razvoj občine.«
Kdo bo financiral Muzej Velenje?
»Čeprav pravimo, da naj bi bilo sodelovanje z ministrstvi dobro, je eno večjih vprašanj v tem času nov zakon o varovanju kulturne dediščine. Tudi pri tem namreč Ministrstvo za kulturo ni upoštevalo naših pripomb. V njem so na novo opredelili status pooblaščenih muzejev. Privilegij financiranja iz državne blagajne bodo po novem imeli le muzeji, ki bodo pridobili ta status. To naj bi določil podzakonski akt, pravilnik, ki ga bo sprejelo ministrstvo, uporabljati pa bi ga morali začeti že 1. januarja 2009. Podzakonski akt in s tem pravilnik še nista sprejeta, občine, ki imamo muzeje, ne vemo, kako naprej.«
V primeru Muzeja Velenje to pomeni, da bi občina v letu 2009
za delovanje tega javnega zavoda iz proračuna namenila 74 tisoč evrov. Številka drži le, če bo pridobil naziv pooblaščenega muzeja. Če se to ne zgo di, pa bi mora la občina iz svojega proračuna zagotoviti kar 371 tisoč 493 evrov. »Razlika je občutna, poleg tega v našem pro ra ču nu teh sred stev nima mo načrtovanih. Ne vemo tudi, kje bi jih lahko vzeli, saj je to še ena nova obremenitev za občine. Tudi zato so se vse Mestne občine in nekaj manjših občin na pobudo sekretariata SOS predlagali ustavno presojo tega zako na,« doda Kati čeva.
Velenje velikokrat vzorčni primer
Ko so na zadnji seji predsedstva SOS govorili o Uradu za mladino RS, ki žal velikokrat nehote zbuja občutke, daje ustanovljen le zato, da lah ko reče mo, da nek do skrbi tudi za mlade, so spet lahko pohvalili MO Velenje. »Govorili smo o tem, da moramo mladim bolj prisluhniti in jih tudi vključiti v odloča nje o tem, kaj se bo na tem področju delalo. Velenje je tukaj res korak pred večino slovenskih občin, vzorčni primer, kako je treba razvijati mladinsko politiko.«
To pa še zdaleč ni edini primer dobre prakse, kjer je Velenje lahko vzorčni model za druge slovenske občine. Odlično razvito imamo tudi e-upravo, ki jo žal obča ni še premalo uporabljajo. Razvoju pa MO Velenje posveča veliko pozornosti in sredstev.
In tako bo tudi naprej, trdi Andreja Katič.
CT decembra?
v
Čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki!
Ministrstvo za zdravje je polovico potrebnega denarja že nakazalo
Tatjana Podgoršek
Po prvotnih napovedih naj bi v Bolnišnici Topolšica izvajali diagnostiko na novem večrezinskem CT aparatu že maja letos, a so kmalu ugotovili, daje bil rok predvsem zaradi težav pri zagotavljanju potrebnega denarja zastavljen preveč drzno. Prestavili so ga na mesec oktober, a tudi tokrat aktivnosti zamujajo.
»Zamujamo za dober mesec dni. Na razpis za dobavo aparata je pripela le ena vloga, komisija jo je pregledala 2. septembra in ugotovila, da je ponudnik ponudil boljše lastnosti aparata, kot so bile navedene v razpisu, predvsem glede podaljšanja garancije in dodatne kontrastne brizgalke, ki se avtomatsko vklopi v sistem diagnostike pri uporabi CT-ja. Cena aparata je bila zaradi tega višja, v kasnejših pogajanjih pa jo je ponudnik ustrezno prilagodil. S tem smo seznanili ministrstvo za zdravje, ki je dalo zeleno luč in sedaj stvari tečejo,« je pove dal direktor bolnišnice Damjan Justinek, specialist interne medicine. Kot je še povedal, v bolnišnici pričakujejo aparat v začetku letošnjega decembra oziroma takrat naj bi z njim že opravljali pre iskave. Rok dobave je namreč minimalno 90 dni zaradi tega, ker aparata z Japonske ne bodo poslali v konvoju, ampak s posebno pošto.
So pa v polnem zamahu potreb-
na pripravljalna dela. Poleg urejanja predvidenega prostora zanj v tem času veliko pozornosti namenjajo optičnim povezavam in električni napeljavi v bolnišnici. Ta je zaradi pre no sa slik na daljavo pre šib ka, prav tako morajo zamenjati visokonapetostni transformator, vgraditi visokoenergetske kable. Naložba naj bi bila z vsemi deli vredna 1,4 milijona evrov, od tega naj bi polovico potrebnega denarja ministrstvo za zdravje že nakazalo.
Na zadnjem pogovoru v zvezi s CT aparatom je Justinek zatrdil, da težav s kad ri za delo z njim nimajo. »Z inženirko - sodelavko iz Ljubljane - smo se že dogovorili. Glede samih rentgenologov pa si bomo prizadevali zagotoviti lasten kader. Z vključitvijo v slovensko mrežo lahko že danes zagotovimo 24-urno pokritje.«
So z zdravstveno zavarovalnico dosegli dogovor za nov program? Po zagotovilih Justineka je tega zagotovilo pristojno ministrstvo in jih vključilo v področni dogovor za letos, za druge širitve pa jih v ome-nje nem dogovo ru za zdaj ni. Letos naj bi opravili s CT-jem blizu 300 preiskav, v izdelanem elaboratu o opravi če nos ti nalož be so jih v prvem letu delovanja predvideli do 1400, če pa bi hoteli pokriti potrebe po tovrstni diagnostiki v regiji, pa bi morali opraviti 2500 preiskav.
S CT-jem bodo (je prepričan Justinek) največ pridobili bolniki. Ti bodo diagnosticirani v dveh, treh dneh, prihranjeno jim bo pošiljanje na tovrstne preiskave v druge slovenske bolnišnice. Pridobitev bo pomembna tudi za zdravnike, saj bodo ti lažje opravljali svoje delo in izvajali urgentno diagnostiko.
ó. novembra 2008

USTVARJALNO MESTO VELENJE
9
Uvodnik
Dr.S tankoB latnik
Verjetno so pred nami težki časi; finančna kriza se bo prenesla na realno gospodarstvo. Nakopičene težave se po mnenju prof. R. Floride ne bodo reševale v Beli hiši oziroma na sedežu EU, ampak v posamezni lokalni skupnosti. Prednost bodo imele tiste skupnosti, ki bodo znale izkoristiti ustvarjalne potenciale svojih prebivalcev. Poglejmo, kakšni so potenciali in obeti Velenja.
Šaleška dolina je izredno pomemben tehnološki center Slovenije. V njej delujeta največja termoelektrarna in največji premogovnik v Sloveniji; Gorenje sodi med najpomembnejše evropske proizvajalce bele tehnike. Ob teh velikih podjetjih je nastalo več MSP (malih srednjih podjetij), ki podpirajo delovanje velikih sistemov in istočasno pomembno prispevajo k razvoju doline. Šaleška dolina je razrešila večino okoljevarstvenih vprašanj in rešitve na tem področju so izvirne.
Po drugi svetovni vojni je bilo v procesu hitre industrializacije v dolini zbrano veliko empiričnega in tehničnega znanja s področja energetike, veliko serijske proizvodnje, varstva okolja, avtomatizacije, IKT, vzdrževanja velikih sistemov. Ker pa imamo v dolini premalo institucij, ki bi ta znanja prenesla v obliko, ki bi se lahko tržila, nismo izkoristili vseh danosti, kijih ima dolina.
Da se je v dolini nakopičilo pomembno tehnološko znanje, kaže primerjalna tabela.
Eureka; zaključeni projekti
(vir www.eureka.be)
Patenti USPTO, Patenti urad ZDA
(vir www.uspto.gov)
Patenti Europski patentni urad* (vir http:// si.espacenet.com)
Število registrir. raziskovalcev (vir http://sicris.izum.si/)
Slovenj Gradec Noor-dung
56
Velenje (?)
24
196
237
Celje Tehno-lopolis
2D
27
194
Pripomba: V bazi Evropskega patentnega urada ni možnosti iskanja po lokaciji lastnika patentne listine in je zato verjetno število večje, kot je v tabeli.
eFest - festival informacijskih in komunikacijskih tehnologij
Meseca oktobra je v Velenju potekal Festival informacijskih in komunikacijskih tehnologij - eFest, ki ga je organiziral Inštitut IPAK s podporo Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije, Ministrstva za visoko šolstvo ter MO Velenje.
Uradno seje začel z otvoritvijo razstave Velenje, mesto Eureke, na kateri je bilo predstavljenih 14 projektov s področja IKT iz programa Eureke, v katerih so sodelovala podjetja iz Velenja. Razstavo je odprl župan MO Velenje Srečko Meh, mag. Andrej Rotovnik pa je predstavil projekt Uporabe mehke logike v destilacijah, ki sodi med najuspešnejše projekte, v katerih so sodelovala podjetja iz Velenja. Razstava je bila v Novi, v naslednjem mesecu pa jo bomo preselili v Center srednjih šol, MIC (medpod-jetniški izobraževalni center) ter v preddverje MO Velenje.
Po otvoritvi je sledilo več mednarodnih srečanj, in sicer: Wikinomija, na kateri so s svojimi prispevki sodelovali Jeff Ras-cov (West Valley College - Silicijeva dolina), Miguel Gea (Univerza v Gra-nadi), Richard Vaughn (US Market Access San Jose Silicijeva dolina), Bilja-na Mečava (IPAK Velenje) in Stanko Blatnik (IPAK Velenje); eIzobraževanje, na katerem sta gosta iz Avstrije Hansjorg Matzer in Franz Steinwander predstavila KB5 društvo iz Kirchbacha, ki deluje kot razvojni center te vasi sz 1600 prebivalci ter pri tem uspešno uporablja sodobne tehnologije, partnerji IPAK-a iz V. Britanije, Italije in Romunije so predstavili EU projekta Mobiblog in His-
tory, v katerih se uporabljajo Web 2.0 storitve, Gordan Avdic in Jašic Midhat pa sta predstavila izkušnje pri uvajanju elzobraževanja na univerzi v Tuzli; delavnica eUprava, na kateri je Andreja Katič (MO Velenje) predstavila eUpravo v MO Velenje, Alojz Hudarin (TIC Velenje) e-mesto Velenje, Howie Firth iz Škotske in Franz Nahrada z Dunaja pa sta pripravila video prispevka, v katerih sta predstavila uporabo sodobnih tehnologij pri
cev. Zmagovalci bodo dobil nagrade -MO Velenje in Društva vodnih športov. Program festivala je vključeval še okroglo mizo o socioloških vidikih uporabe IKT, predstavitev knjige Wikinomics ter okroglo miza z naslovom IKT - vzrok ali izhod iz kri ze.
Izdelano je bilo spletno mesto www.-efest.si v slovenskem, angleškem, ruskem in bosansko-hrvaško-srbskem jeziku. Na spletnem mestu so program, materi-
ze v Tuzli pa s podjetji Artes, Miel, Kiv, inštitutom Erico in Visoko šolo za varstvo okolja iz Velenja za izdelavo eIzobraže-valnih programov s področja uporabe IKT pri varstvu okolja, skupnih prijavah projektov v EU programe in prenosu rešitev na področju varstva okolja, ki so razvita v Velenju v Tuzlanski kanton.
Čeprav je eFest organiziran v zelo kratkem času, smo ga uspešno izvedli, celo z več dogodki, kot smo načrtovali. Pridobili smo pomembne izkušnje, še posebej pri izvajanju video konferenc,pri online pripravi eFesta, kjer smo videli, kako principi wikinomije delujejo v praksi. Naše napore je močno podprla MO Velenje, tako da bomo dejavnost nadaljevali tudi po zaključenem festivalu. Obsta-
Dr. Stanko Blatnik na delavnici Wikinomics
razvoju podeželja. To so bili centralni dogodki na eFestu. Poleg tega so bile izvedene delavnice: Uporaba mehke logike v industriji v Kunigundi, izdelava spletnih mest in delo z označevalnim jezikom SVG na OŠ Miha Pintarja Toleda, uporaba IKT za starejše osebe, digitalne knjižnice, izpolnjevanje eObrazcev.
V okviru eFesta je bila organizirana tudi finalna jadralna regata v Second Lifu, v kateri je sodelovalo 10 tekmoval-
ali, informacije o udeležencih in fotoga-lerija. Spletno mesto bomo aktivno vzdrževali do naslednjega eFesta 2009, ker pričakujemo, da bo postal tradicionalna prireditev.
Sodelovanje tujih partnerjev smo izkoristili za širitev socialnega omrežja ter navezovanja poslovnih stikov. Tako so se predstavniki Kichbacha z Ljudsko univerzo iz Velenja dogovorili za sodelovanje v EU projektih, predstavniki Univer-
ja močan interes organizacij zunaj Velenja, da določene dogodke ponovimo v njihovih krajih. Ker je večina materialov pripravljena v video obliki, bomo poleg delavnic v osnovnih šolah določene dogodke ponovili še na drugih lokacijah.
Vsekakor pa bomo tudi naslednje leto organizirali eFest 2009.
■ BiljanaMe čava, IPAK
Festival kot priložnost
Vesel sem, da lahko iz Škotske na daljavo predavam na eFestu, ki poteka v Velenju. Nahajam se v mestecu Fortross, ki leži severno od Invernessa. Čeprav smo oddaljeni dva tisoč kilometrov, imamo enake težave; pravzaprav se v tem trenutku ves svet nahaja pred tremi veliki nevarnostmi, tj. pred klimatskimi spremembami, pred proizvodnjo nafte, ki je dosegla maksimum (»oil peak«), in pred izredno nevarnimi nestabilnimi gospodarskimi pogoji, čemur smo bili priča v preteklih tednih. Te tri nevarnosti imajo različne časovne okvirje. Klimatske spremembe se dogajajo počasi, naraščale bodo postopoma. »Oil peak« - v naslednjih desetletjih bo zmanjkalo nafte, če jo bomo še naprej črpali z enako hitrostjo. Kot smo to videli v zadnjih tednih, se gospodarski pogoji menjajo iz dneva v dan ali celo iz ure v uro. Kaj to pomeni za skupnosti v regiji Higlands and Islands na Škotskem ali pa za skupnost v Velenju? Verjamem, da smo v procesu velikih sprememb. To, kar se vidi v globalnem gospodarstvu, je velika neuravnoteženost med količino denarja (v kreditih, v papirju, v obljubah, v teoriji), ki je izredno velika, bistveno večja, kot so aktivni viri, ki jih mora predstavljati. V naslednjih nekaj mesecih bo svet moral priti v ravnotežje med viri in denarjem. Ena pot je, kot vidimo, zmanjšanje količine denarja, medtem pa krediti naraščajo.
Nasprotna pot je uporabiti vire za ustvarjanje bogastva. Pri tem pa bomo hitro ugotovili, daje prioriteta proizvodnja. Toda vprašanje je, kaj potrebujemo? Sporočilo klimatskih sprememb in „oil peaka", tj. prvih dveh nevarnosti, ki sem jih omenil, je energija, in sicer tista, ki predstavlja alternativo energiji nafte in
fosilnih goriv. Ker porast cene energije povečuje ceno hrane in ker za ogrevanje ali hlajenje zgradb porabimo največ energije, bo rešitev energetske krize zahtevala rešitve pri proizvodnji hrane in bolj energetsko varčnih zgradb. Kaj to pomeni za skupnosti, kot so Velenje in Highlands and Islands na Škotskem? Nevarno je, da se bo našla rešitev zgolj za velika središča. Videli smo stotine milijard funtov, ki so bili porabljeni za rešitev bank. Vendar obstajajo meje; svetovna skupnost ima samo določeno količino denarja. Realna nevarnost je, da bodo težave bank in finančnih institucij tako velike, da bo večina virov porab-
ljena za sanacijo le-teh. Zato sta izziv za vse države oz. skupnosti znanost in tehnologija. Uporabljati moramo znanost in tehnologijo, da bomo našli rešitve, ki delujejo lokalno; ki pomagajo skupnosti, da preživi - fizično in ekonomsko -in s tem pomagajo svetovnemu gospodarstvu, da naredi prehod na bolj produktivno raven. Opustiti moramo »candy floss economy« (gospodarstvo, ki proizvaja nepotrebne reči), kar smo videli v zadnjih dvajsetih letih, in moramo se usmeriti v proizvodnjo resnično potrebnih stvari za preživetje.
Potrebujemo proizvodnjo in ne papirne transakcije. Proizvodnja pomeni hrano, energijo, zgradbe. Kako bomo to naredili? Z uporabo znanosti in tehnologije. Kako spodbujamo znanost in tehnologijo? Odgovor je, da moramo najprej vedeti, kaj sploh imamo. Vsaka skupnost mora oblikovati sporočilo, kaj potrebujemo; o izzivih in neverjetnih priložnostih, ki jim jih ponuja uporaba znanosti in tehnologije. Ko govorimo o priložnostih, ne mislim samo o možnostih iskanja novih rešitev, ampak tudi o rešitvah, ki obstajajo, vendar jih ne poznamo. Vprašanje je le, kako jih najdemo, kje so in kako priti do njih. Kako poudariti možnosti znanosti in tehnologije? Ena od metod, ki je zelo uspešna (začela se jena Škotskem 1989), je „festivalznanosti". Festival ne pomeni samo skupek predavanj; to so konference, simpoziji idr. Festival je priložnost, na kateri imamo dogodke: druženja, glasbo, pesmi, hrano,
ljudje srečujejo drug drugega... Festival je nekaj, v čemer uživamo, enako kot uživamo pri branju knjige o začetku vesolja ali o naravi življenja. Teme kot te so zanimiv in razumljiv del festivala. Festival pritegne ljudi v določen kraj. Prvič, festival lahko pospeši turizem; drugič, spodbuja zanimanje in dejavnosti druženja prebivalcev in gostov iz drugih krajev. In aktivnost na enem območju združi ljudi tudi iz drugih krajev ter ustvarja vitalno skupnost. Eden od izzivov 21. stoletja je, da se ustvarjalnost razvija v vsaki skupnosti. Kot je rekel Richard Florida, potrebujemo 3T (talent, tehnologijo in toleranco). Toleranca - pomeni prijetno okolje. Tehnologijo potrebuje vsaka industrija. Talent je zanimiv izziv. Zato, ker talentirani ljudje pogosto bežijo s podeželja v mesto. Podeželje mora ustvarjati okolje, ki bo pritegnilo talentirane ljudi. In to ne samo z ožjega ampak tudi s širšega področja. Najpomembnejši gospodarski vir v 21. stoletju bodo ljudje. V predhodnih stoletjih, „industrijskem obdobju", so to bile surovine, kot so premog in železo. V 21. stoletju bodo ljudje, ki lahko spremenijo materiale v nove proizvode, ki bodo našli rešitve neverjetno velikim izzivom, pred katerimi se nahajamo. Ljudje so zelo inovativna bitja. Izziv 21. stoletja je ostati inovativen. Mislim, da je pred nami povečanje uporabe znanosti in tehnologije. Kako to naredimo? Zz organizacijo dogodkov, kot je eFest v Velenju.
■ Howie Firth
D
D
D
5
3
V Velenju je bilo kar nekaj razvojnih uspehov na področju visokih tehnologij:
-	Miel, d. o. o., je realiziral prvo aplikacijo mehke logike v kemični industriji v Evropi;
-	Pia, d. o. o., je uspešno delovala na zahtevnem trgu Silicijeve doline, razvila je programski paket za podjetje Planitax, kise izredno hitro razvija;
-	HTZ je skupaj s parterji iz Tomska (Ruska Federacija) razvil sistem za filtriranje vode s pomočjo nanofiltrov, kar predstavlja eno prvih resnih uporab nanotehnologije v Sloveniji. Proizvod pa se bo lahko uporabil za različne namene in se lahko trži na svetovnem trgu.
Vse to kaže na pomemben tehnološki potencial Velenja, kar bo izredno pomembno v časih, ki so pred nami. Očitno imamo ustvarjalne ljudi, a potrebno je narediti še več za ustvarjanje pogojev, ki podpirajo ustvarjalnost.
Kriza in (poslovna) etika
Finančna in ekonomska kriza, katere spirala se od septembra skoraj nepretrgoma suče navzdol in ki vse bolj kaže svoje zobe, je vzbudila precej razprav. Začelo se je v ZDA, od koder je bilo videti, da se je mnogo ljudi angažiralo, da bi preprečili uveljavitev »načrta za odkup«, ki naj bi banke potegnil iz krize ter rešil gospodarstvo pred najhujšim. Pogosto je bilo slišati argumente, da gre pravzaprav za dajanje potuhe vodilnim v bankam, ki so same zakuhale to krizo in si (pre)dolgo pred njo tudi zatiskale oči. Vedele so, kaj se napoveduje. Posli, dobički in nagrade pa so do zadnjega bile v slogu "business as usual".
Postavljeno je bilo vprašanje za milijon
dolarjev: »Je kriza na Wall Streetu in drugod posledica zgolj verige zelo slabih ali nespametnih poslovnih odločitev ali pa je posledica resne kršitve poslovne etike oz. etike nasploh?« In ko gre tudi za vprašanje s tem povezane odgovornosti, mnenja niso povsem enotna. No, vsaj pri vodilnih pri bankah v težavah je bil odgovor bolj ali manj poenoten: »Mi nismo krivi; tako se je pač obrnila situacija na trgu. Kriv je sistem in drugi...« Videti je, kot da se od časov Enrona nismo kaj dosti naučili.
Poslovna etika je tako zopet v središču mnogih razprav. Priznani slovenski ekonomist dr. Jože Mencingerje nedavno v intervjuju sploh
ocenil, da gre pri izvoru te zadnje krize zgolj za posledico prevar in goljufij, ki so jih prej mnogi opevali kot finančne inovacije. Približno tako, kot če bi nam v trgovi ni zgolj lepo zavili v papir napol gnila jabolka, mi pa bi jih nato le zavili še lepše in jih prodali naprej. Pri vsem tem pa bi se vsi v verigi pretvarjali, da so jabolka pravzaprav dobra in zdrava, nobeden pa ne bi želel opozoriti na dejstvo, da jih pač nihče ne bo mogel jesti. A enkrat zmanjka še tako lepega papirja.
Pri poslovni etiki ne govorimo samo o etičnosti poslovanja in odnosov znotraj podjetja, ampak tudi širše. Družbena odgovornost podjetja preko doseganja odličnosti in ustvarjanja trajnostne perspektive družbe je bistven gradnik dolgoročne uspešnosti podjetja in njegova konkurenčna prednost. Že dolgo je
znana zamisel, da moramo podjetja razumeti in soditi kot državljane, od tod tudi slogan »podjetje kot dober državljan.« Etični pristop ni nujno manj uspešen pristop pri poslu, niti ne gre za mehak pristop, kjer bi pod krinko etičnosti popuščali pri svojih zahtevah po odgovornosti in dobrem delu.
Inštitut IPAK je v lanskem letu izdal prevod svetovne uspešnice Ni takšne stvari kot »poslovna« etika. Knjigo je spisal znani strokovnjak za vodenje in odličnost podjetij John C. Maxwell. V njej avtor ne želi zagovarjati stališča, da je pri poslih vse dovoljeno. Ne gre niti za zagovor moralnega relativizma v poslovni etiki. Niti njegova teza ni ta, da bi bilo zavedanje o etičnih dimenzijah pri podjetjih, vodstvih podjetij, menedžerjih ali zaposlenih dejansko oz. praktično nično - da
je stanje poslovne etike »povsem na dnu«; čeprav bi ob sedanjih dogodkih o tej tezi veljalo razmisliti.
Maxwell z naslovno tezo meri le na to, da poslovne etike ne gre razumeti oddeljeno od etike nasploh. Ko gre za posel, ne smemo uporabljati nobenih posebnih moralnih meril in vodil, ki jim ne bi sledili tudi na drugih področjih našega življenja. Nenazadnje bomo morali z odločitvami, ki ji sprejmemo pri poslu, živeti tudi zunaj tega časa, ki mu ga odmerjamo. Prav to slednje je bilo pri krizi, nastali iz zavijanja negotovih posojil in zavarovanj v zgolj lep papir poslovne priložnosti in iz tiščanja glave v pesek, najmanj upoštevano. Navsezadnje vsi vemo, da nas tudi v običajnem življenju to ne bo pripeljalo daleč.
■ VojkoS trahovnik
Po poteh reformacije
Šoštanj, 29. oktobra - Pred praznikom reformacije so v Mestni galeriji Šoštanj predstavili vodnik Po poteh reformacije v Šaleški dolini, avtorja doc. dr. Toneta Ravnikarja. Knjižica je izšla pri Muzeju Velenje v zbirki Muzejski kolaž kot osma po vrsti, zanjo pa se je podpisal Damjan Kljajič. Njenemu izidu botruje tudi letošnja 500-obletnica rojstva Primoža Trubarja, očeta slovenske književnosti. V vodniku so s poudarkom na obdobju reformacije zgodovinsko predstavljeni
Dr. Toneta Ravnikarja (foto: Dejan Tonkii)
objekti: grad Forhtenek, cerkev sv.Mohorja in Fortunata, grad Turn, cerkev sv. Marije, šola in grad Velenje ter grad Švarcenštajn. Nekaj o Trubarju je za začetek povedala Milojka Komprej, o njem so razmišljali tudi učenci osnovne šole Šoštanj. Veliko več je o obdobju reformacije, ki jo je avtor označil za izredno razgibano, prispeval doc. dr. Ravnikar. Kot zgodovinar se v veliki meri posveča raziskovalnemu delu, veliko tega je namenjenega Šaleški dolini. Med mnogimi ugotovitvami je gotovo zanimiva ta, da se pri raziskovanju preteklosti odpirajo nova spoznanja, ki postavljajo mnoga zapisana dejstva pod vprašaj.
■ M. K.
Jaz ljubim knjige
Ali kako bere knjige in življenje Ježkov nagrajenec Adi Smolar
Velenje - Prejšnji ponedeljek je v Kulturnici potekal zelo zanimiv pogovor z Adijem Smolarjem. Pri
Smolaiju smo navajeni koncertov, a ne tudi pogovora o knjigah in življenju. V pogovoru z Mileno Ževart je spregovoril o svojem delu, življenju in pomenu branja.
Spregovoril je o svoji karieri, za katero pravi, da ne zadostuje samo talent, daje potrebno vložiti veliko truda. Sam se drži tega, da kar si v resničnem življenju, bodi tudi na odru. Svoje pesmi poje glede na odzive in občutke poslušalcev, nikoli nima pripravljenega scenarija.
Življenje ceni takšno, kot je, saj
človek v resnici ne potrebuje veliko, da bi bil srečen. Današnja potrošniška družba, kot pravi, pa ima raje nesrečne ljudi. Tudi mediji so po njegovem mnenju prepolni slabih novic, nobenih pozitivnih idej. O tem in drugih življenjskih tegobah humorno, a vendar realno piše tudi v svojih pesmih. Tako je bilo le nekaj njegovih pesmi napisanih za zabavo, osta le imajo tematsko težo. Za svoje delo pa je letos prejel Ježkovo nagrado.
S svojo glasbo veliko naredi za dobrodelnost, saj meni, da smo dolžni pomagati ljudem, ki so v stiski, tudi živalim. Pravi, daje naše poslanstvo, da iz sebe naredimo dobrega človeka.
Govoril je predvsem o tem, kako nas knjige oblikujejo in delajo boljše ljudi. Meni, daje bolje brati karkoli kot pa nič. Tudi Adijev opus je zelo širok, od klasike do znanstvene fantastike. Rad bere tudi mladinsko prozo - tako še vedno
rad vzame v roke Malega princa in Jonnatana L. Galeba.
Za konec nam je zaupal tudi, da gre z družino večkrat na izlet, nato v slaščičarno, za konec pa še v knjigarno. Tako se naužijejo narave, se posladkajo in nasitijo dušo.
Adi nam je zaigral in zapel nekaj pesmi, večer pa sta popestrili tudi učenki velenjske glasbene šole in zapeli njegovo pesem Daleč je pomlad.
■ Aleksandra Gačič
6 filmov za 60 let kina
Velenje - Kino v Velenju letos praznuje 60-letnico obstoja. Kino predstave so se namreč pričele v stari kino dvorani ob Rudarskem domu novembra 1948. V dvorani, ki so jo gradili s prostovoljnim delom,
vitvijo filmskih ekip, pa bosta potekali v veliki dvorani hote la Paka. Danes ob 20. uri bodo zavrteli film Ovni in mamuti, ki je bil posnet v Velenju, prihodnji četrtek si lahko ogledate film Cvetje v jeseni, 20.
so konec novembra kmalu po odprtju zavrteli prvi slovenski celovečerni igrani film Na svoji zemlji. V festivalu Velenje so se odločili, da ob obletnici pripravijo šest filmskih predstav, prav vsako z razlogom. In tudi zato bomo lahko tretji četrtek v mesecu ponovno videli tudi film Na svoji zemlji.
Od danes do konca meseca bodo predstave potekale vsak četrtek v mali dvorani kina Velenje, večji dve projekciji novih slovenskih filmov, kijih bodo popestrili tudi s predsta-
novembra pa najuspešnejši slovenski film vseh časov Petelinji zajtrk. Prva premiera bo na sporedu v sredo, 26. novembra; projekcije filma Pokrajina številka 2 se bosta udeležila tudi igralca Marko Mandič in Jaka Lah, oba Velenjčana. Osrednjo sloves nost ob oblet ni ci kina bodo v veliki dvorani Hotela Paka pripravili v nedeljo, 30. novembra, ob 19. uri, sledila pa ji bo premiera novega slovenskega filma Lajf. Tudi na tej pričakujejo filmsko ekipo.
■ bš
Prihaja muzikal Čarovnije protipackarije
Nov muzical Damjane Golavšek takoj po premieri na odru velenjskega doma kulture
Velenje - Prva predstava v okviru Pikinega abonmaja v novi sezonije nov muzikal Damjane Golavšek, ki je kljub nedavni premieri, ki je bila 29. oktobra v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, v Sloveniji že velika uspešnica.
V predstavi bo prav vsak lahko našel nekaj zase. Najmlajše bodo prepričali številni svetlobni in pirotehnični efekti, ki spremljajo čarobne uroke, nekoliko starejše živo-barvni kostumi Alana Hrani-telja, vse po vrsti pa bodo zagotovo navdušili pevsko in igralsko nadarjeni sestri Tinka in Iva Vivoda Gobec, ki bosta skupaj z Damjano Golavšek uprizorili pravi glas-beno-gledališki spektakel. Zelo dinamična predstava, ki gledalce prijazno nagovarja k večji skrbi za naravo, je namenjena otrokom od četrtega leta dalje, zagotovo pa bodo v njej uživali tudi starejši gledalci.
Muzikal bo na velenjskih odrskih deskah v vseh svojih barvah zažarel v soboto, 8. novembra 2008, ob 10. uri. Na voljo je še nekaj vstopnic v prosti prodaji, lahko pa še vpišete tudi Pikin abonma!
KOLONA
Držati svet trdno v rokah
Ana Kladnik
V uvodni špici nekega starega, črno-belega filma se črni trakovi, ki spominjajo na žaluzije, počasi razkrivajo in gledalcu odstirajo pogled na zgradbo, ki stoji za njimi. Na trakovih se izpisujeja imena sodelujočih v filmu. Igralci: Štefka Drolčeva, Vladimir Skrbin-šek, Lojze Rozman, Duša Počkajeva; scenarist Primož Kozak; komponist Alojz Srebotnjak; pianistka Dubravka Tomšič - Srebot-njakova; umetniški sodelavec Taras Kermauner. Ko se na zadnjem traku izpiše še režiserjevo ime Franci Križaj, se pred našimi očmi zablesti celotna stavba: velenjski dom kulture. Mlad, komaj2 8-letnir ežiserK rižaj, sicer tedaj eden odv odilnih režiserjev va vantgardnem Odru5 7, se je letal 964p reizkusil tudi vf ilmu, ko jer ežiralp olitični filmZ arota,n apeto, že kar srhljivop ripoved, ki jo jep ostavil v tedaj šeč istos vežez grajeno novoVelenje. Ime mesta se vf ilmu sicer neo meni, ap rizori,s ne-mani vo bčinskis tavbi,h otelu alik ulturnem domu,p redstavljajo izjemnoa rhitekturnok uliso inda jejo vtis, kot da sez godbao dvi-ja vm odernemv elemestu. NaVelenjea pelira tudig lavna tema fima, ki se dotika zapletov v zvezi z dokumenti nastajajočega Energoi nštituta.
Naj pripišem nekaj zgodovinskega ozadja. V Velenju se je dolgo časa razglabljalo o smotrnosti sušenja in uplinjevanja lignita, s čimer bi izboljšali njegov transport, povečali možnosti porabe in tudi število porabnikov. Idejni projekt za gradnjo plinarne in kemičnega kombinata (EKK) so stekli že v prvi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja, nekaj let kasneje pa so se začela pripravljalna dela za izgradnjo EKK-ja. Med drugim so bili izdelani tudi elaborati o ekološki obremenitvi doline, ki so kazali na manjše onesnaževanje okolja, kot ga je kasneje povzročala šoštanjska termoelektrarna. Projekt, v katerega je velenjski rudnik vložil ogromno denarja, je dobil podporo tudi na republiškem vrhu. Ko je bilo gradnjo EKK že skoraj nemogoče ustaviti, se je politična klima v Sloveniji in Jugoslaviji obrnila. Z novo gospodarsko reformo so se začele ustavljati velike investicije in kljub zagotavljanju stroke, da je investicija izgradnje kombinata rentabilna, so se politični vrhovi odločili za njegovo likvidacijo.
Križaj je politično realnost, trenja med politično smetano in strokovno javnostjo, prevedel v umetniško delo, ki nam govori ne le o mehanizmih delovanja tedanje politične stvarnosti, temveč tudi o zaupanju, odpuščanju, smislu, lažeh, dolžnostih. Posnel je film, v katerem Lojze Rozman kot aretirani aparatčik izjavi: »Lepo ravnajte z mano, ker se nikoli ne ve, kdaj je kakšna igra končana«, a tudi film, kije ljubezenska zgodba, na koncu katere beseda oprosti ne zadostuje več.
Film je premiero doživel 1. aprila 1964, nato pa bil praktično prepovedan in izgubljen. A kot kaže, delo ustvarjalcev, povezanih z Velenjem, v strokovni javnosti le ni bilo spregledano. Tako so leta 1962 arhitekti Janez Trenz, Franc Šmid in Ciril Pogačnik dobili nagrado Prešernovega sklada za urbanistično ureditev Novega Velenja, deset let kasneje pa jo je za svoje delo prejel tudi režiser Franci Križaj.
Vile v kostumih Alana Hranitelja bodo zagotovo navdušile tudi velenjsko občinstvo.
6. novembra 2008
""HAS
107,8 MHz
11
moojSKD IDO čAs©pnsDOi mozaik
Glasbe
ovicke
Med drugo in tretjo prestavo
Kot smo zapisali v mozaiku pred časom tudi letos v naši hiši že šestnajstič zapored pripravljamo skupaj s sodelavci Almanah - več kot 300 strani obsežno knjigo, v katero bomo strnili najpomembnejše dogodke iztekajočega se leta, ki so pomembno vplivali na življenje v občina Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Če bi se izrazili malo po avtomobilsko, bi dejali, da so danes aktivnosti za pripravo Almanaha med drugo in tretjo prestavo, čeprav to v praksi ni izvedljivo. Zadeve smo pospešili in iskreno upamo, da jih boste tudi tisti, ki še iz takšnih ali drugačnih razlogov še niste izpolnili vprašalnika o vaših, klubskih, ekipnih,... prizadevanjih, uspehih
v iztekajočem se letu, vrednih zapisa. Vaš odgovor pričakujemo čim prej, saj »obdelati« več kot 700 vprašalnikov in jih pripraviti za objavo ni mačji kašelj. Drugim, ki pa ste se že odzvali na naš dopis, pa iskrena hvala. Iskrena hvala tudi tistim, ki ste že ali pa še boste izkazali razumevanje za pomoč pri izdaji publikacije, kakršne pravzaprav ni v naši domovini, z reklamnim oglasom. Almanah bo izšel pred božičnimi prazniki in bo primeren tudi za novoletno in poslovno darilo.
Pa še to: Nina se je vrnila z zanimivega potovanja čila in zdrava, polna prijetnih vtisov. Najbolj všeč ji je bila Jamajka.
■ tp
... na kratko...
MAGNIFICO
S svojo spremljevalno skupino Tur-bolenca je nastopil na pomembnem glasbenem festivalu Womex, ki je letos potekal v španski Sevilli. Magnifico je po Vladu Kreslinu in zasedbi Brina tretji slovenski izvajalec, ki se je predstavil na tem festivalu.
ČUKI
Vrni li so se s tur neje po Kana di, doma pa trenutno predstavljajo novo skladbo Zvočnik na pločnik, drugi single z novim pevcem Jernejem Tozonom. Okrog novega leta nameravajo predstaviti še tretjo novo skladbo, prvi album z novim pevcem pa naj bi izšel februarja prihodnje leto.
REBEKA DREMELJ
Potem, ko je bila Rebeka edina Slovenka, ki je bila s skladbo Sladke laži sprejeta na najodmevnejši srbski festival SRF, zdaj osvaja tudi bosansko publiko. Na povabilo tamkajšnje televizije OBN je namreč obiskala Sarajevo in nastopila v oddaji Zvijezde sa zvi-jezdama.
DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV
Novo meš ka zased ba je pos ne la video za skladbo Kisik, svoj tretji sin gle z zad nje ga albu ma Voj na in mir. Spot je bil posnet s filmsko kamero v hangarju Festivala Novo mesto v režiji Klemna Dvornika, ki je reži ral zad njih šest vides po tov sku pi ne.
GIANNI RIJAVEC
Primorski pevec, katerega dnevi največje slave so sicer že minili, je še ved no akti ven. V teh prvih dneh novembra bo izšel njegov novi album z naslovom Poti do srca.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	ALICIA KEYS-Superwoman
2.	BEYONCE - If I Were A Boy
3.	MARIAH CAREY - I Stay In Love
Superwoman je po osebnem mnenju avtorice in pevka Alicie Keys najmočnejša skladba na njenem zadnjem albumu, ki nosi naslov As I Am. Skladbo so uporabili tudi kot uvodno skladbo prenosov košarkarskih tekem ženske lige WNBA, nekakšne ženske različice lige NBA, govori pa o tem, da tudi kadar niso popolne ženske še vedno ostajajo superženske.
Natalijine novosti
Letošnje leto je za Natalijo Verboten izjemno. Potem ko je predstavila album Ko te zagrabi, s katerega smo slišali že kar nekaj uspešnic (Obriši sline, Pozabi me, Ko te zagrabi), bo v jesensko-zimskem
Kmalu tudi nov album Predina mlajšega
V prostorih Izolskega glasbenega studia S.U.R se te dni zaključuje snemanje nove zgoščenke
ITI
Roka Predina. Obeta se nam deset novih skladb, ki jih je avtor aranžiral s pomočjo glasbenega produ-centa Boruta Praperja. Po Rokovih besedah lahko tokrat pričakujemo bluzovsko obarvane pesmi, ki so dale njegovim besedilom nov zagon. Skladba z naslovom V božji hiši je trenutno aktualni single, za katerega nastaja nov videospot.
Slovo RBD tudi v Ljubljani
Popularna mehiška najstniška sku pi na RBD, ki je septem bra obnorela Slovenijo, bo, kot je bilo že nekaj časa mogoče slišati, prenehala delovati. Skupina bo v pred-božičnem in prednovoletnem času dokončno na poslovilni turneji, v živo pa jo bodo lahko še zadnjič videli tudi slovenski oboževalci. 16.
NOVO!
PISARNIŠKO POHIŠTVO
NOVE BARVNE KOMBINACIJE PRI PROGRAMU OTROŠKIH IN MLADINSKIH SOB ROSA(RDEČA, ORANŽNA IN ZELENO JABOLKO)
UGODNA PONUDB& KUHINJ DANA
ODPRODAJA KUHINJSKIH EKSPONATOV S 50% POPUSTOM
Na turnejo brez prvega moža
Britanska rock skupina Led Zeppelin razmišlja o možnosti, da bi se odpravila na turnejo kar brez frontmana Roberta Planta. Basist John Paul Jones je napovedal, da že vadijo s kandidati, ki bi nadomestili Planta. Skupina, kije prodala okoli 300 milijonov albumov, se je nazadnje združila za dobrodelni koncert v Londonu decembra lani, kar je v oboževalcih spodbudilo željo, da bi jo ponovno videli na turneji v polni sestavi. Jones in kitarist Jimmy Page sta se pripravljena vrniti na sceno, prav tako bobnar Jason Bonham, sin nekdanje-
času predstavila remiks skladbe Bodi ti moj božiček, kije kot nalašč za čas bližajočih se prazničnih dni. Pesem boste lahko slišali že v novembru, Natalija pa upa, da bo pri poslušalcih sprejeta tako dobro kot izvirnik. Spomladi bo Natalija pripravila čisto svež, nov single, v teh dneh pa je prav tako ves čas v snemalnem studiu. Z Dejanom sta tokrat povsem zamenjala vlogi. Medtem ko on pripravlja in snema pesmi za samostojni prvenec, je zdaj ona tista, ki v studiu vihti dirigentsko palico in Dejana spodbuja pri delu.
I-----
" LESTVICA D@M
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ansambel Svetlin - Ne odhajaj več
2.	Krajcarji in Mišo Melanšek - Zaradi tebe
3.	Ansambel Orion - Nisva si priznala
4.	Skupina Malibu - Življenje so ene štenge
5.	Robert Goter - Na Homcu
6.	Veseli Begunjščani - Ko domov se vrnem spet
7.	Ansambel Braneta Klavžarja - Vinska pesem
8.	Novi spomini - Čuvar cvička
9.	Pajdaši - Avtocesta vzhodni krak
10.	Show band klobuk s Fanti s Praprotna - Spomin na stari mlin
■ ■
_ ...večna: www.radiovelenje.com	_
decembra bo namreč ponovno nastopila v ljubljanski dvorani Tivoli. Rebeldemanija bo tako v Sloveniji dobila še četrto nadaljevanje. Skupina je namreč septembra kar trikrat napolnila veliko dvorano Tivoli, njenim koncertom pa je prisluhnilo 19.000 obiskovalcev. Mehiška skupina RBD je nastala v okviru telenovele Rebelde, debitirali so decembra 2004 z albumom Rebelde in v komaj dveh letih postali ena najbolj priljubljenih skupin med mladimi.
ga žal že pokojnega bobnarja Johna. Robert Plant, ki sije med vsemi člani skupine ustvaril najuspešnejšo samostojno kariero, pa ni pokazal pripravljenosti, da bi se vrnil k Zeppelinom.
Nov album in evropska turneja soul legende
Ameriška soul legenda Lionel Richie bo spomladi prihodnje leto odpotoval na turnejo po Evropi. S svojim novim albumom Just Go, ki bo izšel v začetku prihodnjega leta, bo najprej nastopil v Stuttgar-tu, sledilo pa bo še nekaj koncertov po Nemčiji. Na koncertih bo poleg novih skladb občinstvo razveseljeval tudi s starimi uspešnicami, kot so Dancing On The Ceiling, Hello, Do It To Me, Stuck On You in druge. Dobitnik oskaija in številnih grammyjev je zaslovel kot član skupine Commodores, bleščečo samostojno kariero pa je naredil v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Znanje njegov duet z Diano Ross, ko sta zapela skladbo Endless Love, sodeloval pa je tudi pri humanitarnem projektu USA for Africa pri snemanju skladbe We Are The World.
VELIKA JESENSKA AKCIJSKAlRRODAtTAN


Pohištvena industrija, d.d.. Polzela Polzela 176 a Industrijska prodajalna: tel.: 03/70 37 130,70 37 131, e-pošta: info@garant.si maloprodeja@garant.si www.garant.si
t Dr. Cvetka Ribarič Lasnik je bila še pred nedavnim večkrat videna na velenjski Cankarjevi. Zdaj je manj. Je krivo vreme ali konec kampanje?
Zakonca Avbreht. On sodnik, ona lekarnarka Oba, vsak na svojem področju, imata veliko dela. Zato trenutke, ko sta prosta, znata izkoristiti. Če - e le priložnost, gresta tudi na kako prireditev. Če je domača, lokalno obarvana, še toliko bolje. Potem iu tudi hitro zasrbi|' o pete.
I ' 11
i 91)111
I -
i J ?J

rt
, i ml
i i
Bi',
[m
j.r

d Rudi Vodeb, včasih odličen nogometaš in tudi rokometaš, -e zdaj strasten nav^ač. Ni tekme, ki bi j o zamudil. Da lahko navij aš, se je treba podkrepiti. In ker v družbi teče bolje, v paru pa sploh, -ma Rudi zasedeni obe roki.
Gasilci bogatejši za nov čoln
Služil bo za reševanje iz Družmirskega jezera - Starega dali v uporabo gasilcem Gaberk, kamor se jezero širi
Ponosni na nov čoln: čland ruštva NejcK ortnik, županD arko Menih inp redsednik Boris
Goličnik.
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - V občini Šoštanj delujejo štiri prostovoljna gasilska društva, Gaberke, Topolšica, Lokovica in Šoštanj - mesto, ki skrbijo za požarno varnost in priskočijo na pomoč kadarkoli in kjerkoli je to potrebno, ne samo ob požarih, ampak tudi ob naravnih in drugih nesrečah. Zato jim bo nov gasilski reševalni čoln, najnovejša pridobitev gasilcev Šoštanja, prišel še kako prav. »Služil bo pri reševanju na območju Družmirskega jezera, kjer se je v preteklosti zgodilo že kar
nekaj nezgod, mi pa moramo biti pripravljeni, če pride še do kakšne. Manjši čoln, ki smo ga imeli v uporabi doslej, smo v dogovoru s poveljstvom občine dali v uporabo gasilcem iz Gaberk. Območje Družmirskega jezera se namreč širi proti njihovemu rajonu,« je povedal predsednik PGD Šoštanj - mesto Boris Goličnik. Sredstva za nakup čolna, stal je nekaj več kot 10.000 evrov, je zagotovila Občina Šoštanj iz proračuna.
Občina Šoštanj ima velik posluh za opremljanje tovrstnih društev. »Plan opremljanja imamo dogovor-
jen s pogodbami, ki smo jih sestavili na podlagi potreb. Zelo smo ponosni na vsa štiri društva, ki ljudem pomagajo vedno in povsod in to znamo ceniti,« pa pravi župan Šoštanja Darko Menih.
V PGD Šoštanj - mesto se že intenzivno pripravljajo na praznovanje 130-letnice društva prihodnje leto, ki jo bodo primerno zaznamovali, saj sodijo med najstarejša tovrstna društva v Sloveniji. Morda že v novem prizidku h gasilskemu domu.
Zanimivi pridelki
družino.
Marjan Dren
iz Šenbrica pa je skupaj s hčerkama prinesel pokazat v uredništvo zelo debelo redkev. Tehtala je 2,5 kilograma. Pridelal jih je več, ta na sliki pa je bila najdebelejša. »Dekleta so jo bolj zalivala,« je razkril recept. So bile primerno velikosti tudi dobre?
Za Tjašo in Niko je bila redkev prava velikan

Eden najbolj veselih praznikov jeseni je martinovo. Pratike pišejo, da se za kmeta konča gospodarsko leto in treba je napraviti obračun ... Pridelke pa so z njiv in vrtov ter iz sadovnjakov pospravili že prejšnji mesec. Nekateri so bili bolj kot z obilico zadovoljni z zanimivimi oblikami in neobičajno velikostjo. Milan Jendrok iz Prelske v Vinski Gori je v vrtu »vzredil« gosjo
(SSznte
i
Na trnih
Franjo Bobinac je bil v nedeljo zaskrbljen, ker so izgubili »posel« z Nemci. Na srečo ni izgubilo njegovo Gorenje, ampak so z Nemci izgubili »njegovi« slovenski rokometaši na »trgu« v celjskem Zlatorogu.
Na tekočem
Da bi v Šoštanju promet bolje stekel, načrtujejo obvoznico s predorom. Da bi bolje steklo še kaj drugega ob gradnji bloka 6, pa še mesto na jezeru. Da bi le res vse to steklo.
Megla
Ta čas je že veliko megle. Ne le v naravi, tudi v politiki.
Poševno prav
Ne ravno, kaj je poševno prav? V Šoštanju pravijo, da je to streha. Streha na njihovem kulturnem domu. S sedanjo ravno imajo same težave. Ampak niso nikakršna šoštanjska posebnost.
Pred krstom
V	Šmartnem ob Paki se nekako niso v pravem času lotili razprave o oskrbi s pitno vodo. Zdaj so vendarle v ospredju razprave o bližajočem se krstu vina. Kdo bi zdaj mislil na vodo.
Za novo in staro
V	Šoštanju pričakujejo denar za novo elektrarno (nov blok 6), v Velenju pa za staro elektrarno. Obe sta zelo pomembni. Ena za visoko napetost, druga za visoko znanje.
Varčevanje
Zadnji oktober je bil dan varčevanja. Ampak varčevanje bo trajajo veliko, veliko daljši čas.
Profesionalno
Darko Menih bo profesionalni poslanec in neprofesionalni župan. Pravi, da bo vseeno oboje opravljal profesionalno.
Gremo dalje
Dam mrtvih je mimo. Ni časa za predah. Začenjamo priprave za čim bolj veselo novo leto.
6. novembra 2008
HA
h:as
LJUDJE
13
Urejena četrt je v ponosm estu
V Mestni četrti Levi breg - zahod so se odločili, da obudij o akcij o ocenjevanj a urej enosti okolja - Za tekmovanje se ni bilo treba prij aviti - Videti j e bilo marsikaj lepega
stanovalce stanovanjskega bloka Prešernova 20, ki je bil po oceni komisije najlepši v naši mestni četrti. Urejeno imajo fasado, okolico, vsi stanovalci so imeli ocvet-ličene balkone. Prav tako moram izpostaviti Gorogrančevo hišo na Kopališki 4 in vhod v objekt na Rudarski 2 a. Nagradili pa smo še šestnajst stanovalcev za lepo ure-
bi v spodbudo drugim in pohvalo njim našteli vse nagrajence? Za lepo urejene balkone so nagradili: Jožico Kaligaro, Andjelo Viš-njer, Draga Kneževiča, Iva Paviča s Prešernove, Jožico Hudobre-znik, Olgo Golijan in Iztoka Bre-liha s Kidričeve, Ivana Merca, Gel-co Štraus z Rudarske, Hermana Rozmana, Olgo Nahtigal, Pavla
MilenaK rstič -P laninc
Velenje - V Mestni četrti Levi breg - zahod so se odločili, da znova obudijo akcijo ocenjevanja urejenosti okolja (balkonov, objektov in okolice objektov) in tistim, ki za to zgledno skrbijo, podelijo tudi
jenosti brez vsake prijave ter na koncu izpostavimo najlepše,« je povedal predsednik sveta mestne četrti Robert Podpečan. »Ljudje so akcijo dobro sprejeli, da bo potekala, so zvedeli od predstavnikov stanovanjskih objektov, s katerimi vsake toliko časa pripra-
in ocenjevala, so sestavljali Ivan Merc (predsednik) ter Nežka Fric in Leonida Kubale (članici). Na ogled so šli dvakrat. »Ogledali smo si fasade stanovanjskih blokov, zelenice in tudi prostore, namenjene odlaganju smeti, seveda pa smo se ozi ra li tudi na bal kone.
kone sicer lepo ocvetličene, so jim dali še eno priložnost in se na ogled podali še enkrat. A so tudi v drugo ponekod prej opazili perilo kot cvetlice in zelenje. »Prvič smo ocenjevali 15. julija, drugič 29. avgusta. Če smem, bi za naslednje leto predlagal, da pos-
Skoraj vsin agrajenci.S krajnod esnop redsedniko cenjevalnek omisije Ivan Merc inč isto zadajp redsednikm estneč etrti,
RobertP odpečan.
priznanje sveta. »Za razliko od Turističnega društva Velenje, ki podobno akcijo izvaja že vrsto let, a se je na nek način za tekmovanje treba prijaviti, smo se mi odločili, da obudimo akcijo, ki je pred leti že bila, in sami s pomočjo komisije sveta opravimo ogled ure-
vimo sestanek. Vsi radi živimo v urejenem okolju in da bi tako tudi bilo, bi radi spodbudili čim več svojih krajanov. Take akcije se nam zdijo kot nalašč za to,« je še dodal.
Tričlansko komisijo, ki se je podala na teren, gledala, tehtala
Lahko bi rekli, da smo ocenjevali po kriterijih turističnega druš-tva,«p ravi Merc.
Nagrajencev, na koncu jih je bilo devetnajst, bi lahko bilo še več, a so nekateri prav tisti dan, ko je šla komisija na ogled, na balkonih sušili perilo. Ker pa so imeli bal-
kusijo, če se le da, krajani vprašanje sušenja perila rešiti kako drugače, kot gar ešujejo zdaj.
Za spodbudo v naprej so tiste najbolj prizadevne lastnike lepo urejenih objektov in balkonov nagradili. »Posebej bi izpostavil
Takih bi si vm estu šež eleli:P rešernova2 0.
jene balkone. Nekateri so bili tako lepi, da jih je bilo res veselje pogledati,« je pripovedoval predsednik ocenjevalne komisije. In zakaj ne
Grosa s Šaleške, Jožico Konec s Kraigherjeve, Vladimiro Lepko in Nado Ristič z Prešernove ter Mari jo Novosad z Jenkove.	■
Sodoben aparat za odkrivanje osteoporoze
Zdravstveni dom Velenje bogatejši za nov sodoben aparat za merjenje kostne gostote - Naročila sprejemajo v ambulantah
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Aparat je pomembna pridobitev, saj bodo lahko z njim odkrivali osteoporozo v začetni fazi.
Merjenje kostne gostote poteka v prostorih bivšega predšolskega pediatričnega dispanzerja (vhod ob lekarni). Čakalne dobe praktično ni, za merjenje, ki traja približno dvajset minut, pa se je tre ba naročiti. Rezultate odčitava rentgenolog iz slo-venjgraške bolnišnice, odčitani pa so v nekaj dneh, so pove da li v zdravstvenem domu Velenje.
Ta pre iskava je povsod po Sloveniji samo plač niška in tudi v Zdravstvenem domu v Velenju je tako. Stane 25 evrov.
Oste o po ro za je bole zen, za katero sta značilni nizka mineralna gostota in porušena drobna arhitektura kostnih steb rič kov, kar vodi v povečano lomljivost kosti. Ze majhna obremenitev lahko povzroči zlom. Posebno hitro izgubljajo kostno maso ženske v menopavzi zara-
di sprememb v hormonskem ravnovesju. »Namen zdravljenja osteoporoze je preprečitev zlomov kosti. Diagnoza osteoporoze ne pomeni, da bo pri bolniku zagotovo pri-
ve in možnosti zlomov,« dodaja.
Ostoeoporoza nima vidnih znakov, prikrade se potiho. Njen razvoj lahko traja več let, ne da bi prišlo do kakršnihkoli bolezenskih
Majda Šmit je ena od usposobljenih sester za merjenje kostne gostote.
šlo do zloma, ima pa tak bolnik večjo verjetnost, da bo v življenju utrpel zlom kot ljudje njegove starosti z večjo kostno gostoto,« pravi direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič, dr. med. »Preden uvedemo terapijo, je obvezno izmeriti kostno gostoto. S terapijo pa se da zmanjšati teža-
zna kov ali bole čin, zato oste o po-rozi pravijo tudi »tiha bolezen«. Če smo pozorni na dejavnike tveganja in se vedemo zaščitno, razvoj bolezni lahko zavremo in tudi pravočasno ukrepamo.
NLB Naložbeni par
Sestavite si varno naložbo s pravilno razpršitvijo s ds i/.
Na voljo imate dve možnosti, vsaka od njiju vam nudi usklajeno naložbo, v katero modro porazdelite vaša vložena sredstva. V vsakem primeru pa boste dobili izvrsten depozit, ki bo varoval vašo naložbo tudi v negotovih časih.
Večji del vašega enkratnega vplačila vplačate v NLB Depozit z letno nespremenljivo obrestno mero 5.55
% in z dobo vezave 1 ? mE se cev ter manjši cel, vsej 1 5 %*, v katerikoli vzajemni sklad družbe NLB Skladi cll v življenjsko zavarovanje NLB Naložba Vita Mega
Ponudba velja od 15. oktobra do 30. novembra 2008
Za več informacij obiščite najbližjo NLB Poslovalnico ali pokličite na brezplačno številko 01 477 20 00.
NLB®
3.si/nalozbeni-par

* Minimalno možno vplačilo v posamezni produkt znotraj NLB Naložbenega para ne sme biti manjše od 15 % vseh vplačanih sredstev oziroma minimalno 1.100 EUR.
Opozorilo vlagateljem: Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja vzajemne sklade NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Sklad obveznic, NLB Skladi - Kombinirani sklad, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi -Kombinirani sklad Nove Evrope, NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški, NLB Skladi - Globalni delniški sklad in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov vzajemnih skladov opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi NLB d.d. in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o vzajemnih skladih so vsebovani v prospektih vzajemnih skladov z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospektov vzajemnih skladov Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja posameznega vzajemnega sklada morata družba NLB Skladi oziroma banka vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta vzajemnega sklada, na njegovo zahtevo pa morata vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt z vključenimi pravili upravljanja, zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo vzajemnega sklada. Gradiva o vzajemnih skladih so vlagateljem dostopna na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih banke med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. | Vzajemni skladi družbe NlB Skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v vzajemne sklade tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev in valut obstaja možnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone vzajemnega sklada. | Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržijo banke bančne mreže, ki nastopajo kot zavarovalni posredniki, ter za donose in izplačila ne jamčijo. NLB Naložba Vita Mega ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Mega je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov Tveganje, da bi znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko bil nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema zavarovalec.
Čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki
NASA TEMA
""HAK 6. novembra 2008
Celiakija - bolezen z več obrazi in pastmi
Kronična bolezen tankega črevesa, s katero človek pride na svet, j e obvladljiva z dieto - Ne prizanaša nikomur -Živila šest- do sedemkrat dražja od običajnih -Nevednost in nezanimanje pri splošnih zdravnikih
Tatjana Podgoršek
Med boleznimi sodobnega časa in o kateri je v zadnjem času slišati vse pogosteje, je celiakija. Gre za kronično bolezen tankega črevesa, ki je posledica preobčutljivosti na gluten. Gluten je osnovni protein zrnja pšenice, podobne proteine pa najdemo še v zrnju ječmena, rži, pa tudi ovsa. Prehrambeni izdelki iz teh živil so za bolnike z diagnozo celiakija prepovedani. Bolezen z več obrazi in pastmi ne prizanaša nikomur. Do sedaj je znana le ena oblika zdravljenja - stroga brezglu-tenska dieta, ki traja celo življenje. Ponudba živil za pripravo dietnih obrokov je v Sloveniji v zadnjem času sicer pestra, a za ljudi z nizkimi osebnimi dohodki vse težje dostopna, saj so njihove cene šest-do sedemkrat višje od cen običajnih živil. Tovrstne bolnike pa spremljajo v življenju še druge težave.
»Čim prej se sprijazniš, tem bolje!«
Študentka Anja Zajamšek iz
Šmartnega ob Paki je ena tistih mladih bolnic, kije izvedela, zakaj je utrujena, zakaj ji otekajo sklepi, v sedmem razredu osnovne šole. »Seveda je bila diagnoza celiakija za vse šok. Vendar - prej se sprijazniš z boleznijo, tem bolje je. Ne sodim med tiste, ki bi se zaradi tega smilili samemu sebi, a kljub temu ni enostavno. Starši so mi pomagali, da sem bole zen spreje la in da danes poskušam živeti čim bolj normalno življenje. Seveda z dieto. Pomembno je, da bolezen in njene posledice sprejmejo tudi tisti, ki živijo skupaj s tabo,« je povedala Anja in nadaljevala: «Jaz imam to srečo. Vsi v družini sojo sprejeli. Marsikje pa ni tako. Hrana brez glutena res ni tako okusna, a se da preživeti. Malo bolj »smotano« je na izletih, na katere nosim običajno svoj kruh, in v restavracijah. Malo jih je, ki ponujajo brezglu-tensko hrano. Prav tako so v enih prijazni, ko jih seznaniš s svojimi zahtevami in ti poskušajo ustreči, v drugih so nesramni. Ti pa izbire
nimaš: ali se boš držal diete ali pa boš gre šil in si s tem nako pal na glavo tudi raka na črevesju.«
Kot je še dejala Anja, je pomembno, da veš o pasteh, ki jih ima bolezen, čim več, da jo oseb ni zdravnik čim prej prepozna. Glede tega je imela srečo. »Naletela sem na dr.
društva za celiakijo, ki se trudi lajšati stiske in težave, zlasti glede živil. Ta so občutno dražja v primerjavi z drugimi in Anja se boji, da bodo ob nadaljnjem padanju življenjske ravni postala vse večjemu številu celi-akašev težje ali celo nedostopna.
skih konferenc združenj za celiakijo, naletimo pa na težave na primarni zdravstveni ravni, torej pri osebnih zdravnikih in medicinskih sestrah. O bolezni vedo premalo in tudi nikakršnega zanimanja ne kažejo, da bi bilo bolje. Zato se velikokrat zgodi, zlasti pri starejših, da
otrok z raznimi zdravstvenimi omejitvami vsako leto več. Pred šestimi leti so v kuhinji pripravljali štiri do pet različnih dietnih obrokov, danes jih že 75. Med njimi je velik delež prav otrok s celiakijo.
Ravnateljica Osnovne šole Šoštanj mag. Majda Završnik Puc nam
Seznam ima gostinec
Na Splošni in strokovni gimnaziji, kjer zagotavljajo dijakom topel obrok malice tako kot na ostalih srednjih šolah po Sloveniji od tega
AnjaZ ajamšek:" Za nas mlade je tudip omembno, da vrstniki ne gledajo toliko na tvojk rožnik in da te sprejmejo vd ružbot akega kot si."
Metka Čas:» Prin ekaterih otrocih sez dravniki raje odločijo zad ieto, kot da bi tvegaliz dravstvenet ežave. Prin ekaterih pa so te res velike.«
Stanje kronične preobčutljivosti na gluten je glutenska enteropatija -celiakija, pri kateri tudi najmanjši vnos glutena privede do poškodovanja črevesnih resic in motenj pri vsrkavanju drugih prehranskih snovi, še posebno maščob in v njih topnih vitaminov.
Čeprav gre za imunsko bolezen, se lahko nagnjenje za razvoj bolezni pri vas ugotovi s pregledom vašega genoma. V Evropi in ZDA ocenjujejo, da ima to bolezen eden na 100 prebivalcev. To pomeni, da je celiakija ena najpogostejših kroničnih bolez ni nasploh.
MajdaZ avršnik-Puc:» Čeprav sož ivilad ražja od normalnih, zato cenam alice niv išja.«
jih zdravijo za druge bolezni, celiakijo pa odkrijejo, ko je škoda na njihovem zdravju že storjena. Tudi odziv odgovornih v šolah, vrtcih, ki jim prav tako ponujamo izobraževanja, bi lahko bil boljši.«
Razočarani pa so tudi nad odnosom družbe. Ponudba brezgluten-skih živil je sicer v Sloveniji pestra, a cene šest- do sedem krat višje od cen normalnih živil. Otroci in
Nat aboru so sel ahkom ladi' celiakaši'p obližes poznali ss vojob oleznijo na večn ačinov.
Tudi s pripravo jedi.
Kozorogovo v šmarški zdravstveni postaji, kije bolezen prepoznala in me napotila do specialistov.» Sama se izobražuje na predavanjih, tečajih. Enega takšnih je za celiakaše, stare od 18 do 24 let, organizirala letos sama pri Prodniku v Juvanju v Zgornji Savinjski dolini. »Kar 24 nas je bilo. Priložnost pobliže se spoznati s svojo boleznijo smo imeli v raznih aktivnostih, zelo dobrodošli so bili kuharski tečaji. Kasneje sem poskušala sama speči kruh, pa mi je kar uspelo.«
Poleg staršev je pohvalila delo
Prepovedano je: Vsi izdelki, ki vsebujejo pšenico, rž, triticale, ječmen, oves, piro ali kamut. Gluten lahko najdemo tudi na suhem sadju kot posip proti sprijemanju, v suhih in barjenih klobasah kot gostilo in vezivo, v večini mlečnih izdelkov z oznako "light" (v teh primerih maščobo nadomestijo s škrobom) ... Dovoljeno je: Namesto prej omenjenih žit lahko bolnik s celiakijo uživa koruzo, krompir, riž, sojo, fižol, amarant in quinojo. Prav tako so na
voljo moka, kruh ter testenine brez glutena. Priporoča se vsa sveža ali zamrznjena zelenjava ter sadje in sadni sokovi. Dovoljeno je uživanje mleka in mlečnih proizvodov brez dodatkov iz prepovedanih žit. Bolnik lahko uživa sveže pusto meso, ribe in morske sadeže, jajca, lešnike in orehe, sojino olje, klobase brez dodatkov, mar ga ri ne z dovo lje ni mi dodat ki, prav tako sladkor, med, čisto čokolado z mlekom brez dodatkov, pravo kavo, čaj in vino.
Stiske so, splošni zdravniki še premalo osveščeni
Tudi predsednica Slovenskega društva za celiakijo, podružnice Celje, Janja Košuta Špegel (podružnico s trenutno 210 člani iz širše celjske regije vodi 10 let), pravi, da je najpomembnejša opora bolniku njegova družina, »a se tudi v društvu trudimo pomagati ljudem, ki se zaradi bolezni znajdejo v stiski. Te niso majhne zaradi bolezni in njenih posledic, ki spremljajo bolnika do konca njegovega življenja.« Članom pomagajo tudi s testiranjem živil na vsebnost glutena. Rezultate objavljajo v bilte nih, organizirajo izobraževalne tečaje, za vprašanja so dosegljivi po telefonu. Dvakrat na leto organizirajo predavanja, na katera povabijo tudi strokovnjake. »Pri specialistih dobimo veliko potrebnih in konkretnih informacij, tudi v društvu sledimo novim spoznanjem, se udeležujemo evrop-
Rajmund Valcl:«R ešujemo vsakp rimer posebej.«
je prav tako zagotovila, da učencem z zdravstvenimi omejitvami ponudijo živila, ki jih lahko jedo. O tem, katera so to in katera ne, se dogovorijo vodja prehrane, glavna kuharica in starši. »Potrebna živila nabavljamo sami. Čeprav so draga, je cena mali ce ena ka kot za ostale učence.« Vtem šolskem letu imajo na šoli 13 otrok z zdravstvenimi omejitvami pri hrani.
Janja Košuta Špegel: »Otroci in študenti so upravičeni do dodatka za nego, odrasli ne.«
šolskega leta dalje, imajo - po besedah ravnatelja Rajmunda Valcla -tri dijake z zdravstvenimi omejitvami pri hrani. »Rešujemo vsakega posebej v dogovoru s starši. Poi-men ski sez nam nato izro či mo gostincu, ki zagotavlja obrok. Ker smo šele na začet ku, mora ta vsaj en del obroka pripraviti strogo po navodilih.«
BoštjanB irsa,s pecialist internem edicine:» Menim, da je vzrok za porast števila obolelih sc eliakijobo ljša diagnostika.«
študenti so upravičeni do dodatka za nego, ki znaša blizu 100 evrov na mesec, odras li pa ne. Špeglova meni, da bodo ob vse nižjih osebnih dohodkih živila večjemu številu bolnikov vse težje dostopna.
S težavami se srečujejo tudi zaradi pomanjkljivih deklaracij na živilih, pri prehranjevanju v restavracijah.
So težave tudi pri prehranjevanju otrok v vrtcih in šolah?
Pred 6 leti 5, danes 75 diet
V Vrtcu Velenje, kjer smo najprej povprašali, kako zagotavljajo ustrezno prehrano otrokom z diagnozo celiakija, nam je ravnateljica Metka Čas povedala, da se o tem dogovarjajo skupaj s starši. »Nad tem bdi organizatorica zdravstvene higiene, kuharice se ravnajo strogo po navodilih, zapisanih na zdravniškem potrdilu. Živila kupujemo v specializiranih trgovinah, cena obro ka pa zara di tega ni višja.« Časova je še povedala, daje
Bolezen obvladljiva le s strogo blezgutensko dieto
Po besedah Boštjana Birse, dr. med., specialista interne medicine v Splošni bolnišnici Celje, je celiakija bolezen, ki je vrojena, vendar se pri nekaterih razvije, pri drugih (ti so v večini) pa ne, saj ni odvisna le od dednih dejavnikov. Preprečiti bi jo bilo mogoče s stalno brezglutensko dieto, kar pa ni smiselno. »Kdor jo ima, jo ima. Smiselne preventive ni. Vpliv dednosti je pri njej dokazan, saj so strokovnjaki
ugotovili, preko katerih genov se prenaša. Vendar pa morajo biti za njen razvoj izpolnjeni še nekateri drugi (okoljski) kriteriji.«
Pred leti je bila celiakija bolezen z več obrazi, poznana kot bolezen majhnih otrok. Organizem je preobčutljivost na gluten izkazal s klasično klinično sliko: driska, hujšanje, zaostajanje v rasti. V zadnjem času pa je vse več atipičnih kliničnih slik in vse pogosteje jo odkrivajo pri odraslih. »Pri slednjih ima tudi drugačen obraz. Lahko se kaže kot kronična slabokrvnost, v obliki nespecifičnih težav v trebuhu, kot so napenjanje, vetrovi, krči. Med simptomi so lahko še slabo razpoloženje, utrujenost, pomanjkanje apetita, nevrološke, ginekološke motnje, zaprtje, kožne spremembe (herpetični izpuščaj) ... Celiakiji se lahko pridružijo še nekatere druge bolezni, kot so osteoporoza, sladkorna bolezen, bolezni ščitnice. Gluten primarno prizadene sluznico tankega črevesa, posledica tega pa je zmanjšanje funkcije tega dela črevesja, motnje v presnovi hrane. Sicer pa lahko bolezen prizadene številne organske sisteme v telesu.«
Dr. Birsa pravi, da je ne bi označil za hudo, ker je s strogo brezglutensko dieto obvladljiva. Držati se je je treba celo življenje, saj s tem lahko preprečimo simptome in zaplete. Bolniki z izraženimi težavami se diete običajno držijo, pri drugih, kjer težave niso tako izrazite, pa je dieta večkrat pomanjkljiva.
Bolezen se z leti lahko, vendar zelo redko, zaplete s stanji, ki so veliko težje obvladljiva kot celiakija. Najbolj zoprn zaplet je limfom črevesja. Pri bolnikih s celiakijo je nagnjenost zanj kar nekaj 10-krat višja kot pri tistih, ki celiakije nimajo.
Je bolezen v porastu? »Je, vendar menim, je vzrok za porast števila obolelih predvsem boljša diagnostika, ki omogoča lažje in hitrejše odkritje bolezni.«
Po študijah zboli za celiakijo en človek na 100 do 300 ljudi.

NASI KRAJI IN LJUDJE
»Stoj pokončno, povej o svojih kosteh!«
t*
Ob svetovnem dnevu osteoporoze, 20. oktobru, ki je letos potekal pod geslom Stoj pokončno, povej o svojih kosteh!, so društva za osteoporo-zo iz cele Slovenije, med njimi tudi Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline, veliko pozornost namenila preventivi, nujnosti pravočasnega odkrivanja in zdravljenja osteoporoze.
Osteoporoza, ki prizadene kosti, da postanejo krhke, porozne in se zlomijo že ob najmanjšem udarcu, prizadene vsako tretjo žensko po 50. letu starosti. Po najnovejših ocenah pa za njo zbo li tudi vsak peti moški v starosti nad 60 let. Osnovna diagnostična tehnika za ugotavljanje osteoporoze je merjenje kostne gostote, ki je povsem neboleče.
Mednarodna fundacija za osteopo-ro zo je svetovni dan osteoporo ze in aktivnosti ob njem pripravila že desetič zapovrstjo, zveza slovenskih društev pri delovanju sodeluje že od samega začetka. Z dvoletno akcijo Stoj pokončno, povej o svojih kosteh! si mednarodna fundacija in z njo tudi slovenska zveza prizadeva širiti sporočilo o nujnem zgodnjem odkrivanju in zdravljenju osteoporoze ter dvigniti zavest in odgovornost za zdravje kosti. Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije je ob letošnjem svetovnem dnevu v Raden-
cih pripravila prireditev, katere častna pokroviteljica je bila prva dama Slovenije Barbara Miklič Türk. Prireditve so se udeležile članice društva iz Šaleške doline, ki so celo leto dejavne in pripravljajo predavanja ter številne aktivnosti, s katerimi želijo izobraziti ljudi o tej bolezni ter poudariti pomen preventive, preprečevanja bolezni in približati možne načine zdravljenja. S tem namenom in ob svetovnem dnevu osteoporoze je Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline, ki ga vodi Darinka Herman, v sredo, 22. oktobra, v sejni sobi Mestne občine Velenje organiziralo predavanje z naslovom Novosti pri zdravljenju osteoporoze s priznanim strokovnjakom dr. Tomažem Kocjanom iz Kliničnega centra Ljubljana.
Vsekakor je poleg redne in pravilne vadbe, ki pripomore k ohranjanju kostne mase, zelo pomembna tudi prehrana; ta naj bo bogata s kalcijem in vitaminom D. Vabilo predsednice Darinke Herman je, da se jim pridružite na predavanjih in pri aktivnostih društva ter razširite znanje o osteoporozi, saj sta preventiva in preprečevanje bistvenega pomena.
■ Društvob olnikov zo ste-oporozo Šaleške doline
Noč čarovnic v študentskem stilu
Keltsko praznovanje - in od tod prevzet ameriški Halloween ali po naše Noč čarovnic - je vse bolj prisoten praznik tudi pri nas. Eni ga izkoristijo za to, da si ogledajo več grozljivk kot navadno, nekateri ga jemljejo kot drugi pust in se maskirajo. Kakorkoli že, je glede Halloweena nekaj govoto res - predstavlja dober izgovor za zabavo.
Šaleški študentski klub je Noč čarovnic (dobesedno) začinil na svoj način. Da je bilo vzdušje pravo, so v petek Max club krasile sveče in buče, pred klubom pa so člani upravnega odbora skrbeli za pogostitev. Tudi letos so, enako kot lani,
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
obiskovalce pogostili s pekočimi perutničkami. Poseben okus je dodalo pristno domače dolenjsko vino, cviček, ki so ga člani prejšnji
vikend uspeli prinesti z izleta po Šentjerneju. Malo manj značilen za Halloween, pa toliko bolj za jesen je bil kostanj, ki ga je prispeval Max
www.ssk-klub.si
klub. Gostinske ponudbe ni manjkalo in je le pripomogla k dobremu razpoloženju in polnim želodčkom.
Nepogrešljivi del večera je bila tudi glasba, ki se je vrtela pozno v noč, v njenih ritmih pa tudi študentje. Jutri pa bodo prisotni v Max clubu bolj kot gibanje v ritmu uporabljali svoj glas. Obeta se namreč koncert Adija Smolarja, za katerega članom ŠŠK ne bo potrebno odšteti nici centa, ostali obiskovalci pa bodo za vstop odšteli tri evre.
■ Tjaša
Polepšali so jim nedeljsko
popold ne
»Pomen organizacije Rdečega križa je toliko večji, kolikor se slabša socialni položaj družbe,« je med drugim povedal predstavnik OO RK Janez Terbovšek na srečanju starejših občanov, ki ga je v Lokovici pripravila tamkajšnja krajevna organizacija že štiriindvajsetič po vrs ti.
Okoli 60 starejših Lokovičanov se je udeležilo nedeljskega popoldneva (26. oktobra), ko jih je raz-
MM® gmißSL^ISW
ALU In PVC stavbno pohištvo - zimski vrtovi
FRANC MAIORANC, s.p.
C. L. Dobrotinška 21,3230 Šentjur E-mail: franc.majoranc@siol.net Tel.: 03/746 12 97 Fax: 03/746 12 95 Gsm: 041 629 572
ZELO UGODNA PREDELAVA ŽE OBSTOJEČIH OKENSKIH KRIL!
*	proizvodnja termopan stekla
*	zimski vrtovi-fasade ALU - PVC stavbno pohištvo
*	uhniliiii upala
vedril lep kulturni program in nagovoril župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je pohvalil prostovoljno delo ter trud za dob re medsebojne odnose med generacijami, ki so še kako potrebni za rast vrednot v družbi. Zahvalil se je tudi starejšim za njihov prispevek v življenju in jim zaželel še mnoga zdrava leta.
Na srečanju pa so zaploskali najstarejšima udeležencema, Jožefi Krumpačnik, rojeni leta 1921, in Stanetu Srebotniku, ki je letos dopolnil 90 let življenja. Prostovoljke RK so pred srečanjem obiskale najstarejšo krajanko Terezijo Drev, kije letos zaokrožila stoletnico življenja.
KO organizacije RK v Lokovici
ima približno 120 članov, seveda pa je aktivnih veliko manj, nam je ob tem povedala predsednica KO RK Jelka Kušar. V zadovoljstvo jim je, če lahko polepšajo ali olajšajo bivanje sokrajanom in tako utrjujejo namen te humane organizacije.
■ Milojka Kom prej, FotoA madejaK omprej
Rudarski oktet gostoval v Franciji
Velenje, 21. oktobra - Rudarski oktet Velenje, katerega umetniška vodja je Danica Pirečnik, je med
17. in 19. oktobrom gostoval v Franciji, kamor je odšel na povabilo organizacijskega komiteja za mednarodno izmenjavo COEI, ki deluje v pobratenem mestu Velenja Vienne.
Predsednik COEI Jean Francois Merle, kije dober poznavalec Velenja, je gostovanje okteta organiziral kot priložnost za promocijo Premogovnika, mesta Velenje in s tem tudi Slovenije. Pevce je sprejel dol-
goletni francoski poslanec in župan mesta Vienne Jacques Remiller, ki je v svojem nagovoru poudaril sodelovanje med pobratenimi evropskimi mesti.
V Viennu je v času gostovanja potekal sejem. Oktet se je predstavil na več prizoriščih in bil povsod zelo dobro sprejet. V treh dneh je imel štiri koncerte ter vrsto priložnostnih nastopov, ne le v Viennu ampak tudi Lyonu. Posebej za gostovanje so v repertoar vključil priredbo francoske ljudske pesmi »Chevaliers de la table ronde« - Vitezi okrogle mize.
Povsod, kjer jo je zapel, so z njim zapeli tudi poslušalci. Ta pesem je namreč ena bolj priljubljenih ljudskih pesmi v Franciji.
Da je bil Rudarski oktet eden izmed glavnih dogodkov v mestu, priča tudi to, da je lokalni radio snemal vse njihove koncerte in jih predvajal v času gostovanja, v soboto, 18. oktobra, pa je oktet gostoval tudi v eni od radijskih oddaj v živo. Prav tako je bilo gostovanje opaženo vtiskanih medijih, ki so objavili več člankov o Rudarskem oktetu in mestu Velenje.	■
Rudarski oktet jen avdušilF rancoze.( fotografija: arhivP remogovnikaV elenje)
Najslabsa jesenska Rudarjeva igra
Po petici Kopru rudarji razočarali - Nekateri igralci bodo izgubili mesto v prvi postavi
Pred začetkom tekme je vodstvo kluba razveselilo gledalce s pečenim kostanjem in sladkim jabolčnikom. Igralci pa naj bi k tej gostoljubnosti dodali nove pomembne tri točke proti nasprotniku, ki je že nekaj časa v nevarnih vodah. A so se ljubitelji nogometa ušteli, enako tudi njihovi ljubljenci na igrišču. Najbrž so domači nogometaši pričakovali, da bodo po petici proti Kopru brez težav potopili ali vsaj premagali tudi Ajdovce.
Toda v soboto popoldne niso bili niti bleda senca moštva, ki si je doslej priigralo (skromnih) 18 točk, še manj tistega, ki je uspešno kljubovalo vodilnemu Mariboru, pa tudi drugim nasprotnikom, proti katerim so ostali brez točk. Kot da je Primorje zanje uročeno, kajti tekmi z Ajdovci bosta ostali po jesenskem delu zapisani v statistik kot njihovi najslabši doslej.
Gostje so zasluženo zmagali, ker so pač zabili gol. Z enajstih metrov je bil nezgrešljiv igralec tekme Nedzbedin Selimi. Medvedjo uslugo jim je pri tem napravil domači branilec Joviša Kraljevič, ki je po nepotrebnem pokosil njihovega napadalca Naceta Kosmača, ko je z leve strani prodrl z žogo v Rudarjev kazenski prostor. Strelec edinega zadetka je imel še dve veliki priložnost v prvem delu, a se je obakrat izkazal vratar Boban Sav-ic, redka svetla točka v domačem moštvu. Skratka, to je bila tekma,
na kateri je bil vtis, da Ajdovci igrajo pred svojimi gledalci.
Razočarani gledalci so tribuno začeli prazniti že pred zadnjim sodnikovim piskom. Enako kot gledal-
Dopovedovali smo jim, da morajo zaigrati na vso moč. Izpadlo je povsem drugače. Priča smo bili nepovezani igri, premalo je bilo tekanja. Posledica tega je, da ni bilo
tribune ni bilo spodbude, deležni smo bili žvižgov in vse to je prineslo, da se je zgodilo, kar se je.«
Začasni trener gostov Ljubo Modrijan je, tako je povedal na nov-
ci in vodstvo kluba je bil po tekmi razočaran tudi trener Marijan Pušnik: »Prva tekma v Ajdovščini v prvem delu je bila daleč naša najslabša. Danes smo prekosili samega sebe. Ta je bila še slabša. Ves teden smo opozarjali igralce, tako jaz kot strokovni štab, vodstvo kluba, da nasprotnika ne smemo podcenjevati, da to ne bo lahka tekma.
tudi nobenega pravega zaključka. Ni toliko zaskrbljujoče, da si moji fantje niso priigrali nobene prave priložnosti, bolj, da se nekateri fantje niso dovolj borili in tekali. Tako pač ne gre. Potrebne bodo spremembe v prvi postavi, da se nekateri spet postavijo na stvarna tla. Vsekakor pa ni razloga za paniko, pač pride slab dan. Zal pa tudi s
inarski konferenci, ukrepal že pred prihodom Velenje: »Fantom sem dal vedeti, da nas samo red in disciplina vračata med žive. Vse drugo je iluzija. Tisti, ki so to razumeli, so danes tukaj, drugi, ki niso - dva, trije ključni igralci - pa so morali ostati doma.«
■ vos
Pomembna točka
Najbrž je bil bog preteklo nedeljo dobre volje ali pa je škilil na eno oko in ni kaznoval Šmarčanov s kakšno nogometno ujmo. Verjetno so gostje pričakovali, da bodo pred »veliko« ekipo iz porečja Pake imeli domači hlače do kolen in bo to zgolj rutinski posel. Del ekipe Šmartne-ga je od samega začetaka filozofsko ugotavljal, zakaj žoga skače in tudi leti po zraku, drugi del pa je igral, kot bi imel v nogah »medi-cinko«. Edino, kar jim je uspevalo, so bile odlične podaje na štiri metre - domačinom. Ti so od presenečenja celo kakšno žogo vrnili. Nič krivi vratar Sušnik je prvi polčas še uspešno vzdržal strelski napad. Ko je izgledalo, da ne more biti slabše, je bil na vrsti še drugi polčas. Peščica šmarških navijačev je ugotavl-
jala, kdaj bodo muke po trenerju Kostajnšku dosegle vrhunec. No, tam v 68. minuti je domačih 1 : 0 pomenilo prst v oko in nove težave. Toda tudi domači niso ravno imeli najboljšega dne. Čeprav so se skoraj neovirano sprehajali pred vrati Sušnika, jim le ni uspelo napraviti večjo prednost. Očitno pa je bil to dan čudežev ali pa je bog slišal vzdihe gostov, »bog se nas usmili«, in je naredil temo pred očmi domačega branilca, ki je brutalno v svojem 16-m prostoru napadel do takrat nevidnega Podbrežnika. To je pomenilo enajstmetrovko in izključitev ter izenačenje. No, do konca srečanja so Šmarčani le nekako shodili in srečno točko spravili v svoj žep.
■ Martin Pačan
"Odplavili" Ptujcane, jutri s Krko
Med prvenstvenim premorom je prva ekipa Gorenja odigrala prijateljsko tekmo na Ptuju z domačo Dravo, ki tekmuje v 2. ligi - vzhod
Domači so začeli pogumno in povedli z 2:0, potem pa so gostje postavili stvari na svoje mesto in iz minuto v minuto z hitro in pametno igro višali rezultat, ki se je ob polčasu ustavil pri izidu 20:12. V drugem polčasu Velenjčani kar 10 minut niso dobili zadetka, na drugi strani pa pridno polnili Ptujčanov.
Trener Ivica Obrvan je dal priložnost predvsem igralcem, ki ne manj igrajo in tudi nekaterim mladincem RK Gorenje - Medvedu, Vrečarju, Hrastu in Taletoviču. Zmagali so z 42:18.
Rokometaši Gorenja bodo prvenstvo nadaljevali jutri, v petek. Ob 19. uri bodo gostili Krko.	■
Živimo ceneje
Ponudba velja od 5. 11. do 19. 11. 2008. VELENJE Stantetova 24, pon.-pet,: 8,00 - 20.00, sob,; 8.00-17,00
Marwtor d.d., Dunajsk« 107,1000 Ul
[O v EUR z vítstím DDV. V Drlmani. da boda ti Izdalkl kllub skrtjrwnw wirtovanlu »loa ramrwtanl pred Dotokom tWí torml
ó. novembra 2008

ŠPORT IN REKREACIJA
17
Odlična predstava Elektre Esotecha
Košarkarji Elektre Esotecha so v četrtek pred prazniki z odlično predstavo povsem nadigrali košarkarje Postojne. Vprašanje zmagovalca je bilo odločeno že v prvem polčasu, ob koncu pa so varovanci Boruta Ceraija slavili z visokih 87 : 46.
Neustavljiv je bil Nik Ivanovič, ki je ob koncu dosegel 23 točk, od tega kar pet trojk iz sedmih poskusov. Ob tem je zbral kapetan Elektre še sedem skokov in šest asistenc, igral pa je skoraj vso tekmo. Z 20 točkami je preglavice gostujoči obrambi delal še Dejan Cup, Tadej Horvat jih je dosegel 15, Lekič 10.
Prvič se je domačemu občinstvu predstavil novinec v dresu Elek-tre Nemanja Karalič. 20-letni center iz Srbije je v slabih petnajstih minutah dosegel 3 točke in pobral tri žoge pod obročema.
Trener Borut Cerar je bil po srečanju zelo zadovoljen: »Moji fantje so se držali dogovorov iz slačilnice. Zmago nam je prinesla moštvena in srčna igra. Prav vsi igralci, ki so stopili v igro, so to
srečanje izpeljali brez napak.«
Čisto drugače pa je bil razpoložen gostujoči trener Aleš Lenassi, saj Postojna po petih krogih še nima zmage, zato je Lenassi tudi odstopil.
Prihajajo Hopsi
V soboto ob 19. uri se v šoštan-jski športni dvorani obeta vroč sosedski derbi. Pri Elektri Esotechu bo namreč gostovala ekipa s Polzele, ekipi pa sta z istim številom točk tudi 'sosedi' na prvenstveni lestvici. Obe sta v dosedanjem delu prvenstva po dvakrat zmagali in trikrat izgubili.
Ekipi se med seboj dobro poznata. Hopsi imajo v svojih vrstah enega boljših igralcev v ligi, 26-let-nega temnopoltega centra Shawna Kinga, ki povprečno dosega 22 točk in nekaj manj kot 14 skokov na srečanje.
Prav Hopsi pa so tudi nasprotniki Elektre Esotecha v pokalu Spar. Prva tekma bo na sporedu v torek, 11. novembra, ob 20. uri v Šoštanju.
■ Tjaša Rehar Foto: D. Tonkli
Štruc, Čater, Mujdžic, Plazar državni prvaki
V Športni dvorani Leona Štukl-ja v Mariboru je bilo zadnjo soboto v oktobru mladinsko (do 21 let) državno prvenstvo v športnem karateju za leto 2008. Nastopilo je 500 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovalci velenjskega Shotokan kluba so med 52 klubi zasedli 6. mesto.
Njihove posamezne uvrstitve -kate posamezno, najmlajše: 1. Tina Čater; najmlajši: 1. Antonio Štruc, 3. Mnuel Osmanovic ; ml. dečki: 1. Ermin Mujdžic, 3. Fran Sle-menšek; ml. kadeti: 1. Klemen Plazar; kadetinje: 3. Dea Govc Pušnik; športne borbe - kadeti (60 kg): 2. Elvis Delic.	■
Tudi ekipno odlični - šesti.
NA KRATKO
Stojnič na Japonsko
Velenje - Od 13. do 16.
novembra bo v Tokiju na Japonskem 19. člansko svetovno prvenstvo v karateju. Med desetimi potniki bo tudi dolgoletni karateist, Velenjčan Mladen Stojnič.
Članska reprezentanca v borbah je med pripravami na prvenstvo nastopila na petih turnirjih - na treh mednarodnih in dveh zlatih ligah (Budimpešti, Hamburgu, Slavonskem Brodu - Zagreb, Slazburgu in Splitu). Stojnič se je skupno uvrstil na drugo mesto, saj je izgubil le eno borbo. S tem je dokazal, da je znova v vrhunski formi. Slovenska reprezentanca se bo pred ponedeljkovim odhodom na Daljni vzhod jutri ob 12. uri predstavila v Novi v Velenju. To vsekakor zanimivo srečanje z odlični slovenski karateisti bo pripravilo Društvo borilnih veščin Velenje (Stojnič je njegov predsednik) v sodelovanju s Karate zvezo Slovenije.
Berlot pred Jelenom
Kranj, 28. oktobra - Na tamkajšnji rolkarski progi je bilo sklepno dejanje nordijske kombinacije za državne naslove. Naslov državnega prvaka je osvojil Gašper Berlot pred klubskim in reprezentančnim kolegom Marjanom Jelenkom. Na 15 km dolgi progi se je boj za naslov državnega prvaka odvijal le med njima, saj sta že po skokih imela precejšnjo prednost. Oba rutinirana tekmovalca z velikimi mednarodnimi izkušnjami sta tako prinesla še en velik uspeh Smučarsko skakalnega kluba Velenje. Zelo dobro pa je tekmoval tudi Mihael Gaber, ki je zasedel 15. mesto. Zavzeto vadbo nadaljujejo vse selekcije, saj se nezadržno bliža zima in tekmovanja na snegu se bodo pričela že v mesecu decembru. V klub pa vabimo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki.
Pravljično mesto z drsališčem
Šoštanj - »Veseli smo bili številnega obiska otrok, mladih, starejših, vseh blizu deset tisoč obiskovalcev, ki so se lani udeležili prireditev in drsanja, ki se je odvijalo na pravem ledu v Pravljičnem mestu z drsališčem,» pravi Darja Medved, direktorica uprave Občine Šoštanj. Zato bodo Pravljično mesto, ki bo vsebinsko še bogatejše od lanskega, na rokometnem igrišču postavili tudi letos. Z izborom izvajalca so že začeli, drsališče pa naj bi, kot načrtujejo, odprli 1. decembra. »Led bo tudi letos pravi, saj ocenjujemo, da le tak daje otrokom občutek prave zime in zimskega veselja.« Vse, kar se je lani dogajalo na drsališču, je bilo za obiskovalce brezplačno, stala je le izposoja drsalk (1 evro) in pri tem bodo ostali tudi v novi sezoni. Vrednost lanskega projekta, ki so ga pomagali uresničiti sponzorji in donatorji -nanje računajo tudi tokrat, je bila 55 tisoč evrov, letos bo nekoliko več.
Tako so igrali
1. liga Telekom, 15. krog
Rudar - Primorje 0:1 (0:1)
Rudar: Savič, Jeseničnik (d 61. Mujanovic), Kraljevič (od 46. Kolsi), Sulejmanovič, Cipot, Tolimir (od 46. Mujakovic), Golob, Grbič, Junuzovic, Trifkovic, Omladič. Drugi izidi: Maribor - MIK CMC Celje 2:1 , HIT Gorica - Nafta 3 : 1, Interblock - Domžale 0 : 0, Koper -Labod Drava 3 : 1. Vrstni red: 1. Maribor 32, 2. Nafta 24, 3. MIK CMC Celje 23, 4. Interblock 22, 5. HIT Gorica 22, 6. Domžale 20, 7. Rudar 18, 8. Drava 17. 9. Primorje 15, 10. Koper 13.
3. SNL - vzhod, 13. krog
Črenšovci - Šmartno ob Paki 1 : 1 (0:0)
Strelca: 1:0 Ivanič (68.), 1:1 Jelen (75., 11m).
Šmartno 1928: Sušnik, Kladnik (od 42. Cigale), Volk, Filipovič, Jelen, Vasic, Podgoršek, Cizej, Plesnik, Klinar (od 61. Bračič), Podbrežnik. Drugi izidi: Dravinja Kostroj - Odranci 3:1, Simer Šampion - Kovinar Štore 1 : 1, Koroška Dravograd - Čarda 1:1, Stojnci - Tehnostroj Veržej 4 : 1, Paloma - Malečnik 0 : 5, Trgovine Jager - Mons Claudius 3 : 1. Vrstni red: 1. Dravinja 31, 2. Šmartno 1928 28, 3. Kovinar Štore 27, 4. Koroška Dravograd 25, 5. Odranci 23, 6. Stojnci 20, 7. Malečnik 19, 8. Veržej 18, 9. Simer Šampion 16, 10. Čarda 11, Črenšovci 10, 12. Paloma 10, 13. Mons Claudius 9. 14. Trgovine Jager 7. 14. krog: Dravograd - Šmartno, Dravinja - Malečnik, Mons Claudius - Kovinar Štore ... (8. 11. ob 14.00).
ŠNL, 12. krog
GIC Gradnje Rogaška -Šoštanj 2:1 (0:0)
Strelci: 1:0 Mikše (55.), 2:0 Hernavs (60.), 2:1 Softič (85.). Šoštanj: Mušič, Redžic, Softič, Bovha, Meh, Bulajič, Linič, Stojakovič (od 66. Mahmutovič), Džajič, Mežnar.
Drugi izidi: Bukovci - Zreče 1:1, Podvinci - Tehnotim Pesnica 3:2, Pohorje - Brežice 2:1, Peca -Jarenina-Šentilj 6:2, Holermuos Ormož - AHA EMI Bistrica 4:1, LKW Jack Gerečja vas - Partizan Fram 1:1. Vrstni red: 1. Zreče 27, 2. Pesnica 25, 3. Pohorje 24, 4. Gerečja vas 21, 5. Rogaška 20, 6. Podvinci 20, 7. Fram 19, 8. Ormož 16, 9. Bukovci 15, 10. Bistrica 15, 11. Šoštanj 14, 12. Peca 10, 13. Brežice 6, 14. Jarenina-Šentilj 2. 13. krog: Šoštanj - Podvinci (8. 11. ob 14.00).
Prva ženska nogometna liga , 7. krog
ZNK Rudar Skale - ZNK Pomurje 1:6 (1:2), Strelka za domače: Janjic (42) Drugi izidi: Senožeti - Dornava 8:1, Krka - Slovenj Gradec 5:1, Ptuj -Maribor 2:9.
Vrstni red: 1. Krka (tekma manj) 18 (55:4), 2. Slovenj Gradec 18 (31:9), 3. Pomurje 12, 4. Senožeti 10, 5. Maribor 10, 6. R. Škale 8 (tekma manj), 7. Ptuj 3, 8. Dornava 0.
Liga UPC, 5. krog
Elektra Esotech - Epic Misel 87 : 46 (18 : 12, 18 : 10, 24 : 8, 27 : 16)
Elektra Esotech: Golež 1 (1-2), Džambic 4 (2-2), Horvat 15, Tajnik, Novak 7, Sjekloča 4 (0-2), Ivanovič 23 (4-4), Lekič 10, Cup 20 (4-4). Vrstni red: 1. Krka 10, 2. Zlatorog Laško, 3. Helios Domžale, 4. Geoplin Slovan, 5. Luka Koper vsi po 9, 6. TCG Mercator 8, 7. Hopsi Polzela, 8. Elektra Esotech oba po 7, 9. Alpos Šentjur, 10. Zagorje oba po 6, 11. CPG Nova Gorica, 12. Epic Misel oba po 5.
MODROiHi KRONIKA
6. novembra 2008
Tragična prometna nesreča v Črnovi
Enemu od voznikov j e čelno trčenje uspelo preprečiti, drugemu ne
Velenje, 31. oktobra - V petek je v tragični prometni nesreči, ki se je zgodila zunaj naselja Črnova, umrl 69-letni voznik osebnega avtomobila. Vozil je v smeri proti Velenju. Na ravnem delu ceste, tik pred desnim ovinkom, je zapeljal na nasprotnosmerno vozišče, po katerem je v tistem trenutku iz nasprotne smeri pripeljal 34-letni voznik osebnega avtomobila, ki je z umikanjem v desno preprečil čelno trčenje. Vozili sta se zadeli le z ogledali. Hudega čelnega trčenja pa ni mogel preprečiti 37-letni voznik osebnega avtomobila, ki je pravilno pripeljal iz velenjske smeri. 69-letni voznik se je v nesreči tako hudo poškodoval, daje poškodbam na kraju nesreče podlegel, v drugem vozilu pa so bili lažje poškodovani voznik in dva sopotnika.	■
V prometni nesreči umrl pešec
Šempeter, 2. novembra - V nedeljo malo po 18. uri je na regionalni cesti zunaj naselja Šempeter v Savinjski dolini v prometni nesreči umrl pešec. 64-letni pešec je ob desnem robu regionalne ceste v smeri proti Šempetru hodil in potiskal kolo. Zunaj naselja Šempeter gaje dohitela 65-letna voznica osebnega avtomobila, ki je kljub zaviranju in umikanju v levo trčila vanj. Pešec je s kole som padel po vozi šču, nakar ga je povozil še 57-letni voznik osebnega avtomobila, ki je pripeljal za vozni co. Pešec je zara di hudih poškodb umrl na kraju nesreče.
Pešci veljajo za najbolj izpostavljene in ranljive udeležence v cestnem prometu. Policisti jim svetujejo, naj zaradi lastne varnosti ponoči in v mraku vedno uporabljajo kresničke oziroma druga odsevna telesa in naj hodijo po površinah, namenjenim peš cem, če teh ni, pa po levi strani vozišča gledano v smeri hoje tako, da vedno spremljajo nasproti vozeča vozila in se jim lahko še pravočasno umaknejo.
Voznike pa želijo spomniti, da v križišču pri zeleni luči nimajo absolutne prednosti. Imajo jo namreč pešci, zato velja pravilo, daje pred vsakim zavijanjem v križišču, tako v levo ali desno, potrebno preveriti, ali je kdo že na prehodu za pešce oziroma namerava prečkati cesto na prehodu za pešce. Seveda velja pozornost do pešcev tudi na nezavarovanih prehodih za
peš ce ter pri hoji po vozi šču.
Podrl peško, potem pa odpeljal
Velenje, 30. oktobra - V četrtek dopoldan je voznik kombiniranega avtomobila, na katerem je bilo izpisano ime podjetja, na Rudarski cesti izsi lil pred nost peški, ki je ces to prečkala na prehodu za pešce. Peško je podrl, nato pa odpeljal s kraja.
Policisti so povzročitelja že izsledili. Izdali so mu plačilni nalog za pobeg, za drug pre kr šek pa ga bodo predlagali v postopek na sodišče. Peška je v nesreči utrpela lažje poškodbe.
Brez poškodb udeleženih, vseeno pa s pobegom, pa se je končala nesreča, ki se je v ponedeljek, 3. novembra popol dan, pri peti la na lokal ni cesti v Skornem. Neznana voznica osebnega avtomobila (registrske oznake so znane) je zaradi nepravilnega prehitevanja z zadnjim desnim delom vozila trčila v sprednji levi del vozila, ki gaje prehitevala.
Cik-cak ga bo drago stalo
Velenje, 29. oktobra - V sredo popoldan so policisti po prijavi občana na Operativno komunikacijski center na Goriški cesti v Velenju zaustavili voznika osebnega avtomo-bi la, ki je z vož njo cik-cak ogrožal osta le ude ležen ce v pro metu.
Kmalu seje izkazalo, zakaj, saj mu je alkotest pokazal več kot 0,52 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Policisti so ga pridržali do iztreznitve. Ker pa je voznik že večkrat vozil v takem
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 27. okt. 2008 do 2. nov. 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 27. okt. 2008 do 2. nov. 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
i
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE GORA
LOKOVICA - ŠKALE PESJE MOBILNA-VELIKI VRH	SKORNO
□ 27. okt 128. okt l29.okt □ 30.okt ■ 31.okt n01.nov i02.nov
Čelno v bok policijskega vozila
Voznik alfe in sopotnik sta pred tem s pepelniki razbij ala šipe v lokalu
Šoštanj, 2. novembra - V nedeljo ponoči sta v lokalu Moto Frenk v Metlečah razgrajala dva mlajša moška. Eden od njiju je s pepel ni ki raz bil več ste kel na oknih, zato so se na kraj odpravili policisti. Fanta pa sta se iz lokala odpravila prej. Odpeljala sta se z oseb nim avto mo bi lom alfa romeo 155 sive barve.
V križišču s Koroško cesto v Šoštanju je prišlo do »bližnjega« srečanja. Voznik alfe je zaradi neprilagojene hitrosti čelno trčil v levi bok policijskega vozila, ki je pripeljal po prednostni cesti. Po trčenju je povzročitelj odpeljal s kraja.
Policista sta zaradi lažjih poškodb iska la zdrav niško pomoč v dežurni ambulanti. ■
12-letnik zapeljal vn esrečo
Brez ustreznega dovoljenja z neregistriranim kolesom z motorj em
Mozirje, 29. oktobra - V sredo okoli 17. ure se je v prometni nesreči pri vožnji s kolesom z motorjem v Lokah huje poškodoval 12-letni deček. Nesreča se je zgodila, ko je fant s parkirišča zapeljal na prednostno cesto, po kateri je v tistem trenutku pripeljal 47-let-ni voznik osebnega avtomobila. Ta je s sprednjim delom vozila na svojem smer nem vozi šču trčil v levo bočno stran voznika kolesa z motorjem.
12-letni voznik, kije vozil neregistrirano vozilo brez ustreznega vozniškega dovoljenja, se je pri padcu huje poškodoval. ■
stanju, so mu zasegli tudi osebni avto-mo bil.
Zimske pnevmatike (že) kradejo
Žalec, 31. oktobra - V petek je iz garaže v Čopovi ulici v Žalcu neznanec ukradel osem zimskih pnevmatik, štiri so bile nameščene na platiščih.
Vlo mil ci in tatovi niso ime li praz ni kov
Velenje, 1. novembra - Nepridipravi tudi med prazniki niso počivali.
V	soboto popoldan je eden od njih vlomil v osebni avto, parkiran v bližini pokopališča Podkraj, in s sedeža vzel moško torbico z vsebino. Ponoči je vlomilec iz slaščičarne Miš maš na Kajuhovi cesti v Šoštanju odnesel več kosov čokolad in čipsa. Morda bi si nabral še kaj več, če ga ne bi pregnal alarm.
V	nedeljo, 2. novembra, je mlajši
moški na avtobusni postaji v Velenju izkoristil kratko odsotnost voznika avtobusa in odnesel etui s kovanci. Na Stantetovi v Velenju je bilo vlomljeno v osebni avto. Vlomilec je s kamnom razbil steklo, iz predala armature pa vzel denarnico.
V ponedeljek, 3. novembra, so policisti odvzeli prostost dvema mlajšima Šoštanjčanoma, ki ju sumijo storitve več vlomov in tatvin tako v Šoštanju kot v Velenju. S tovornega avtomobila, parkiranega na Kosovelovi cesti, je neznanec odnesel dve stranici in zasebnika oškodoval za 600 evrov. Iz ograjenega skladišča podjetja Mercator gradnje na cesti Lole Robarja v Šoštanju pa je neznanec odnesel dve gradbeni mreži ter večje število PVC vogal-nikov. S kraja je pobegnil pred prihodom varnostnika, ki je posredoval zaradi sproženega alarma.
Odnesel za tisoč evrov ciga ret
Velenje, 3. novembra - V ponedeljek ponoči je bilo na Trgu mladosti v Velenju vlomljeno v kiosk. Vlomilec j e odnesel za okoli 1.000 evrov cigaret.
Iz policistove beležke
Prepirala sta se ob cesti
V	sredo, 29. oktobra popoldan, sta se ob regionalni cesti Velenje-Škale v ustavljenem vozilu sprla zunajzakonska partnerja. Javni red in mir je kršila ona, ki si je za to prislužila plačilni nalog. Prepir pa je policistom prijavil mimo vozeči voznik.
Zdravniško pomoč iskal tisti, ki je tepel
V	petek, 31. oktobra popoldan, je na parkirnem prostoru pred Rdečo dvorano na Šaleški cesti v Velenju neznanec v obraz udaril mlajšega fanta, ga poškodoval, potem pa se odpeljal. Policisti so se s kršiteljem srečali kasneje, ko je zaradi poškodbe roke iskal zdravniško pomoč v dežurni ambulanti.
Nespodobno vedenje
V	četrtek, 30. oktobra popoldne, se je v restavraciji hotela Paka v Velenju nespodobno vedel gost. Zaradi tega so mu račun izstavili policisti.
Spet marihuana
V	petek, 31. oktobra, so policisti pri postopku na Kardeljevem trgu mlajšima moškima zasegli tri ALU zavitke z marihuano. V ponedeljek, 3. novembra, pa so zavitek zasegli tudi mlajšemu moškemu. Tega so zaradi zbiranja obvestil v zvezi z vlomi pridržali za šest ur.
Vinjeni mož obračunaval z ženo
V	ponedeljek, 3. novembra, so policisti posredovali v stanovanjskem bloku na Kardeljevem trgu v Velenju, kjer je vinjeni mož s pestmi obračunaval z ženo, s katero je v ločitvenem postopku. Ker ni bilo prvič, da je tako ravnal, so mu policisti že drugič izrekli varnostni ukrep prepovedi približevanja. Ker pa ga ni upošteval, so mu v jutranjih urah izročili plačilni nalog.
Nad svojo bivšo
V	nedeljo, 2. novembra, so policisti posredovali v stanovanjskem bloku v Šaleku, kjer je med priporom bivši mož udaril bivšo ženo. Napisali so mu plačilni nalog.
Priprave na
ohladitev in streznitev
Adil Huselja
Ce nam je september ponujal bolj ali manj kislo vreme, so nas oktobrski in celo prvi novembrski dnevi pošteno razvajali tako s temperaturami kot sončnimi dnevi. Toda to še ne pomeni, da prihaja pomlad. Navkljub spomladanskim temperaturam se moramo počasi pripraviti na ohladitev in zimski čas, ki s seboj prinaša nove razmere in nove pozitivne/negativne okoliščine. Odvisno je predvsem od tega, ali raje poležavate na soncu ob poletnih temperaturah ali raje smučate in uživate v zimskem vremenu? Ne glede na odgovor, zimske razmere na cesti zahtevajo pripravo vozila na vožnjo v zimskih razmerah.
V Zakonu o varnosti v cestnem prometu je predpisana uporaba zimske opreme za motorna in priklopna vozila od 15. novembra do 15. marca naslednje leto in v zimskih razmerah. In kaj je zimska oprema? To so zimske pnevmatike z ustreznim profilom ali letne pnevmatike in verige na pogonskih kolesih. Ustrezen profil pomeni najmanj 3 mm globoki žlebovi oziroma profil tako na zimski kot leti gumi. Ce imate avto na štirikolesni pogon pa je pomembno samo to, da imate vsaj 3 mm globok profil na pnevmatikah. Toda ne glede na to je zelo priporočljivo, da v zimskih vremenskih razmerah uporabljate zimske pnevmatike, saj je nepredvidljivo zimsko vozišče lahko zelo nevarno ali celo prevelika ovira, da bi se lahko sploh kam odpeljali. To še posebej velja za vse vas, ki vsakodnevno uporabljate avto za prevoz, ne glede na vremenske razmere. Zimske pnevmatike so zaradi sestave materiala veliko bolj primerne in se bolje obnesejo na spolzkem, poledenelem ali zasneženem vozišču. Pri pnevmatikah je pomembno tudi to, da so enake velikosti, enake vrste in sestave. In če velja, da pnevmatike na isti osi morajo biti enake in imeti isto nosilnost, hitrostni razred in vzorec tekalne površine, je še bolje, če so vse štiri pnevmatike enake. Ustreznost oziroma kvaliteta pnevmatik se najbolj pokaže ob slabih voznih razmerah in nenadnih reakcijah (sprememba smeri ali ustavitev vozila).
Poleg tehnične brezhibnosti vozila in dobrih pnevmatik je potrebno pred zimo in v zimskem času biti pozoren še na luči in odsevnike, ne zgolj zaradi vaše vidljivosti, ampak predvsem, da vas vidijo drugi. Brisalci so zelo pomemben del avta, čeprav se tega ponavadi zavemo šele takrat, ko ne opravljajo svoje funkcije. Namreč, ravno brisalci nam omogočajo, da imamo čisto vetrobransko steklo in s tem dobro vidljivost. V zimskem času pa je nujna tudi uporaba »zimske« čistilne tekočine, kije posebej pripravljena za nižje temperature in ne zmrzuje. In na koncu naj omenim še akumulator, čeprav je predvsem od akumulatorja odvisno, ali bo avto »vžgal« ali ne. Priporočljiv je preventivni pregled, s katerim se lahko izognete nevšečnostim, ki bi jih lahko imeli z izrabljenim v mrzlih jutrih.
Ker do martinovega snega verjetno še ne bo, naj opozorim še na to nevarnost, čeprav martinovo velja za priljubljen praznik, predvsem zato, ker je povezan s slovensko nacionalno pijačo - vinom. Ponavadi se v tem času veliko voznikov ne more upreti prvi pokušnji mladega vina. Čaščenje svetega Martina ni nevarno, če ključe od avta pustimo nedotaknjene, zato velja poziv Ministrstva za promet in Policije: »Ko piješ, ne vozi, ko voziš, ne pij!« Ena od novosti Zakona o varnosti v cestnem prometu je večja možnost pridržanja osebe - voznika, ki vozi pod vplivom alkohola. Policisti ukrep izvajajo pri voznikih osebnih vozil in motornih koles, če rezultat preizkusa pokaže, da ima voznik več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (1,10 grama alkohola na kilogram krvi) ali če voznik odkloni strokovni pregled. Zato še enkrat: »Ko piješ, ne vozi, ko voziš, ne pij!«
Poziv na priprave na ohladitev in streznitev velja tudi za finančno področje. Nevarnost globalne recesije in bankrota malih in velikih korporacij, gospodarstev ter nenazadnje svetovnega gospodarsko-finančnega sistema še ni mimo. Konec islandske gospodarske pravljice, šibko finančno stanje naše sosede Madžarske ter zmanjševanje proizvodnje in števila zaposlenih nekaterih naših podjetjih so že bolj realni indikatorji, ki kažejo na možnost negativnih posledic, ki jih bomo lahko vsi deležni. Pri tem je potrebno ohraniti mirnost, preudarnost in predvsem, ne nasedati ponudbam (neznanih) strokovnjakov ali podjetij, ki nam lahko ponudijo ugodno rešitev za naše finance. Finančne ali druge vrste kriz vedno prinesejo na površje tudi tovrstne kvazi strokovnjake, ki znajo od ljudi iztisniti zajetne vsote denarja. Dvigniti denar in ga skriti pod povštre ali v nogavice tudi ni najbolj varna rešitev. Zato trezno in varno tudi v novembru.
30
25
20
15
10

UTRIP
m
oroskoo
Oven od 21.3. do 21.4.
Čas je, da se začnete imeti bolj radi. Prisluhnite svojim željam In se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Če boste večkrat šli od doma, boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Če boste le v službi in doma, se to nikakor ne bo moglo zgoditi. Ob novici, ki bo prišla do vas v teh dneh, se boste zelo raznežili. Tudi zato, ker jo boste sprejeli kot nagrado. In to tudi bo. Uspeh pri delu pa lahko pričakujete zelo v kratkem. Nekdo vam ga bo priznal s cmokom v grlu. Pokažite mu, da to veste!
Bik od 22.4. do 20.5.
To, da ste se odprli tudi navzven In svoje delo pokazali vsem, ki so ga želeli videti, se bo izkazalo za drzno, a odlično potezo. Naenkrat se vam bodo poskušali približati tudi tisti, ki so vam do sedaj metali le polena pod noge. Seveda boste v dani situaciji več kot uživali, zato boste še bolj ustvarjalni. Edina stvar, ki vam ne bo šla na roko, bo čas. Tega boste Imeli še vedno premalo za vse tisto, kar si želite uresničiti. Če boste v naslednjih tednih doma več kot sicer, ga najdite vsaj nekaj samo zase! Sploh, ker bodo dnevi zelo kratki. Vaše počutje pa iz dneva v dan slabše.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Nič kaj prijeten teden nI za vami, kajne? Čeprav se vam zdi, da se vam je podrl svet, se bo vse obrnilo drugače. Teden, ki je pred vami, bo za razliko od prejšnjega zelo lep. Morda vas bo kakšnega koraka, za katerega se boste odločili zavestno, čisto zares strah. Vendar pa lahko računate, da vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo. Kar veliko stvari vam bo uspelo Izpeljati, nekatere le začeti, druge tudi dokončati. Srečanje ob koncu tedna pa bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in početju, saj vam bo končno odprlo oči.
Rak od 22.6. do 22.7.
Novembra od nekdaj niste marali In tudi letos vam ne bo všeč. Sploh naslednji dnevi bodo precej depresivni, vaša raven energije pa na nični točki. Še vedno se boste bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi. Čeprav dobro veste, da vam to prav nič ne koristi, ne boste znali drugače. Šele ko se vam bo zdravje precej poslabšalo, boste verjeli opozorilom vaših najbližjih. T Nekdo, ki ste ga Imeli za Iskrenega prijatelja, vas bo zelo razočaral. Najbolje bo, če vsaj za nekaj časa poskušate pozabiti nanj, saj imate dovolj dela z bolj pametnimi zadevami. Prav molk pa mu bo tudi odprl oči.
Lev od 23.7. do 23.8
Naenkratse bo vse vrtelo le okoli denarja In družinskih financ. Tokrat boste težko zatrjevali, da vam denar ne pomeni dosti, ker bo zaplet naravnost dramatičen. Izguba vas bo prizadela in močno spremenila tudi načrte, ki ste si jih zastavili še v letošnjem letu. Sedaj nikar ne zganjajte panike, predvsem pa ne poskušajte ničesar na silo. Partnerje za zadevo ravno toliko kriv kot vi, zato ne najedajte še njega. Če se tega ne boste držali, se ne čudite, če se boste naenkrat počutili zelo osamljeno. Vabilo bo za dva, lahko pa greste tudi sami!
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Sploh se ne boste pustili motiti v pestrem ritmu vsakdanjika. Čeprav boste zelo zaposleni, utrujenosti še ne boste čutili. Tudi zato, ker boste zasebno več kot srečni, dobre poti za prihodnost pa se bodo še nakazovale. Zato boste polni tudi načrtov in to zelo realnih. Vaše življenje se bo že v kratkem precej spremenilo. In to na bolje. O tem še ne boste govorili na glas, saj se zavedate, da se lahko še kaj spremeni. Pametna odločitev! Pametno pa boste reagirali tudi, ko vas bo nekdo prosil za posojilo. Vi že veste, komu lahko zaupate.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Čeprav ste prisiljeni delati načrte za konec leta, ker je narava vašega dela pač takšna, osebno še nimate pravega občutka, da se leto res poslavlja. Morda tudi zato, ker je za vas vsak dan kratek, teden pa mine kot bi mignil. Čas bodo ustavili dogodki doma, saj boste imeli naenkrat veliko težav z zdravjem. Ne vašim, ampak vaših družinskih članov. Pomagali boste, kolikor boste lahko, predvsem pa boste poskušali ob tem narediti več tudi za svoje dobro počutje. Finančno boste dobro stali, a vam to v teh dneh sploh ne bo pomembno.
Škorpijon od 24.10 do 22.11.
r — Imeli boste precej slabo vest, čeprav se boste tolažili, da se to, kar se vam je zgodilo v teh dneh, lahko zgodi prav vsakemu. Ker se vaše sanje še niso v celoti uresničile, boste še toliko bolj na trnih, saj vas bo strah, da lahko sedaj gre kaj narobe. Dobro pa veste, da se morate najprej dobro počutiti, da ser sploh lahko lotite dela, ki ste si ga naložili na ramena. Ne bo ga malo, pa tudi lahko ne bo, zato se potrudite in si vzemite dovolj časa zase. Spoznali boste nekoga, ki vam simpatičen. Če bi se lahko iz tega razvilo tudi kaj več, pa je še prezgodaj reči.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Pa se je zgodilo tudi vam. Nobene prave volje ne boste več Imeli, vse, česar se boste lotili, se vam bo zdelo rahlo brez veze. Temu lahko rečete tudi jesenska utrujenost, še bolj prav pa bo, če si boste priznali, da se vas loteva malodušje. Najboljše zdravilo je aktivno življenje in čim več gibanja na prostem. Čeprav vas lahko pri tem še malo ovira prehlad, se ne zgovarjajte nanj. Dobro bi vam delo tudi kakšno delo, ki vas veseli in ni le pod »mus«. Če si ga ne boste znali najti sami, pokličite na pomoč dobre prijatelje. Pred časom ste se že pogovarjali o zelo zanimivem projektu.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Nič več se ne boste zgovarjall na pomanjkanje časa, saj veste, da gre sedaj zares. Če ne boste ukrepali, vas bodo prehiteli tudi tisti, ki vam doslej še niso kaj dosti pomagali, še manj pa kaj dobrega naredili. In prav to vas bo spodbudilo, da boste delo speljali do konca. Dogajalo se vam bo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. To ne bo prineslo čisto nič dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite. Čas bo prinesel svoje in spet bo vse tako kot si želite. A ne prej kot čez kakšen mesec.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Zavist nI le grda, lahko je tudi nevarna. To boste spoznali v teh dneh, ko vas bo zelo negativno presenetil nekdo, ki ste ga zadnje čase imeli za iskrenega prijatelja. To, kar vam bo zakuhal, bi lahko imelo negativne posledice. K sreči pa se bodo stvari zavrtele tako, da boste na koncu zmagovalec v tej čudni igri prav vi. Tega se sicer ne boste veselili, kar preprosto zgodilo se bo. Ker boste čustvom tokrat bolj prisluhnili kot zdravi pameti, se bo zgodilo tudi tisto, česar ste se po eni strani bali, po drugi pa obupno želeli. Brez žrtev žal ne bo šlo, bo pa zelo prijetno. Po dolgem času se vam bo na daleč poznalo, da ste zaljubljeni.
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Dnevi se vam zdijo tako podobni drug drugemu, da se že nekaj časa zavedate, da boste morali ukrepati. Če ne, boste morali preostanek novembra presanjariti, čeprav bi lahko sanje doživeli tudi v živo. Že res, da vam sanjarjenje nikoli ni delalo težav, težje se vam je bilo iz oblakov spustiti na zemljo. Tokrat bo obratno. Ko boste zaslutili, da ste nekomu res všeč In da bi se lahko Iz tega izclmilo tudi kaj več, se boste ustrašili in umaknili. Škoda. Zvezde namreč pravijo, da je čas za spremembe, ki si jih želite že nekaj časa, čisto pravi. To velja ne le za ljubezen, ampak tudi za vsa druga področja življenja.
Nagradna križanka Mlekarne Celeia
Mlekarna Celeia, d. o. o. Arja vas 92, Petrovče
UŽIVATIČIS TI UŽITEK
Desertni jogurti Zelene doline so namenjeni vsem sladokuscem, ki se pravim sla di cam eno stav no ne morejo upreti.
JOGURTI ZA SLADKANJE
Ko govorimo o njih, mislimo na vanilije-ve in smetanove jogurte, ki navadno poskrbijo za zaključek odličnega obroka ali predstavljajo slastne male razvade, ki si jih je vredno privoščiti, saj s svojim polnim okusom osvojijo srce in »želodec« še tako zah tev ne ga lju bi telja mleč nih izdel kov.
Desertni jogurti Zelene doline vsebujejo vse pozitivne lastnosti jogurta, kar jim daje prednost pred mnogimi sladkimi tekme ci in so ide al ni za posla dek po jedi, pred jedjo ali pa kar tako.
Nes preglejte!
LAHKId esertni
jogurti Zelene doline
Rešeno (izrezano) geslo križanke pošljite najkasneje do 17. novembra na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Vele nje, s pri pi som »Kri žan ka Mle karne Celeia«. Izžrebali bomo 3 nagrade - bone za nakup v trgovini Golida pri Mlekarni Celeia. Bone bodo prejeli nagrajenci po poš ti.
TEHNOHLAD
Tehnohlad d.o.o., Rečica ob Paki 2 Šmartno ob Paki Tel.: 03/ 896 53 50
www.tehnohlad.si
PROIZVODNJA in MONTAŽA TOPLOTNIH ČRPALK
za ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje objektov
Občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki!
Nagrajenci nagradne križanke Garant, Pohištvena industrija d.d., Polzela, objavljene v tedniku Naš čas, 23.10. so:
1.	Nagrada: darilno vrečko Garant prejme: FRANC GLUK, Bevkova 13, Velenje
2.	Nagrada: darilno vrečko Garant prejme: STANE VIRBNIK, Škale 83 a, Velenje
3.	Nagrada: darilno vrečko Garant prejme::SILVA DERMOL, Lokovica 35, Šoštanj
Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v industrijski prodajalni Garant Polzela, vsak dan od 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 12. ure.
Zgodilo se je
• • •

od 7. novembra do 13. novembra
-	8. novembra 2000 je Velenje v spremstvu zdaj žal že pokojnega načelnika sanitete slovenske vojske Jožeta Prislana obiskala visoka delegacija nemške vojaške sanitetne službe;
-	9. novembra 1978 je velenjska Rdeča dvorana od celjskega Izletnika začasno prevzela v upravljanje Rekreacijsko turistični center Golte nad Mozirjem;
-	9. novembra 1993 so na
Velenj skem gra du delavci velenjskega premogovnika in Muzeja Velenje zaključili s čiščenjem zunanjega grajskega vodnjaka, globokega 49,5 metrov;
-	10. novembra 1995, ko so v Zdravstvenem domu Velenje
svečano proslavili 50-letnico reševalne službe, so v Šoštanju v prisotnosti takratnega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja uradno predali namenu raz-žveplevalno napravo 4. bloka šoštanjske termoelektrane;
■ 11. listopada je god sv. Martina; martin ovoje star jesenski praz nik z oblože no mizo, s pitano gosjo in mladim vinom, ki dozori ravno na god sv. Martina; pri nas so zato v vinorodnih krajih s pokušino novega vina združene tudi pojedine in različne stare šege; vse šege in nava de, ki so se ohranile okoli martinovega, se pač ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo "jesenski pust"; pri nas je sv.

t ^ rjSr M
71 ^^ M
i«
Šmartno ob Paki( arhivM uzejaVelenje)
artinu posvečeno veliko farnih in podružničnih cerkva, saj gre zagotovo za enega najbolj priljubljenih in pogostih slovenskih svetnikov; v naši neposredni bližini sta cerkvi posvečeni sv. Martinu v Velenju in v Šmartnem ob Paki, kjer danes praznujejo tudi svoj občin ski praz nik; - na slavnostni seji občinskega sveta Šmartnega ob Paki so ob občinskem prazniku 11. novembra leta 1998 Ivanu Atelšku podelili najvišje občinsko priznanje, naziv
častni občan Občine Šmartno ob Paki;
-	leta 1998 so 12. novembra v
Šentilju predstavili »Turistično vinsko pot Šentilj pri Velenju«;
-	12. novembra 1999 je na svetovnem balinarskem prvenstvu za mla din ce in mlaj še člane v Lyonu v Franciji pri članih do 23 let Velenjčan Zoran Rednak v disciplini hitrostno zbijanje osvojil zlato odličje.
■ DamijanK Ijajič
""HAS
ČETRTEK, 6. november
TV SLO (T
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Veveričja mladiča, 4/26
09.35	Male sive celice, kviz
10.20	Sorodni duši, 6/6
10.45	Turbulenca, izob. svet. oddaja
11.45	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Anica - Anica in Jakob, 2/10
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Gumbek in rjavček, 8/26
16.10	Kratki film ebu
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Jasno in glasno
18.15	Duhovni utrip
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Milan, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19 55	Tednik
21.00	Komisar Rex, 3/8
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Navadni ljudje, tv film
01.00	50 let televizije: tv dnevnik
6.11.1990
01.30	Duhovni utrip
01.45	Dnevnik
02.20	Dnevnik zamejske Tv
02.45	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.45	Tv prodaja
12.15	Globus
12.45	Pogled z neba, 5/8
13.40	50 let televizije: tv dnevnik
6.11.1990
14.10	Prvi in drugi
14.30	50 let televizije: slovenski
muzeji in galerije
15.10	Resnični Rommel, 2/3
15.50	Tv prodaja
16.25	Evropski magazin
16.55	Lynx magazin
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Z glasbo in plesom ...
20.00	Nixon, am. film
23.05	Številke, 7/24
23.45	Talec, slov. film
00.55	Planet rock: Coldplay, glas.
01.25 Zabavni infokanal
pop
06.25	24ur
07.25	Ljudstva sveta, dokum. serija
08.30	Goreče maščevanje, nad.
09.25	Sladka skrivnost, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Oprah show
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Na lovu za pravico, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
20. 50	Trenja
22.25	24ur zvečer
22.45	Na kraju zločina, nan.
23.40	Neustrašna Jane, nan.
00.35	Prijatelji, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja.Gost: Zaklonišče
Udprta tema, pogovor 12.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3.
TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Vredno je stopiti noter, Muzej
Bistra, 2. del 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice:
S kajakom po f Igor Koren 20.30 Regionalne novice 2 20.35 Videospot dneva 20.40 Naša Evropa:Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, izobraževalna oddaja 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska
21.30 Glasbena oddaja, 3. TV mreža 23.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.30 Vabimo k ogledu 00.35 Videospot dneva 00.40 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Udmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Buffalo Bill, nan.
09.35	Hotel obmorček
09.50	Veliki skok, dokum. film
10.05	Enajsta šola
10.40	Jasno in glasno
11.25	Usmi dan
11.55	City folk: Madžarska
12.25	Slovenski magazin
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Duhovni utrip
13.40	Komisar Rex, 3/8
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Kaj govoriš?-so vakeres?
16.00	Iz popotne torbe: orkester
16.20	Slovenski vodni krog: Lahinja
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba
17.35	Tv pogled
17.45	National geographic, 3/13
18.40	Brenč in Cvetka, risanka
18.45	Tinček, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Anica in grozovitež, 3/10
20.20	Na zdravje!
22.00	Udmevi, šport, vreme
22.55	Polnočni klub
00.10	50 let televizije: tv dnevnik
7.11.1990
00.40	National Geographic, 3/13
01.30	Dnevnik
02.00	Dnevnik zamejske tv
02.25	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Utroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
12.10	Tv prodaja
12.40	Glasnik, tv Maribor
13.05	Umetni raj
13.30	Evropski magazin
14.00	Črno beli časi
14.15	50 let televizije: tv dnevnik
7.11.1990
14.45	Sport špas, 7. del
15.15	Bram in Alice, 6/9
15.40	Tv prodaja
15.10	Primorski mozaik
16.40	Studentska
17.00	Mostovi
17.30	Migaj raje z nami!, razg.
življenje
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Velika imena malega ekrana:
Boris Cavazza
20.00	Vojskovodje, 1/6
20.50	Frasier, 3/25
21.15	Trdoživa fanta, španski film
22.50	Zivi, nizoz. film
00.40	Deadwood, 3/12
01.40	Zabavni infokanal
POP
05.50	24ur, ponovitev
06.50	Trenja
08.30	Goreče maščevanje, nad.
09.25	Sladka skrivnost, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Oprah show
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Ugrabljeni, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Vohunske spletke, am. film
23.10	24ur zvečer
23.30	Brez sledu, nan.
00.25	Vse za čast, am. film
02.25	24ur
03.25	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Popotniške razglednice: S kajakom po Mongoliji Gost: Igor Koren 11.05 Naša Evropa: Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, izobraževalna oddaja 11.15 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 1 18.45 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Spodnje Savinjske
doline, informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 2 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, dokumentarna
oddaja, 3. TV mreža 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, 3. TV mreža
22.15 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 8. novembra
TV SLO R
07.00 Zgodbe iz školjke 07.35 Križ kraž
09.20 Na potep z babico, danski film 10.40 Polnočni klub 11.55 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tekma, debatna oddaja za mlade
14.20 Ati s štirimi, danski film 15.55 Sobotno popoldne O živalih in ljudeh
sledi 16.10 17.00 17.15 17.20 sledi 17.30
Labirint
Poročila, šport, vreme Ozare
Sobotno popoldne Zakaj pa ne Na vrtu 17.55 Nagradna igra 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Dinko pod krinko, ris. 18.45 Rjavi medvedek, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Za ljubezen ali domovino, am. film
22.10 Poročila, vreme, šport 22.45 Hri-bar 23.50 Svitanje, 10/13 00.35 50 let televizije: tv dnevnik
8.11.1990 01.00 Dnevnik, ponovitev 01.20 Dnevnik zamejske tv 01.45 Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.30	Tv prodaja
08.00	Skozi čas
08.10	50 let televizije: tv dnevnik
8.11.1990
08.35	Polemika
09.45	Posebna ponudba, potrošniška
10.00 Primorski mozik 10.30 Študentska 10.50 Z glavo na zabavo 11.20 Bača, dok. nan. 11.45 Vojskovodje, 1/6 12.35 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 13.40 Nogomet, ang. liga, Arsenal -
Manchester United, prenos 16.00 Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. življenje 16.30 Tv prodaja 17.00 Kostarika, biser srednje
Amerike 17.25 Dama s Kamelijami, 1/2 19.00 Gušti in Polona, posnetek
koncerta 19.55 Košarka, tekma lige NLB, Olimpija - Cibona, prenos 21.45 Bleščica, oddaja o modi 22.15 Alpe, Donava, Jadran 22.45 Sobotno popoldne 01.00 Navadni ljudje, nemški tv film 02.35 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Moj mali poni, ris. serija 08.25 Bombažki, ris. serija 08.35 Krofko, ris. serija 08.45 Florjan, gasilski avto, ris. serija
09.10	Jaka na Luni, ris. serija
09.20	Medved Rupert, ris. serija
09.30	Kopalčki, ris. serija
09.40	Hevreka!, izob. serija 09.55 Winx klub, ris. serija
10.20	Di-Gata, ris. serija
10.45	Na drevesu smo doma, ris. serija
11.10	Ed in Eppa, ris. serija
11.25	Globoko v džungli, dokum. serija
12.30	Znana nevesta, ang. film
14.05	Ordinacija, nan.
15.05	Zločini pred domačim pragom, nan.
16.00	Apolo 13, am. film
18.20	Desetka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.05	Stranpoti, am. film
23.20	Dexter, nan.
00.20	Ljudstvo proti Larryju Flyntu,
am. film 02.35 24ur
03.35 Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Razgledovanja, dokumentarna
10.25 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.50 Duhovni vrelec: Klemen Jager, kaplan v župniji sv. Mihaela, Šoštanj 19.00 Pravljica za otroke 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1691. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Odprta tema, pogovor v studiu 21.30 Graška gora poje in igra 2008, 33. mednarodni festival narodnozabavne glasbe, posnetek 2. dela 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Videospot dneva 23.00 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 9. novembra
TV SLO fi
07.00	Ziv-žav
sledi	Grimmove pravljice, 25/26
sledi	Pajkolina in prijatelj s Prisoj, 1/12
sledi	Marči hlaček, 6/13
09.15	Sport špas
10.20	Linus in prijatelji, 5/6
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.25	Fina gospa, 27/40
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sledi	5 minut slave
15.05	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.15	Glasbeni dvoboj
15.40	Človeški faktor
15.45	Sport
16.00	Družabna
16.30	Oglasni blok z Jasperjem Carrotom, dokum. oddaja
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.15	Naglas!
17.20	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Reci ne!, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Zvezde pojejo
21.25	Večerni gost: Milan Resnik
22.15	ARS 360
22.35	Poročila, vreme, šport
23.00	Deset božjih zapovedi: deseta, 10/10
00.00	50 let televizije: tv dnevnik
9.11.1990
00.20	Dnevnik
00.40	Dnevnik zamejske tv
01.10	Infokanal
TV SLO E
06.30	Zabavni infokanal
07.05	Tv prodaja
07.35	Skozi čas
07.45	50 let televizije: tv dnevnik
9.11.1990
08.05	Globus
08.35	Brat bratu, 6. del
09.10	Z glasbo in plesom ...
09.40	Po poteh Ushuaie, 6/13
10.10	Tv prodaja
10.40	Tekma, debatna oddaja
11.30	Lynx magazin, tv Koper
12.00	Alpe, Donava, Jadran
12.30	Rad igram nogomet
13.00	Turbulenca, svet. oddaja
14.00	Tv prodaja
14.30	Deklica in volkovi, finski film
16.00	Slovenci po svetu
16.30	Koncert Alkesandra Mežka
17.40	Dama s Kamelijami, 2/2
19.15	Magazin v alp. smučanju
20.00	Pogled z neba, 6/8
20.55	Berlin Alexanderplatz, 9/14
21.55	Želim biti delfin, dok. film
22.45	Rim, 11/12
23.30	Zlata resna glasba in balet
(1958 - 2008)
00.35	Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Moj mali poni, ris. serija
08.25	Bombažki, ris. serija
08.35	Krofko, ris. serija
08.45	Florjan, gasilski avto, ris. serija
09.10	Jaka na Luni, ris. serija
09.20	Medved Rupert, ris. serija
09.30	Kopalčki, ris. serija
09.40	Hevreka!, izob. serija
09.55	Winx klub
10.20	Di-gata, ris. serija
10.45	Tom in Jerry, ris. serija
10.55	SKL
11.55	Presaditev organov, dok. serija
12.30	Zdravilna moč narave, dok. serija
12.40	Bratje in sestre, nan.
13.35	Moški v krošnjah, nan.
14.30	Gospod Bean, nan.
15.05	Lawrence Arabski, ang. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.40	Shark, nan.
22.35	Častnik in gentleman, am. film
00.45	Znova pri starših, nan.
01.20	24ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1690. VTV magazin, regionalni
-informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 Duhovni vrelec: Klemen Jager, kaplan v župniji sv. Mihaela, Šoštanj 10.35 Vabimo k ogledu 10.40 Opozicijski pogledi na dogajanja v MO Velenje Gost: Franc Sever, vodja svetniške skupine 11.40 Lokalni utrip Spodnje Savinjske
doline, informativna oddaja 11.55 1691. VTV magazin, regionalni
-informativni program 12.20 Kultura, informativna oddaja 12.25 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nanovo, mladinska oddaja 18.45 Popotniške razglednice: S kajakom po Mongoliji. Gost: Igor Koren 19.15 Pop corn, glasbena oddaja Gost: Zaklonišče prepeva 20.05 Naša Evropa:Evropska kartica
zdravstvenega zavarovanja 20.20 Graška gora poje in igra 2008, 33. mednarodni festival narodnozabavne glasbe, posnetek 2. dela 21.40 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 10. novembra
tv SLO rr
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Sport špas
09.40	Gumbek in Rjavček, 8/26
10.00	Risanka
10.10	Iz popotne torbe: orkester
10.35	Lahinja, dok. nan.
11.05	National geographic, dokum. serija
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Zvezde pojejo, ponovitev
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Viki Vijak, risanka
15.55	Kravica Katka, risanka
16.00	Pokec, risanka
16.10	Risanka
16.20	Vroča Kenija, 4/30
16.35	Zmerjanje, 1. del poučne nan.
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Zrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Pipi in Melkijad, risanka
18.45	Dragi domek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Brat bratu, 7. del
20.40	Polemika
22.00	Udmevi, šport, vreme
23.00	Podoba podobe
23.25	Glasbeni večer
00.55	50 let televizije: tv dnevnik
10.11.1990
01.15	Planet zemlja - prihodnost,
02.05	Dnevnik
02.40	Dnevnik zamejske tv
03.10	Infokanal
TV SLO £
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Utroški infokanal
08.40	Tv prodaja
09.10	Zabavni infokanal
09.50	Tv prodaja
10.20	Sobotno popoldne
12.40	Tv prodaja
13.10	Kaj govoriš?-so vakeres?
13.25	Slovenski utrinki
13.50	Posebna ponudba, potrošniška
14.05	Želim biti delfin, dok. film
14.55	Rad igram nogomet
15.20	50 let televizije: tv dnevnik
10.11.1990
15.45	Osmi dan
16.15	ARS 360
16.35	Glas: Postati intimen - moški
glas, 2/3
17.25	Alpe, Donava, Jadran
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Berlin, Berlin, 1/20
19.20	Berlin, Berlin, 2/20
20.00	Planet zemlja - prihodnost,
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Nemčija - Hohenxchonhusen -
preiskovalni zapor v NDR
22.50	50 let televizije: veliki dosežki
slov. kirurgije, 16/21
23.20	Skriti meč, japonski film
01.35	Zabavni infokanal
POP
06.55	24ur, ponovitev
07.55	Nebeška kuharija, serija
08.30	Goreče maščevanje, nad.
09.25	Sladka skrivnost, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Oprah show, pogov. oddaja
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Ugrabljeni, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
19.55	Kmetija
20.55	Lepo je biti sosed, nan.
21.35	Grda račka, nan.
22.25	24ur zvečer
22.45	Kaliforniciranje, nan.
23.25	Neustrašna jane, nan.
00.20	Prijatelji, nan.
00.50	24ur, ponovitev
01.50	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1691. VTV magazin, regionalni
-informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 1 18.05 Posnetek tekme 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami, kontaktna
oddaja: Srečko Meh, župan MU Velenje 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Lokalni utrip Spodnje Savinjske
doline, informativna oddaja 21.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.15 Vabimo k ogledu 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila
TOREK, 11. novembra
TV SLO (T
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Na potep po spominu: beli konjič
09.45	Vroča Kenija, 4/30
10.00	S soncem v očeh: zmerjanje, 1. del
10.20	Zgodbe iz školjke
11.00	Planet zemlja - prihodnost,
11.55	3Ve/č3erni gost: Milan Resnik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Planet Rock: Franz Ferdinand,
glas. dokum.
13.40	ARS 360
13.55	Podoba podobe
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nekoč Le bilo ... življenje, 3/26
16.15	Zlatko Zakladko
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Budizem na Slovenskem:
sočutje, 1/3
18.00	Z glavo na zabavo
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Risanka
18.45	Binko, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Izzven, dokum. oddaja
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Zadnja Gustloffova plovba,
dokum. oddaja
23.55	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.20	50 let televizije: tv dnevnik
11.11.1990
00.40	Budizem na Slovenskem:
sočutje, 1/3
01.10	Dnevnik
01.45	Dnevnik zamejske tv
02.10	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.20	Tv prodaja
08.50	NLP, razvedrilna oddaja
12.00	Tv prodaja
12.30	Dober dan, Koroška
13.00	Skrivnostni kraji: Nemčija -Hohenxchonhausen -preizskovalni zapor v NDR
13.30	Bleščica, oddaja o modi
14.00	Studio city
15.00	50 let televizije: 11.11.1990
15.25	Prisluhnimo tišini
15.55	Tv prodaja
16.25	Glasnik, tv Maribor
16.50	Mostovi
17.20	Bratu bratu, 7. del
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Operne arije: Slavko Savinšek
19.00	Po poteh slovenske opere, 6/8
20.00	Čudni inštrumenti, 2. del
20.30	Globus
21.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.25	Zgodovina judovskega
ljudstva, 1/5
22.20	Vrhunci ang. nog. lige
23.15	Skrivnosti in umori, 1/4
00.55	Zabavni infokanal
POP
06.20	24ur
07.20	Afriški pingvini, dokum
08.25	Goreče maščevanje, nad
09.20	Sladka skrivnost, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	ŠKL
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Ugrabljeni, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Preverjeno
22.05	Zdravnikova vest, nan.
23.00	24ur zvečer
23.20	Zakon in red, nan.
00.15	Neustrašna Jane, nan.
01.10	Prijatelji, nan.
01.40	24 ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Zupan z vami, pogovor v studiu Gost: Srečko Meh, župan MU Velenje 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi o mladih, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Videospot dneva 18.45 Mladi upi, otroška oddaja,
ponovitev 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1692. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Sportni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja 21.30 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Na Primorskem, inf. oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
SRE DA, 12. novembra
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Moby Dick in skrivnost dežele
Mu, 12/26
09.30	Hotel obmorček, ris. nan.
09.45	Oddaja za otroke
10.15	Zlatko Zakladko: pri Firbasovih
10.35	Knjiga mene briga
10.55	Z glavo na zabavo
11.25	Budizem na Slovenskem:
sočutje, 1/3
12.00	Izzven, dokum. oddaja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.35	Good morning miss Coplenad,
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nils Holgerson, 18/26
16.05	Pod klobukom
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Turbulenca, izob. oddaja
18.30	Žrebanje lota
18.40	Bacek Jon, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Hotel Ruanda, koprod. film
22.05	Odmevi, šport, vreme
23.15	Sveto in svet: samomor
00.30	50 let televizije: tv dnevnik
12.11.1990
00.55	Turbulenca, izob. oddaja
01.50	Dnevnik
02.25	Dnevnik zamejske tv
02.50	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
10.50	Tv prodaja
11.20	Godalni orkester Škofja Loka
11.50	Impromptu
12.10	Vrhunci ang. nog. lige
13.00	Hri-bar
14.05	Po poteh Ushuaie, 6/13
14.30	50 let televizije: tv dnevnik
12.11.1990
14.55	Prava ideja!, poslovna oddaja
15.20	Tv prodaja
15.55	Črno beli časi
16.10	Koktajl, oddaja tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Jane Eyre, 2/4
20.10	Odbojka (M), liga prvakov, Ach
volley Bled - Dunaj, prenos
22.00	Prvi in drugi
22.15	Beneški trgovec, SLG Celje
00.20	Slovenska jazz scena
01.00	50 let televizije: slovenski
muzeji in galerije
01.30	Deset božjih zapovedi: peta, 5/10
02.30	Zabavni infokanal
POP
06.30	24 ur, ponovitev
07.30	Preverjeno
08.30	Goreče maščevanje, nad.
09.25	Sladka skrivnost, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Oprah show
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Ugrabljeni, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Vzorni soprog, kanad. film
22.40	24ur zvečer
23.00	Monk, nan.
23.55	Neustrašna Jane, nan.
00.50	Prijatelji, nan.
01.20	24ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu
1692. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva
10.35 10.55
11.05
Športni torek, športna informativna oddaja
14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja, 3. TV mreža Regionalne novice 1 Pravljica za otroke Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja. Gost: Društvo mrtvih pesnikov, Soulgregr Regionalne novice 2 Odprta tema: internetne goljufije, 3. TV mreža Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
18.40 18.45 18.55
20.55 21.00
22

PRIREDITVE
VELENJE
Četrtek, 6. novembra
16.00 Knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Klepetalnica z Iro 17.00Ljudska univerza Velenje
Delavnice z različnimi temami 18.00 - 19.00 Vila Mojca Delavnica
Ko družabna igra zamenja računalnik 20.00 Hotel Paka, mala dvorana Ciklus 60 let kina v Velenju Ovni in mamuti (drama); film je bil posnet tudi v Velenju
Petek, 7. novembra
19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev monografije Jurij Popov: Prostitucija Priročnik za prostitute/ke, stranke in moraliste/ke 19.30 Glasbena šola FKK Velenje Koncert oboistov - posvečen Stojanu Dokuzovu 20.00 Mladinski center Velenje Odprtje razstave Andrej Škufca 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer Grunge
Sobota, 8. novembra
8.00 - 12.00
Središče mesta - pred sodiščem Bolšji sejem 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 Dom kulture Velenje
Kdaj - kje - kaj
Muzikal - Damjana Golavšek: Čarovnije - protipackarije
20.30 Center Nova, velika dvorana Koncert - Kristina Oberžan & Grooveyards
22.00 Mladinski center Velenje Hip hop večer s Kaos Effect
Ponedeljek, 10. novembra
17.00 - 18.30 Vila Mojca
Delavnica - Ko učenje postane veselje
18.00 Ribiška koča ob Velenjskem jezeru Redni tedenski turnir Šaleškega bridge kluba Velenje - YU liga Jesen 2008
Torek, 11. novembra
16.30 - 17.30
Ljudska univerza Velenje
Pihalnio rkesterP remogovnikaVelenje
vabi k vpisu abonmaj a za sezono 2008/09!
V tretji sezoni godbeniškega abonmaja bodo štirje koncerti.
Prvi koncert bo v četrtek, 27. novembra 2008, ob 19.30 v veliki dvorani glasbene šole Velenje, nastopil pa bo Orkester Slovenske vojske pod vodstvom Andreje Šolar. Ustanovljen je bil aprila 1996 za izvajanje meddržavnih protokolarnih sprejemov ministrov za obrambo in načelnikov general-štabov tujih držav. Številni koncerti in nastopi doma in v tujini so temelj za prepoznavnost Orkestra Slovenske vojske ter Slovenske vojske in države Slovenije.
Drugi koncert bo v soboto, 17. januarja 2009, ob 19.30 v kulturnem domu v Velenju. To bo tradi-
cionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Vodi ga Matjaž Emeršič.
Na koncert so povabili goste, med drugim bosta nastopila mednarodno uveljavljeni solist na trobenti Richard Steward in ena od priznanih slovenskih pevk.
Tretji koncert bo v četrtek, 26. marca 2009, ob 19.30 v veliki dvorani glasbene šole Velenje, predstavil pa se bo Pihalni orkester glasbene šole pod vodstom Matjaža Emeršiča.
Šolski pihalni orkester sestavljajo učenci pihalnega, trobilne-ga in tolkalnega oddelka, ki so podmladek Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Na koncertu bodo kot gostje nastopili člani Šaleškega študentskega okteta, ki ga sestavljajo študentje iz pevske šole pevskega zbora Šolskega centra Velenje. V Šaleški dolini spadajo med mlajše, a že uveljavljene oktete, ki s svojimi
nastopi vedno pritegnejo občinstvo.
Četrti koncert bo v sredo, 20. maja 2009, ob 19.30 v veliki dvorani glasbene šole Velenje, in to bo tradicionalni pomladanski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje.
Orkester bo prihodnje leto praznoval 80-letnico in je v tem času prerasel v odličen orkester amaterskih glasbenikov z dolgoletnimi izkušnjami in velikim znanjem, ki poleg tradicionalne pihalne glasbe izvaja tudi moderno, klasično in zabavno glasbo.
Vpis abonmaja za stare in nove abonente bo potekal od 10. do 27. novembra 2008 pri blagajni glasbene šole Frana Koruna Koželj skega v Velenju, od ponedeljka do petka od 12. do 18. ure. Cena abonmaja je 20 evrov.
Informacije na telefon 03/8981211, spletne strani: www.popv.si.
Vabljeni v svet glasbe! ■
G2 - preverjena rabljena vozila
V Slovenij i se letno proda skorajda dvakrat več rabljenih vozil kot novih. Moderni časi spreminjaj o tudi našo navado, da smo v večini sami poskrbeli za prodaj o svoj ega rabljenega vozila. Danes zaradi pomanjkanja časa kot tudi tehnične zahtevnosti vozil tega nismo zmožni ali sposobni opraviti sami
Ravno zato je General Motors sredi poletja na slovenskem tržišču uvedel program prodaje rabljenih vozil G2 - preverjena rabljena vozila. Organiziran pristop k prodaji rabljenih vozil se z visokimi merili vzpenja do ravni storitve prodaje novih vozil. Trije segmenti programa »preverjenih rabljenih vozil G2« so bili skrbno prilagojeni različnim zahtevam kupcev rabljenih vozil. S tem ko so pri G2 ustvarili optimalno uravnoteženost med ravnjo storitev in ceno za posa me zen seg ment, ponujajo idealno rešitev za vsakogar in najboljšo vrednost v vseh razredih. Vsakdo bi rad zaupal svojemu vozilu. Zato zanesljivost ni razkošje, temveč nuja. Kadar kupite vozilo G2, ste lahko 100-odstotno prepričani, da je bil vaš avto temeljito pregledan in da vsi glavni sestavni deli delujejo brezhibno. Vsa rabljena osebna in komercialna vozila G2 so natančno pregledana v skupno 50 inšpekcijskih točkah, nakar se kategorizirajo v tri segmente: G2 Premium, G2 Select, G2 Economy. Vozila G2 Premium niso starej ša od 24 mesecev in nimajo več kot
25.000 km. Garancija in obilno jamstvo sta 12 mesecev brez omejitve v kilometrih. Vozila G2 Select niso starejša od štirih let in nimajo več kot 60.000 km, a garancija in mobilno jamstvo veljata šest mese cev.
Rabljena vozila G2 Economy niso starejša od osmih let in nimajo več kot 120.000 km, garancija in mobilno jamstvo veljata tri mesece. Garancija v vseh segmentih je brez omejitve v kilometrih. Poleg tega, da so vozila temeljito pregledana, so vsa vozila G2 opremljena z obsežno tehnično garancijo in garancijo mobilnosti, ki veljata 24 ur na dan v vsej Evro pi. Kupec preverjenega rabljenega vozila G2 ima tudi možnost zamenjave kupljenega vozila za drugo rabljeno vozilo v osmih dneh od nakupa ali do prevoženih 500 km. General Motors, največji svetovni proizvajalec vozil, ponuja svojim fran-šiznim partnerjem G2 tudi bazo podatkov z več tisoč novejšimi rabljenimi vozili iz vse Evrope. Potencialni kupec si lahko s pomočjo internetnega portala ogleda in izbere vozilo iz baze podatkov rabljenih vozil. Prednost nakupa rablje-
©
Preverjena
rabljena
vozila
nega vozila pri pooblaščenem prodajalcu G2 je poleg že naštetega tudi, da vam v računu upoštevajo vaše rabljeno vozilo in izdelajo ponudbo financiranja po vaši meri.
Za več informacij ali možnost testne vožnje si oglejte spletno stran www.g2rabljenavozila.si. Da bi se prepričali, ali vam določeno G2 preverjeno rabljeno vozilo ustreza, se morate zgolj zapeljati na testno vožnjo, vse ostalo je stvar dogovora! Pri AC Celeia se bomo za vas potru di li po naj bolj ših močeh!
AC CELEIA
Mariborska 107, 3000 Celje Telefon: 03 425 46 00 www.ac-celeia.si
PE AH JAKOPEC
Kosovelova 16, 3320 Velenje Telefon: 03 897 14 60
Oglasno sporočilo
Otroška ustvarjalnica
17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Klepetalnica zIro X avla Mestne občine Velenje Odprtje fotografske razstave iz arhiva Zveze kulturnih društev šaleške doline »Kulturni utrinki«
Sreda, 12. novembra
17.00 - 18.30 Vila Mojca
Delavnica - Ko učenje postane veselje 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Igranje družabne igre »Naseljenci otoka Catan« 18.00 Knjižnica Velenje
Branje je žur, reading is cool 19.19 Knjižnica Velenje
Pogovor - Dejavno staranje
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 8 . n ovem bra
MARTINOVA SOBOTA
- 7.00 - Planinski pohod po Martinovi poti (start iz Martinove vasi)
-	9.00 - Martinova likovna kolonija (v
vaš ki skup nosti Skorno)
-10.00 do 12.00 - Mini Martinovanje za otro ke (Kul turni dom)
-13.30 - Martinov sprevod s prikazom običajev ob Martinovem (skozi Šmartno do Martinove vasi)
-14.00-MARTINOVA VAS (voditelj BORIS KOPI TAR)
-	Pred sta vi tev vozov
-16.30 - Prihod Svetega Martina in vin ski krst
-	Martinovo rajanje z ansamblom Šibanc
do 22.00
Nedelja,9 .n ovembra
13.00 Kul tur ni dom Gore nje
Srečanje krajanov Gorenja
Pone de ljek, 1 0. novem bra
8.00 Pohod po Martinovi poti -
Učencem se lahko na športnem dnevu pridružite ob 8.00 uri pred osnov no šolo
Torek, 11. novembra
09.00 - 10.30 Vrtec Šmartno ob Paki Dan odpr tih vrat vrtca Šmart no ob paki, enoti Maja in Katja Obis koval ci si lah ko ta dan ogle da jo potek dejav nos ti v vrtcu
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga
18.00 Kul tur ni dom Šmart no ob Paki Slavnostna seja s podelitvijo občin skih pri znanj
Koledar imen
November/listopad
6* četrtek-Leonard, Lenka, ...
7* petek - Engelbert, Enest
8* sobota - Bogomir (Božidar, Darko); Vilma
9* nedelja-Teodor
10	* ponedeljek - Andrej
(Drejc, Draško), Leon
11	* torek - Martin (Davorin) - martinovo
12* sreda -
Jozafat, Jožef
Lunine mene
Vrane in Drugačen svet v Kulturnici
Velenje - V torek, 11. novembra, se bo ob 19. uri v velenjski Kulturnici začel zanimiv literarni večer. V goste so povabili literata Ervina Fritza, ki je pred kratkim prejel nagrado večernica za pesniško zbirko Vrane kot najboljšo slovensko otroško in mladinsko literarno delo, izdano v letu 2007.
11. Martinov pohod v Šentilju
V Šentilju bo tudi letos tradicionalni Martinov pohod v soboto, 8. novembra, s pri-četkom ob 10. uri izpred gostilne Pirh.
Pri vinskih kleteh bo pokušina mladega vina, postregli bodo pečenko, martinov golaž ter druge domače dobrote. Blagoslov vina bo ob 14. uri pri Irbarjevi kleti. Letos bo pohod prvič organiziralo novoustanovljeno Turistično društvo Šentilj.
6* november, ob 5.03 -prvi krajec,
Pregovori
Sonce na Martina (11.11.), pred vrati huda zima.
Kadar Martin (11.11.) oblake preganja, nestanovitna se zima oznanja.
Če na Cecilijo grmi in treska, bo ob letu žita kot peska.
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
MALA DVORANA HOTELA PAKA : Ciklus 6 filmov za 60 let Kina v Velenju
OVNI IN MAMUTI
film, ki je posnet v Velenju Drama, 90 minut Režija: Filip Robar- Dorin. Igrajo: Slavko Štimac, Božidar Bunjevac, Marko Derganc, Berta Bojetu, Franci Slak, Zlatka Strniša
Četrtek, 6. 11. ob 20.00
V treh zgodbah - "Huso izpod poda", "Izpoved defenzivnega nacionalista", "Znaki ob cesti" - je na svojevrsten način prikazana problematika delavcev iz južnih republik nekdanje SFRJ (predvsem iz Bosne in Hercegovine), ki živijo in delajo v Sloveniji. Huso je najprej delavec na črno in kasneje legalno zaposleni smetar. Marko Skače z veliko mero črnega humorja razlaga vzroke globoko zakoreninjenega sovraštva Slovencev do bratov iz južnih republik. Slavko, mlad rudar iz Bosne, je v svojih kozmopolitskih razmišljanjih povsem netipičen Bosanec v Sloveniji. S podporo Ministrstva za kulturo RS!
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
DIRKA SMRTI
(Death Race), Akcijski ZF triler, 105 minut. Režija: Paul W.S. Anderson Igrajo: Jason Statham, Joan Allen, Ian McShane, Tyrese Gibson, Natalie Martinez, Max Ryan, Jason Clarke, Frederick Koehler idr.
Petek, 7. 11., ob 22.00
Sobota, 8. 11., ob 20.00 Nedelja, 9. 11., ob 18.00
Režiser neusmiljenih akcij Nevidno zlo in Alien proti Predatorju nas v filmskem rimejku popelje v bližnjo prihodnost, ki jo pretresajo družbeni nemiri. Nekdanjega dirkača Jensena po krivem obtožijo umora žene in pošljejo v ječo pod vodstvom preračunljive Hennessey, ki s pomočjo zapornikov prireja smrtonosne dirke. Jensen sprejme nevarni izziv in se na cesti spoprime z najbolj krvoločnimi kriminalci in njihovimi ubijalskimi avtomobili, a ob tem odkrije kruto zaroto, ki mu je vzela družino.
DIVJI IN ZADETI
(Stoned)
Biografska glasbena drama, 103 minute. Režija: Stephen Woolley Igrajo: Leo Gregory, Paddy Considine, David Morrissey, Ben Whishaw, Tuva Novotny, Amelia Warner idr.
Petek, 7. 11., ob 18.00 Nedelja, 9. 11., ob 20.00
Film prikazuje zgodbo Briana Jonesa, enega od ustanoviteljev legendarnih Rolling Stonesov. Po selitvi v London postane 19-letni Jones s svojim glasbenim talentom in smislom za modo eden glavnih simbolov glasbene revolucije v 60. letih prejšnjega stoletja. Toda uspeh na odru prinese tudi številne nevšečnosti, od drog in seksualnih škandalov, vse do Jonesove skrivnostne smrti v bazenu, ko je štel zgolj 27 let.
5	podporo Ministrstva za kulturo RS!
DOKLER NAJU JACK POT NE LOČI
(What Happens in Vegas...) Romantična komedija, 99 minut Režija: Tom Vaughan Igrajo: Cameron Diaz, Ashton Kutcher, Lake Bell, Queen Latifah, Krysten Ritter, Dennis Farina, Zach Galifianakis, Rob Corddry idr.
Petek, 7. 11., ob 20.00 Sobota, 8. 11., ob 18.00
NINJA ŽELVE
(Teenage Mutant Ninja Turtles) -sinhroniziran v slovenščino Animirana akcijska komedija, 90 minut. Režija: Kevin Munroe Slovenski glasovi: Jernej Kuntner, Lovro Lah, Tomaž Klepač, Sašo Stare, idr..
Nedelja, 9. 11., ob 16.00 -otroška matineja
V	tednu od 13.11. do 16.11. napovedujemo:
- v MALI DVORANI v okviru ciklusa
6	filmov za 60 let kina v Velenju, v četrtek, 13.11. - slovensko
dramo CVETJE V JESENI.
V	VELIKI DVORANI akcijski triler NEVARNOST V BANGKOKU, komedijp ROKER, glasbeno romantično komedijo MAMMA MIA in otroško animirano komedijo FRANČEK IN ZAKLAD ŽELVJEGA JEZERA
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
NAJAMEM
mali OGLASI
garsonjero. Gsm: 041/745-237.
DEŽURSTVA I RADIO V E L E N J E
PRIDELKI
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378.
MLAJŠI moški z resnimi nameni išče iskreno življenjsko sopotnico.Gsm: 041/229-649.
39-LETNI moški, ki sam z otrokom je ostal, zvesto žensko bi rad spoznal. Gsm: 031/807-376. DEKLE, če si tudi ti prevarana, razočarana, spoznaj preprostega, skromnega, uspešnega moškega. Gsm: 041/959-192. ČE STE razočarana, samska, razvezana ali vdova pokličite v Ag. Super Alan. Za ženske do 40 let je posredovanje brezplačno. Gsm: 041/248-647, www.superalan.si EKONOMIST, zdomec, 45-letni, simpatičen Slovenec iz Nemčije si želi prijateljico do svojih let (Slovenka ali Neslovenka). Lahko je tudi brez službe. Ag. Alan, gsm: 041-248-647, www.superalan.si PRIVATNICA, zelo simpatična, 40-letna, vitka, si želi prijatelja do 56 let za resno vezo. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si POŠTENA ženska, 55-letna, preskrbljena, želi prijatelja do 68 let. Resno. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
VINO (rumena šmarnica), 100 l, poceni prodam. Gsm: 031/289-998. ZELO kvaliteten in dobro uležan konjski gnoj, pakiran v vrečah cca. 45 kg, prodam. Možna dostava na dom. Gsm: 031/285-224. SADIKE vrtnic po 2,5 evra in thujo smaragd za živo mejo prodam. Dolinšek, gsm: 041/354-575. CIPRESE smaragd v loncih, nad 70 cm 7,50 eur, nad 80 cm 9 evr, prodam. Gsm: 040/578-587. ULEŽAN hlevski gnoj, mlad jabolčnik, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 9. 11., od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202.
ŽREBIČKA, starega 7 mesecev prodam ali menjam za plemensko telico. Gsm: 031/668-052. PUJSKE, težke od 30 do 40 kg in čb telička, težkega 80 kg, prodam. Telefon: 5893-578.
RAZNO
NUJNO vzamem v najem opremljeno
GARNITURO ruskih kegljev, domačo slivovko in platišča za opel ali lanos prodam. Gsm: 041/849-474. ŠROTAR, rabljen, za šrotanje koruze in slamoreznico prodam. Telefon: 7812-152.
JEKLENA platišča za audi A6 6Jx15H2 ugodno prodam. Gsm: 041/518-907.
ŠTIRI zimske gume sava m+s, 175/70/R-13 na jeklenih platiščih, vožene eno zimo, ugodno prodam. Gsm: 041/518-907. MALO rabljene zimske gume godyear s platišči, Fe 14 kalos 185/60/14, ugodno prodam. Telefon: 5865-593, gsm: 031/247319.
PNEVMATIKI Good Year Ultra Grip 6, 185/55 R15, kot novi, 2 kosa, obe
za 50 €. Gsm: 041/692-995
NEPREMIČNINE
3-SOBNO stanovanje v petorčku, pritličje, prodam. Cena: 1.300 evrov/m2. Gsm: 031/451-930.
PRODAMO: Latkova vas pri Preboldu, starejša hiša, l. 1968, delno prenovljena leta 1998, na parceli 1786 m2 - možnost gradnje več hiš. Izjemna lokacija cca. 2 km od avtoceste. Zelo ugodna cena: 135.000 EUR. Garsonjera v Šaleku 90, velikosti 32 m2, v pritličju, popolnoma prenovljena leta 2006. Cena: 39.500 EUR:
INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE
Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919
	habit nepremičnine Hoblt, d.o. Kersnikova 11, Velenje
tel.: 03/ 897 5130. gsm: 041/ 665 223	
PRODAMO
1,5-sobno stanovanje v Šaleku, 47 m2, 6. nadstr., 1987,70.000€. Stanovanje obsega kuhinjo z jedilnico in dnevno sobo, spalnico, kopalnico kabinet ter klet. Zelo lepo vzdrževano stanovanje. Vredno ogleda.
Hiio v Velenju, Šalek. 160 m2,1.600,00 m2, P+M, 2004,248.000€ ali menjava za eno ali dva stanovanja v Velenju. Je na lepi, mirni sončni legi le streljaj od mesta. Sp.etaža obsega kuhinjo z jedilnico, dnevno sobo, sobo, kopalnico, stranišče in manjšo shrambo. Na 1. nadstropju so tri spalnice ter kopalnica. Ob hiši je poslopje z dvema sobama. Okolica še ni dokončana, material (tlakovci...) 3-sobno stanovan|e, desni breg, 76 m2, 5. nadstr., 1991,90.000€ ali dog. Dobro vzdrževano in obnovljeno, dnevna soba z jedilnico, kuhinjo, dve spalnici. Klimazilirano z delilnlki za ogrevanje in števci za vodo (večji prihranek pri stroških).
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
ZD Velenje - OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, daje tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOVNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nuj no medi cin sko pomoč. Pogo vo re na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna vVelen ju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
28. in 9. 11. - MATEJ STRA-HOVNIK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure)
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJEP REB.
Smrti:
Friderik Blagotinšek, roj. 1918, Velenje, Jerihova c. 16;Štefan Fras, roj. 1940, Ravne 200 a, Šoštanj; Franc Rosc, roj. 1961, Paški Kozjak 56 b, Velenje; Ivana Ocepek, roj. 1923, Malgajeva ul. 7, Velenje; Jožef Krašovec, roj. 1924, Podkraj pri Velenju 10 a, Velenje; Frančiška Strahovnik, roj. 1920, Lipje 12 a, Velenje.
ČETRTEK, 6. november:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 7. november
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 8. november:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 9. november:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 10. november:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 11. november:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 12. november:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Odkrijte svet,
ki se prilagaja vam.
Fleksibilni Meriva Life in Zafira Life.
OPFEIL
sil
.vi»««®*
Opel Meriva Life z 2.514 € prihranka. avtomatska klimatska naprava lita platišča
■	meglenke
■	ogrevana ogledala
Opel Zafira Life s 4.865 € prihranka
■	avtomatska klimatska naprava
■	lita platišča
■	meglenke
■	biksenonski žarometi
Financiranje brez pologa. Zafira, Meriva, Astra in Corsa so sedaj še dostopnejše. Trgovci z vozili Opel vam pod posebnimi pogoji nudijo tudi možnost financiranja
nakupa brez pologa.
elja za Merivo Enjoy Life 1.6 (100 KM) in za Zafiro Enjoy Life 1.9 D (120 KM) z navedenim
AC CELEIA, Mariborska 107, 3000 Celje, telefon: 03 425 46 00 PE AH JAKOPEC, Kosovelova 16, 3320 Velenje, telefon: 03 897 14 60
VABLJENI
NA OTVORITEV CENTRA JAGER VELENJE
Cesta Simona Blatnika 7
VPETEK, 14.11. ob 10.00 uri
OB OTVORITVI VELIKA ZABAVA S POGOSTITVIJO IN DARILA ZA VSAKEGA KUPCA


iM ^^^
NASA PONUDBA:
živila - sveže meso - tehnika - gradbeni material akustika - keramika - tekstil
	RUT K-G # 1 1 t b 1	Kenny S	S . HlJiiijk		
• • T 1AGER Jagros d.o.o. Lase 1b, 3241 Podplat, 03 8121065, e:tajnistvo@trgovinejager.com ■ V T RGOVIN E				f 1AGER ■ "trgovine	
ne. Povprečna poraba goriva za vse modele: od 5,0 do 9,6 l/100 km. E nudba velja za fizične osebe. Trgovci z vozili Opel si pridržujejo prav

OBVESCEVALEC
POGREBNE STORITVE USAR 1 VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 1	
§ POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI t UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA 1 NA VEČ OBROKOV ■ | POSLUJEMO ■ 24 UR DNEVNO ■
tfftBflJi
197 MHz FM
nikoli sami
Iii
JI II I,i
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi oče, dedi in pradedi
MARTIN KOLARIK
s Prešernove 16 v Velenju 7. 9. 1935 - 24. 10. 2008
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala Lovski družini Škale, praporščakom, rogistom, pevcem, govorniku, gospodu duhovniku in Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija, pradedija in tasta
IVANA KALIGARA
1. 9. 1934 - 26. 10. 2008
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji
poti. Posebej se zahvaljujemo stanovalcem Prešernove 6, 4 in 2, družbi Habit, d. o. o., Premogovniku Velenje, Ribiški družini Velenje, Zvezi ribiških družin Celje, Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, govorniku g. Semetu, pevcem, Pogrebni službi Usar in
Komunalnemu podjetju Velenje.
Vsi njegovi
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
V 86. letu se je od nas poslovila
ROZIKA JERIČ
2. 4. 1923 - 25. 10. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste jo obiskovali, zdravstvenemu osebju in patronažni službi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
V 90. letu se je od nas poslovila draga botra
SILVA SLATINŠEK
iz Šmartnega ob Paki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji darovali cvetje, sveče, sv. maše in jo pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala g. Stuparju, dr. med., gospodu župniku, gospe Marti in pevcem.
Vsi njeni
107,8
Žalostni sporočamo, da je v 85. letu umrla draga mama, baja
MARIJA PAVLINA SAGMEISTER
Od nje se bomo poslovili danes, v četrtek, 6. novembra, ob 15.30 na pokopališču v Podkraju.
Vsi njeni
Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznino ob izgubi ni moč z ničemer zapolniti.
ZAHVALA
V neizmerni žalosti, z bolečino v srcih smo se poslovili od dragega očeta, tasta in dedija
ŠTEFANA FRASA
10. 12. 1940 - 25. 10. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili
sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se govornici za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, gospodu župniku za lep cerkveni obred in Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Darinka in Saša z družinama
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto se nam še vračaj v sanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi hčerke, žene, mame in stare mame
MATILDE ZAGORC
12. 3. 1952 - 17. 10. 2008
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Z žalostjo v srcih in mnogo prezgodaj nas je tragično zapustil dragi sin in brat
MITJA GAJŠEK - JIMMY
iz Topolšice 31. 10. 1983 - 18. 10. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala Premogovniku Velenje, častni straži, uniformirancem, rudarski godbi, pevcem, praporščakom, gospodu Kolarju za opisno življenjsko pot ter vsem njegovim sodelavcem. Hvala vsem motoristom za ganljive besede slovesa in zadnji pozdrav. Zahvaljujemo se tudi KS Topolšica, PGD Topolšica in osebju ZD Velenje. Hvala Gorenju, sindikatu, sodelavcem, bivšim sodelavkam M cluba ter Virneku, d. o. o. Zahvaljujemo se tudi nekdanjim sošolcem iz OŠ KDK in s ŠC Velenje z razredniki. Iskrena hvala duhovniku za opravljen obred, izvajalcu za odigrano Tišino in Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ali kakor koli počastili spomin nanj. Vsem še enkrat hvala za kakršno koli pomoč.
Žalujoči: mama Dragica, ati Stanko, sestra Tanja in njegova Maja
Nasmeh in tvoja dobra volja vsakogar osrečiti sta znala. Nič več besed, ne stiska rok, ostal bo le spomin in trpek jok. Le naša srca vedo, kako boli, ko te več med nami ni.
Zmagovalka septembra je Regina Zagradišnik
Drage bralke, dragi bralci, zaključili smo še en mesečni izbor osebnosti. September je po vašem mnenju najbolj zaznamovala Regina Zagradišnik, varuška, ki je vzgojila mnoge otroke. V obrazložitvah ste največkrat zapisali, da sodi med najbolj humane ljudi; otroci, za katere je skrbela, jo imajo v lepem
spominu; je prijazna varuška s srcem in prirojenim pedagoškim občutkom za velike in male težave otrok. Njeni varovanci, ki so seveda tudi gla sova li zanjo, so jo ob letošnji 70-letnici poimenovali »naj varuška«.
Zdaj pa je pred vami še zad nji letošnji mesečni izbor. Po vašem
Regina Zagradišnik
mnenju so oktober najbolj zaznamovali Janez Poles, Boris Bri-novšek in Jure Pukl. Zanje boste glasovali vse do konca meseca. Upoštevali bomo vse kupone številka 2, ki bodo v uredništvo Naše ga časa pri spe li do torka,
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 2, bomo izžrebali dve organski mili Avalon Cosmetics vonja sivke z elegantnim lesenim podstavkom pokrovitelja Parfumerije Beauty World Velenje iz Blagovnice Standard.
Nagrajenca prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World ...
... elegantni ženski torbici Celine Dion prejmeta Edi Hriberšek, Podkraj, Velenje in Angela Koren, Koroška 38 a, Velenje
11. novembra.
V mesecu decembru bomo sestavili lestvico zmagovalcev posameznih mese cev in izmed njih bos te
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGGRUe /Qlv PARRraue \jüpRLD
Janez Poles,
zdravnik - dober in predan zdravnik, uspešno se vključuje v delovanje univerze za tretje življenjsko obdobje
Boris Brinovšek,
vodja poklicnega jedra pri PGD Velenje - uspešno vodi poklicno gasil sko jed ro, uspe šen in pre dan gasi lec
Jure Pukl,
mednarodno priznan saxofonist, ki po tem, ko je pos nel novo avtorsko ploščo v New Yorku, pred tem pa še eno izdal v Avstriji, osvaja evropske jazz klube in ljubitelje te zvrsti glasbe
potem glasovali za naj osebnost leta 2008, ki jo tradicionalno raz-
Vrhunska kozmetika nego
nakupu kolekcije prejmete lerilo -krtačo lase.
Velenje, Standard In Center Nova
Sakika cesta C a, tel.: «M 57 M
Sakšlu 11, tal.: 898 57 91
Celle, Planet Tus In Celelaparfc
Mariborska c. IM. Aik.rctv. C. 14, Ml.l OS/ 415 9115 Id.: 03/ 415 It SO
glasimo na velikem silvestrovanju na Titovem trgu.	■
Nič ni narobe, če gori le ena svečka
V Slovenij i j e letno v prometu okoli osem tisoč ton nagrobnih sveč - Samo v Podkraj u j ih j e 1. novembra gorelo najmanj 40.000 kosov
Koliko svečk je gorelo za 1. november?
Koliko sveč je na pokopališču Podkraj gorelo 1. novembra, ni nihče štel. Smo pa računali z vodjem pokopališča Vladom Cencljem. Grobnih mest je natanko 4.086, in če je na vsakem v poprečju gorelo deset sveč (ponekod tudi precej več), potem je samo 1. novembra na tem pokopališču utripalo dobrih 40.860 sveč. Pa jih je prej več.
MilenaK rstič -P laninc
Velenje - Lepo je, zelo lepo, če se ob 1. novembru spomnite pokojnih in jih v spomin prižgete svečo.
A nič ni narobe, če prižgete le eno. Ne samo zaradi cene, tudi zaradi ekologije.
Odpadne nagrobne sveče uvrščamo med komunalne odpadke. V
Sloveniji je letno v prometu okoli osem tisoč ton nagrob nih sveč. V njih je v poprečju 70 odstotkov parafina, ostalo maso nagrobne sveče pa predstavlja ohišje, ki je
največkrat iz plastike, in pokrov, kije običajno iz kovine.
Zaradi uporabe nagrobnih sveč nastaja letno v Sloveniji okoli 3.000 ton teh odpadkov, največ okoli 1. novembra, ko se zavrže okoli 700 ton odpadnih nagrobnih sveč. Ta podatek je bil zanimiv tudi mladima raz iskoval ce ma, ki sta še kot devetošolca Osnovne šole Livada z raziskovalno nalogo z naslovom Nagrobne sveče - odpadek? sodelovala v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, Vesni Arlič in Srečku Terziču pod mentorstvom Simone Zohar. Zanjo sta prejela zlato priznanje. Po njuni nalogi smo znova listali v minulih dneh
Tudi cena ni zanemarljiva
Cene nagrobnih sveč so se pred prazniki, najbrž pa tudi v prihodnje ne bo drugače, gibale od enega do štirih evrov. Odvisno od velikosti, tipa in tega, kje in koliko ste jih kupili.
ob prvonovembrskih praznikih.
»Ugotovila sva, da nagrobna sveča sama po sebi ni nevaren odpadek. Če pa se vžge ohišje, ki je iz plastike, pa postane okolju škodljiva, saj pri gorenju nastaja strupen plin, ki uničuje ozon,« sta tistikrat izjavila, pomenljivo pa dodala še, ker sta raziskovala tudi navade prižiganj a sveč, da Slovenci te prižigamo pogosteje kot drugi narodi v Evropski uniji.
Da odpadna nagrobna sveča ni nevaren odpadek, lahko pa njihovo odstranjevanje povzroča škodljive vplive na okolje, pa ugotavljajo tudi na ministrstvu za okolje in prostor. Večina nagrobnih sveč, več kot 95 odstotkov je takih, ima ohišje iz PVC plastike (polivinil klorida), ki je kot gorivo v kurilnih napravah ali indu strijskih pečeh povsem neuporaben odpadek, ker povzroča pri gorenju nastajanje strupenega klora. Take odpadne nagrobne sveče se lahko sežigajo le v sežigalnicah odpadkov, kjer se strupeni klor izloči v čistilni napravi odpadnih plinov. Na ministrstvu za okolje ločeno zbiranje odpadnih sveč (ne bo jih dovoljeno kot
Koli ko odpad kov na pokopališču Pod kraj?
Če upravljalci poko pa li šča Podkraj mesečno, kot je povedal vodja pokopališke dejavnosti Anton Apat, odpeljejo 40 do 50 štiri kubične metre velikih kesonov odpadkov, potem je teh odvozov v oktobru in novembru enkrat toliko.
sedaj mešati z drugimi odpadki) napovedujejo leta 2010.
Rešitev se ponuja z uporabo okolju prijaznejših sveč, kijih tudi na slovenskem tržišču poznamo več vrst. Vse več ljudi v zadnjih letih posega po oljnih (steklenih) in električnih svečah. Glavni razlog, čemu naj ljudje kupujejo ste kle ne sve če, je varovanje okolja.
Nekatera pokopališča že imajo, druga pa bodo v prihodnje še dobila tako imenovane 'svečomate', kjer bomo lahko kupovali le okolju in ljudem prijazne sveče.
Po prvon ovembrskihp raznikih sok ontejnerjiv ednop olni.( foto: BojanaŠ pegel)
PUP daroval rože na osamljene grobove
Velenje - »V teh finančno "kritičnih" časih je delo cvetličarjev s prijavljeno dejavnostjo, takih, ki plačujemo tudi davke, zelo oteženo, saj nam nelojalna konkurenca dela težave s prodajo na številnih prodajnih mestih, ki bi morala biti namenjena za vse kaj drugega kot za cvetje,« pravi Simon Ogrizek, vodja PE Vrtnarstvo v velenjskem podjetju PUP. S tem se vsekakor moramo strinjati, saj smo lahko v dneh pred dnevom spomina na mrtve cvetlične aranžmaje resnično kupovali prav povsod, vprašanje pa je, koliko davka od tega recimo odvedejo tisti, ki so jih prodajali brez računov na različnih tržnicah in stojnicah. Če k temu dodamo še ponudbo hipertmarketov in tujih trgovskih diskontov, se moramo strinjati, da so poklicni cvetličarji res v neenakopravnem položaju. Ljudje pa se tudi tu obnašamo trž-
no - marsikdo ne pomisli, da je cvetlični aranžma morda kupil ceneje tudi zato, ker zanj ni dobil računa, kar pomeni, da tudi davek ne bo odveden. Kupil ga je pač zato, ker je to za njegov družinski proračun ceneje.
Tudi zato, ker so želeli pokazati, da v podjetju PUP mislijo tudi na tis te, ki
DelavciP UP-a so vs obotop rotiv ečeru lepec vetličnea ranžmajep ripeljali na
velenjskop okopališče...
jim današnji tržni čas ni prinesel nič dobrega, pa na vse, ki morda svojcev nimajo, so 1. novembra
izvedli prav posebno akcijo. »Spomnili smo se na vse uboge, ki morda cvetja ne morejo več kupiti, pa
Poiskali so vse osamljene grobove in nanje položili cvetje.
tudi na vse tis te, ki morda svoj cev sploh nimajo, in na pokopališču v Podkraju s cvetličnimi aranžmaji
polepšali prav vse zapuščene grobove. S tem smo pokazali, da imamo v našem podjetju zavest in socialno noto, ne glede na to, da nas država še prepogosto kaznuje z vsemi mogočimi obremenitvami,« je k temu dodal Simon Ogrizek.
Bo prihodnje leto kaj drugače?
Bo kontrola nad »črno« prodajo cvetličnih aranžmajev v času spomina na umrle kaj večja? Prav bi bilo, če bi bila.
■ bš