ŽELEZNIČAR
SPLOŠNE ŽELEZ. ORGANIZACIJE?ZA JUGOSLAVIJO.
Izhaja vsakega 1. in 15. v meseca.
Nefra'nkirana pisma se ne sprejemajo. ZZZZZ Rokopisi se ne vračajo. .
Uredništvo
in
UpravnIStv*
se nahaja v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg št. 10.
Naročnina c
za celo leto	.	.	K	7 20
za pol leta	.	..	»	3 00
za četrt leta	.	.	.	1'80
Posamezna Številka 30 ▼.
Štev. 14.
V Ljubljani, 15. julija 1919.
Leto XII.
Za ureditev železničarskih prejemkov.
Nabavni prispevek. — Plača v dinarjih. — Službena pragmatika. — »Demokratski slub« v opoziciji.
Slovenska meščanska žurnalistika že od nekdaj tekmuje v blatenju »Splošne žel. org. za Jugoslavijo«. Zlasti slavna in poštena »Jugoslavija« se zaganja venomer v mojo osebo, češ, da sem kot tajnik železničarske organizacije na lastno pest popustil v zahtevah železničarjev in s tem oškodoval osobje. Ni mi na tem, da se zagovarjam pred takimi obrekovalci, marveč zgolj ■a tem, da izve slovenska javnost vso resnico ter da ista spozna, kakšnih nečednih metod se poslužujejo v svoji strankarski strasti takozvanl demokratje.
Nikdo ne dvomi o tem, da so železničarji izvršili napram državi v polni meri svojo dolžnost. Ker pa tudi železničar ne more živeti le od dolžnosti, ki mu jih nalaga država, zato se je drznil zahtevati povišek na plači, da bo mogel izhajati s svojo družino in si nabaviti potrebnih živil, kojih cene postajajo od dne do dne višje.
Organizirani železničarji so zato sklicali kon-ierenco, ki je sklenila odposlati deputacijo v Belgrad z namenom, da predloži in obrazloži želez-miškemu ministrstvu tozadevno spomenico.
Rešitev te spomenice pa je bila povsem ne-povoljna. Razburjenje med železniškim osobiem je opravičeno naraslo in le malo je manjkalo, da mi tedaj prišlo do splošne stavke.
V	Narodnem predstavništvu sem razkril vso bedo, v kateri živijo železničarji. Namesto, da bi se bilo izreklo tedanjemu železniškemu ministru g. Vuloviču nezaupnico, je eden iz demokratičnega kluba predlagal prehod na dnevni red.
Gospod Vulovič je odšel v Pariz. Njegov namestnik, dotedanji minister pošte, Lukinič, je prevzel posle prejšnjega ministra ter povodom svojega potovanja v Belgrad in v Ljubljano obljubil ponovno naši deputaciji, da bo zadeva železničarjev v celoti rešena s 1. junijem t. L, da se bo izplačalo železničarjem vsa Izboljšanja, in sicer predvsem dosedanje prejemke v dinarski veljavi po državnem kurzu.
Takoj po avdijenci v Ljubljani sem dogovorno z zaupniki in s klubovimi tovariši v Narodnem predstavništvu predložil sledeči zakon-
ski načrt v svrho izboljšanja gmotnega položaja železničarjev:
»Osobje, uslužbeno na železnicah kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, trpi tako hudo pod težo neznosne draginje, da mu ni skoraj mogoče izhajati. Cene živil so se tako dvignile, da se omenjeno osobje z dosedanjimi prejemki ne more več vzdržati. Cena moke in drugih živil, kakor na pr. masti, zelenjave itd. so se tako povišale skoraj za 300 odstotkov od časa, ko je bila proglašena svobodna trgovina.
Od kakšne važnosti je za življenje, ne samo človeka, ampak tudi cele družbe in celo vojske same pravilna prekrba z živili, je znano vsakomur. Pred jedjo in po jedi je razlika v delu. Drugače je, kadar je človek sit, in drugače, kadar je lačen. Človeški organizem je kakor stroj, ki vleče železnico; dokler je premoga, je tudi pare; ona vleče vozova Cim tega zmanjka, vlak obtiči; tako je tudi s človekom. Zakaj skrbe v vojni poveljniki, da je vojska preskrbljena in da ne trpi glad? Zakaj se polaga toliko važnosti na dobro intendanturo, namreč na dobro preskrbo vojske tako z živili, kakor tudi z obleko? Kaj pomaga navduševati človeka, ki je onemogel od gladu, govoriti mu o največjem patrijotizmu?
Ako hočemo, da naše železnice uredimo tako, kakor to zahtevajo koristi prebivalstva, pa tudi države same, tedaj je treba izpolniti opravičene zahteve železniških uslužbencev In uslužbenk v čim najkrajšem času.
Znesek za nabavo je potreben, da si more železničar omisliti najpotrebnejšo obleko, da ne bo raztrgan in nag, regulacija prejemkov od kron v 'dinarje pa je potrebna zato, da morejo železniški uslužbenci živeti življenje, ki je dostojno človeka.
Z ozirom na to predlagamo Narodnemu predstavništvu naslednji
načrt
*
o	vseh uslužbencih in uslužbenkah železnic kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se glasi: § 1. Vsem uslužbencem in uslužbenkam železnic kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev naj se izplača za nabavo obleke enkrat za vselej, in.sicer po 500 K za uslužbence, po 250 K za zakonsko ženo uslužbenčevo in 100 K za vsakega otroka.
§ 2. Prejemke, ki jih izdajajo blagStnc železnic kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev svojemu uslužbenemu osobju, bodo te blagajne Iz-
plačevale od 1. maja 1919, namesto v kronah, v dinarjih, in sicer tako, da oni uslužbenec, ki prejema na pr. sedaj 1200 kron, bo prejel izplačano 1200 dinarjev.
§ 3. Vsemu osobju, ki je v službi kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovenccv, se priznajo pri napredovanju in pri pokojnini vojna leta kot dvojna, in sicer osobju iz nekdanje Avstro-Ogr-ske, Bosne in Hercegovine od 1. avgusta 1914; osobju iz kraljevine Srbije pa od začetka balkanskih vojen leta 1912.
§ 4. Službena pragmatika se uredi sporazumno z zaupniki osobja, uslužbenega pri železnicah kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V	tej pragmatiki so določene vse dolžnosti in pravice uslužbenega osobja.
§ 5. Ministru za promet se nalaga izvršitev omenjenih odlokov.
§ 6. Ta zakon stopa v veljavo z dnem, k6 ga podpiše kralj.«
Za penzioniste nisem stavil nobenih zahtev, to pa radi tega, ker se je društvo vpokojencev že obrnilo na ministrstvo s svojimi zahtevami, katere niso še do danes klubu poznane. Predsto-ječi zakonski načrt je moral v pretres odboru za presodbo predlogov. Tako predpisuje starikav poslovnik. Na ponovno urgiranje od moje strani in od strani sodruga Kristana je prišel končni načrt v soboto 5. t. m. v Narodno predstavništvo, ki ga je soglasno sprejelo In odkazalo ministrskemu svetu.
Kaj so pa kričači »Zvezarji« storili v tem pogledu? Do danes, nič! Klub demokratične za-jednice šteje 102 člana in Ima v svoji sredini osem ministrov. Pa se niso niti najmanj zganili, nasprotno so delali ob vsaki priliki le težave. Soc. dem. klub pa šteje samo 12 članov, in nima nobenih ministrov. Od nas samih je bilo odvisno, da se delo nadaljuje.
Trezni ljudje lahko presojajo — demagogi naj pa kriče.
Josip Kopač,
član Narodnega predstavništva v Belgradu.
Kaj nas loči od soc. demokratov?
Hoteli smo se enkrat za vselej izogniti vsaki polemiki z »Jugoslovanskim železničarjem«. Smo mnenja, da je globoko pod našo častjo, odgovarjati na budalosti, nesramne napade, denuncijacije in podobne stvari, ki polnijo nedolžni papir, ki
LISTEK.
Kuta v ljudskem humorju.
(Konec.)
Opička je govoril tako: „Bodi zdrava, najkras-nejša med ženami! Moj gospod se je strastno zaljubil v Vas in umre, preden bo jutri dan, ako ga ne uslišite.“ Dogovoril je — in ji podal rožo z vražjim vonjem, ki jo je prijetno omamil. „Aj — Bog obvaruj te nesreče, da bi tako dober gospod zaradi mene umrl. Hočem storiti vse, da preprečim nesrečo.“ „Pojdite toraj z menoj k gospodu gvardijanu“ — reče vrag — nakar je deklico neopaženo spravil v celico gvardijana, kjer je bila z odprtim naročjem sprejeta. Zjutraj, pred Izhodom solnca je istotako deklico spravil ven. Menihi so pa vendar duhali, da se pri gvardijanu nekaj čudnega godi. Ugibali so med seboj, da je Opička vendar le zelo premeten dečko, ki zna vse tako zasukati, da ima lahko vsak eno žensko, kadar ga
celibat preveč tišči.-----Ho,	ne	bomo	dolgo
razkladali. Item: Menihi so se posluževali Opič-kove službe toliko, da se je o samostanu „Esronu“ lahko reklo: „Hudič je tam celibat vzel.“ Seveda, ako bi bili menihi vedeli, da so njih duše v nevarnosti, bi ne imeli Oplčko tako radi. Kyrie elej-sonl — V najkrasnejši spomladni ljubezni pobožnega samostana je padla iskra žalosti. Opička, ki
se je nekoč še le pozno zvečer vrnil Iz nekega obhoda, je takoj uvidel, da je kuhar nanj silno jezen. „Kje se vedno potepaš?“ ga je mojster ■nahrulil. Ali ne — veš, da moraš krožnike in piskre pomiti?“ Dogovoril, vzel poleno in začel vraga ob-delavatl. Le ta se je začel prav po peklensko smejati in zavpil: „Le počakaj, ti stari lump — jaz tl kmalu pokažem, kam pelje tvoja nadutost.“ Med tem je že prijel kuharja in ga stlačil v bakreni kotel, ki je bil poln vrele vode. Revež se je hudo oparil in umrl strašne smrti. Opička pa je zbežal v vas po lepo devojko za gvardijana.
Menihi, ki so postali lačni, so šli v kuhinjo, iskali kuharja — zastonj. Ni ga bilo nikjer. Končno so ga našli v kotlu kuhanega. Nastal je strašen vik in jok. Tudi Opička je prišel — kakor da nič ne ve ter jokal in kričal je kot zbesnel. Vsi so mu verjeli, da je imel mojstra kuharja rajši kot samega sebe. Vsaj ni bilo nikogar, ki bi bil Oplčko sumil; nihče ga ni videl iti v kuhinjo, kotel je bil v taki legi, da je kuhar lahko padel vanj, kar bi ne bilo ravno čudno, ker so ga vsi poznali kot velikega prijatelja steklenice. Gvardijan pa ni nič posebno žaloval, ker je dobil s tem priliko, da nastavi Opičko za prvega kuharja, čemu so seveda drugi pobožni bratje soglasno pritrdili. Sedaj pa poslušajmo, kako je vrag kuhal. Pridno Je mešal poper In druge korenine v Jedila, vedno je znal preskrbeti zadosti divjačine, perutnine In drugih dobrih stvari. Posebno v petek Je pripravil tako
zapeljive pečenke, da se Je srce smejalo; pravim
—	v petek. Menihom so okusna jedila zelo ugajala. Glasno so se menili med seboj, kakšna škoda bi bila, če bi stari brat kuhar še živel, ker bi Jim bil vsem želodce pokvaril.
Da, Opička, ta zna! Menihi so bili vedno debelejši In razuzdanejši. Zdelo se Je celo, da gredo rajši debeli v peklo kot suhi v nebesa. Končno so sklicali kapitelj. Tam so sklenili uvrstiti Oplčko v red sv. Bernharda; motiv: Njegove zasluge, ki sl Jih Je tekom svojega službovanja pridobil. Poklicali so ga. Vrag Je prišel takoj, sklonil glavo In vprašal:	„Kaj zahtevate od Vašega ponižnega
sluge, gospod?“ „Oplčko, tvoje delo In pridnost zaslužita odlikovanje. Pokazal sl toliko ljubezni In vdanosti našemu redu, toliko dobrega sl storil; za to smo sklenili, da te sprejmemo kot brata v naš red. Bodi na dalje pobožen, priden In ubogljiv. Ker ne znaš latinščine, bomo ml na mesto tebe brali mašo In na koru peli. TI pa boš v naprej oskrboval kuhinjo; za pomočnika bomo že poskrbeli. To sprejmi kot častno odlikovanje.“ Opička Je z veseljem sprejel ponudeno mu mesto. Od te ure se je imenoval „Frater Opička“. Tako Je živel v samostanu sedem let. Bratu Opičku pa ni zadostovalo, da je spravil menihe ob vso observanco. Hotel je tudi videti krvave glave In bulje. V prostem času Je rezal debele palice; k vsaki je privezal kos traku ln obesil Jo je v lepem redu — drugo ob drugi — na zid v svoji celici. Začudeno
mora tudi — rad ali nerad — nesti visokodoneči naslov: »Jugoslovanski železničar«. V časih je pa le težavno držati roke križem. Imenovani list od 27. junija t. 1. si je privoščil uvodnik pod naslovom: »Kaj nas loči od soc. demokratov?« Tokrat si je izposodil »Marksa«. Res, v zavijanju in preobračanju je pisec članka zelo spreten. Kdor ni čital Marksovih del in ima članek »J. 2.« pred seboj, bo lahko v dvomu, ali morda res Marks ni razumel več duha tedanjega časa in bo »J. 2.« hvaležen za pojasnilo. Toda veliki časi so rodili tudi majhne ljudi. Revež' Pritlikavec! Duševni berač, se spuščaš v polemiko z duševnim velikanom, ki so ga morali pri-poznati vsi drugi, ki imajo vse drugačno kvantiteto soli v glavi! Nevednim, ki drugega čtiva kot »J. 2.« ne poznajo, se lahko natvezi. Nas pa veseli, da lahko konstatiramo, da je danes že precejšnje število tistih, ki se pri prečitanju Vašega uvodnika na vaš račun imenitno zabavajo. Ker nismo egoisti, ki ne privoščijo ljudem zabave prosimo več takih člankov. S poneumjevanjem se še nobeden narod ni povzdignil, pač pa je prišel do spoznanja, da boj proti — če tudi narodno liberalni — temi je edini izhod iz proletarske mi-zerije, pot do popolne svobode. Ne škoduje torej, da poznamo tudi Vaše duševne ničle.
Nevarna igra.
2elezničarji živimo sedaj v času, ki nam pusti zelo malo počitka. 2akaj? Ali morda nimamo skrajšan službeni čas? Res je, na tem polju se je že nekoliko izboljšalo, je pa vse drugo, kar nam ne da spati. 2e skrbi za vsakdanje življenje nas puste predčasno osiveti; obleke, obuvam in drugih takih nepotrebnosti je sicer še vedr.o zadosti — pa kaj, ako jih ne moremo kupiti. Ako je človek sam, se že še nekako prebije :>d enega dneva do drugega. Drugače pa je, ako so dobrotljiva nebesa enega ali drugega obdarovala s številno družino. Popisovati te stvari, ki jih vsak dobro pozna, pa ni danes naloga lista, dasiravno bi v tej stvari najlažje dobilo snovi za dolge članke, da, celo debele knjige. Tudi stanovanjske razmere so za marsikaterega takorekoč usode-polne. Vendar bi to vse še nekaj časa prenašali, posebno v poletju. Vse drugo pa je, kar nam dela skrbi, kar nas spati ne pusti. Je to negotovost, da li jutri ne bo treba enemu ali drugemu zapustiti vse, kar je v dolgih letih pristradal in bo moral iti črez mejo. Dan za dnevom prihajajo obupani možje, jokajoče žene z otrokom v naročju in prosijo pomoči. Poma/gajte! Prosite za nas! — tako prihajajo — kaj smo storili hudega, da nas izganjajo kakor pse, brez usmiljenja... Srce se na krči pri takih prizorih, solze se nam nehote ulijejo po obličju, pomagati pa ne moremo. Pod krinko narodnosti je začela slovenska buržvazija neusmiljeno čistiti vrste onih, ki se jim zde nevarni, da bodo pri volitvah glasovali tako, kakor jim veli pamet, kakor to zahteva sedanji čas. Zavozili so — to so začeli dobro čutiti. Takoj po preobratu so se varovalci kapitala pod zaščito bajonetov polastili stolčkov, začeli so po večti-
so gledali menihi to početje. „Brate Opičko, kaj naj to pomeni?“ Vrag se je potuhnjeno nasmehnil, češ: „V samostanu moraš vedno iskati dela. Mislim, da je tudi treba računati s tem, da se lahko branimo, ako bi nas kdaj prišli obiskat tatovi; kdor bo iz kateregakoli vzroka potreboval orožje, ve, kje je za dobiti.“ Tatovi sicer niso prišli, ampak med menihi je nastal razdor zaradi zale punice. Nastali sta dve stranki. Ena pod vodstvom gvardijana je prišla k Opičku in zahtevala palice; prošnjo so utemeljili s tem, da so od druge stranke ogroženi. Brat Opička je seveda prošnji ugodil. Komaj so odšli, je prišla druga stranka pod vodstvom dolgega meniha. Tudi ti so se v Opičko-vem arzenalu oborožili. Samo še ena — najdebelejša — palica je ostala viseti. Tisto je pustil
Opička zase. Bila je polnoč, zvonilo je k
ponočni pobožnosti; oba kora sta se zbrala. Vsak je imel v eni roki molitvenik, v eni pa palico. V cerkvi sta se srečala. Komaj je gvardijan zagledal dolgega meniha, se je razljutil in nameril s palico, da ga udari. Tudi dolgi menih ni bil len in je takoj udrihnil po nasprotnikovi glavi.
To je bil signal — kmalu je bila bitka v nal-lcpšem teku. Po cerkvi so se razlegali udarci in vpitje ranjenih je bilo srce razdirajoče. V tre-notku, kadar je bila bitka najljutejša, je Opička neopaženo ugasnil luči. Sedaj se je krik podvojil. Udarec za udarcem je padal na sovražnika in prijatelja. V tej egiptovski temi je Opička vrgel
sočletni teoriji eksperimentirati. Najbednejši duševni subjekti so iskali pot, ohraniti kapitalistu proste roke na eni strani, na drugi strani pa delavca — in uslužbenca skloh — narediti brezpravnim. Moralična inkvizicija je začela delovati in deluje naprej. Podle duše so se pustile najeti za priganjače in vlačijo žrtve pred inkvizicijski tribunal, pred najnovejše in najmodernejše krvnike, pred mogotce sedaj vladajoče liberalne ali kakor se sami titulirajo, narodno demokratske klike. Narodni demokrati!, Kdo se ne spominja kako so pisali črez Šusteršečeve klerikalce tekom vojne-, koliko gnjusa, koliko pljunkov na te izmečke človeške družbe, ki so na podlagi impertinentnih denuncijacij spravljali tisoče v ječe, na vislice, pred cevi pušk na vsako povelje čakajočih vojakov. Vojna z njenimi grozotami je šla dalje črez mrtve, ranjane, od lakote umrle in umirajoče. Po-divljala je vse, kar je bilo vsaj navidezno normalno; obogatela je marsikoga, ki je pred ''ojno hodil razcapan — baraba v pravem pomenu besede. Bili so med temi denuncijanti in izmečki človeške družbe ljudje, ki so sovražili vse, kar je bilo slovenskega in gorje železničarju, ki se je zmotil in je v prisotnosti takih ljudi svojega tovariša nagovoril slovensko. Še hujše pa je bilo, ako bi to bil storil v pričo višjih predstojnikov. »Halten Sie Ihr Maul, wissen Sie nicht, dass die Dienstsprache Deutsch ist?« Tako je bilo takrat. Danes so se ti ljudje kar črez noč prelevili v pristne, radikalne, da — fanatične Jugoslovane in preganjajo vse, kar se jim ne zdi zadosti sloven-sko-patriptično. Slovensko? Da, da, slovensko! Oni sami med seboj si ne zamašijo usta, njih sedanji narodni ponos ne trpi, ako se njih otroci uče nemško, ako imajo žene, ki ne znajo drugega jezika kot nemškega. Njih poveljnik in gospodar
— kapitalist — je mednaroden, zakaj bi torej oni, narodno-demokratični priganjači, si naložili nekakšno pokoro in ne govorili nemško?
Samo ti, revež, garač, umazan železničar moraš biti naroden. Sicer pa tudi ti smeš govoriti nemško,, samo da si »Zvezar« in bodeš pri volitvah volil narodno. Ako pa nimaš dobro voljo, si sam vrv okrog vratu zadrgni, torej — že veš, kaj te čaka. Podle duše okrog »Jugoslovanskega železničarja,« »Jugoslavije,« Narodnega socajalista« itd. že • čakajo, kdaj pride povelje njih poveljnika in gospodarja
— kapitalista — in — že brizgajo golido na nasprotnike, zahtevajo javno njih glave. Dasiravno smo to do sedaj s srdom in stisnjenimi pestmi na videzno mirno gledali, smo mnenja, da je tiste igre za enkrat zadosti. Ne zdi se nam, da bi tu bili nekakšne figure, ki se avtomatično gibljejo ali ustavijo. Svesti si svojega človeškega dostojanstva, svesti si, da mi, kot železničarji smo tisti faktorji, ki imajo vsa kolesa tega kolosalnega aparata v roki, bodemo sc za svoje nesrečne sotrpine potegnili. Različni gospodje Romavhi, Golobi, Pregeljni, Šegi e tudi quanti naj vzamejo na znanje, da ima tudi potrpljenje slovenskega železničarja gotove meje. Nehajte — ali pa bo grlo
' zaropotalo! in sicer tako, da Vas nobeden vijak
med nje še težko cerkveno klop katera je dovršila učinek, ker takoj so imeli nekateri za nekaj zobov manj in enemu je zlomil roko. Z groznim vpitjem se je Opička vrinil med bojevnike. Palico je vrtel tako spretno, da na mali ni bilo enega brez bulje. Konečno so — za nadaljni boj nesposobni — odnehali. Med tem, ko so se lotili pospravljanja, je prišel Opička z lučjo ter jim je začel brati levite: »Sram, trikrat sram vas bodi. Ste li to bratje? Ali ste pozabili na vaše dostojanstvo, čast in ugled, ki ste ga naši sveti cerkvi dolžni? Kaj si bodo mislili ljudje, ako bodo videli vaše zbite tonzure? Razidite se kot prijatelji in živite v naprej v miru in bratski slogi.« »Oče v nebesih,« so stokali ranjeni, »odkod je pa vendar priletela ta težka klop?« Bodite no že enkrat mirni — je zavpil Opička — vidi se, da ste bili hudo vzhičeni. Morda bi hoteli še enkrat začeti? Pojdite vsak v svojo celico in naspite se.«
Zjutraj so prinesli bratje palice nazaj. Smehljajoč se, je Opička rekel: »Ako bi hoteli še enkrat nekaj podobnega napraviti, pridite k meni. Moj arsenal bo v kratkem dobil novo, če mogoče še boljše orožje. Tri tedne ni bilo nobene maše v samostanu, nobenih litanij in drugih pobožnosti. Pobožni bratje so se bali, da bi ljudstvo ne videlo njih bulje in jih bolj ne razumelo, kot oni latinščino svetili očetov. Bratu Opičku pa hudobija ni dala miru. Enkrat se je zakasnil izven samostana. Pri tem je pa popolnoma po-
ne bo na stolčkih držal. Tudi vi ste uslužbenci in delavci. Zavedajte se tega! Blagobit domovine ni odvisen od raznih oderuhov ali sekantnih, od te oderuške klike protežiranih uradnikov. Blagobit države je v prvi vrsti odvisen od dobrih, zanesljivih delavcev, ki vse gradijo, zidajo, ustvarjajo. Službo na železnici ne bodo opravljali ne nadzorniki, ne ravnatelji, ne vladni poverjeniki
—	opravljalo jo bo le zanesljivo in izurjeno osob-je! To je zadnji opomin obupanih, strganih in izstradanih želzniških proletarcev!!!
Tudi demokrat.
Slovenski železničarji proti persekucijam in ovaduštvu.
Shod, ki ga je sklicala v društvenih prostorih v Mahrovi hiši ljubljanska skupina »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo«, se je razvil v energični protest proti perseku-cijskim metodam na železnicah, proti najnovejšemu zistemu ovaduštva, pred katerim ni nihče več varen. Ta energični protest je konkretno izražen v resoluciji, ki jo je shod soglasno sprejel. Upamo, da ga bo deželna /lada slišala, ter pravočasno ukrenila potrebno, Ja prepreči neljubo motenje prometa na železni-.ali. Deistvo je pač, da železničarji v sedanjih rai merah ne morejo več izhajati, in da so prisiljeni, ako hočejo varovati svoje najprimitivnejše piavice, poseči po najskrajnejših sredstvih samojt rambe. Kar se dogaja v zadnjem času na slovenskih železnicah, ni bilo in ne bo nikjer drugod na svetu. Merodajni činitelji nimajo drugih skibi, Kakor da uvajajo po železnicah pod krinko zloglasne narodne zveze najgrše ovaduštvo, la zalezujejo naše sodruge in jih odpuščajo na podlagi naročenih denuncijacij, ali pa za best ie, ki so bile izrečene pred... desetimi leti. Nezaslišano, sramotno!
Shod je otvoril predsednik sodr. Makuc, ki je v kratkih, primernih besedah povedal, zakaj gre, ter naznanil, da je ta shod prepriprava za drugi, večji javni shod, ki se mora v kratkem vršiti in na katerem se bo pred vso javnostjo razkrilo vse te nezdrave, nevzdržljive razmere. Podal je nato besedo poročevalcu, so-drugu Golouhu.
Sodrug Golouh je najprej omenil one čase, ko so vse Jugoslova* e stranke vodile boj proti staremu avstro-ogrskeinu ic.Pmu. Takrat se je veliko govorilo o demokraciji veliko pro-klinjalo reakcijo in vse njene brutalne pojave. Meščanske stranke so se kar cedile ljubezni do svobode in napredka. A danes? vidimo, da se v gotovili zistemili in metodah skoro prekaša prejšnji režim. Je prav, da branijo meščanske stranke in meščanske vlade svoje razredne privilegije, ne moremo niti pričakovati, da bi bile v sili bogve kako izbirčne. Ali, ca se v mirnih razmerah, pod okolščinami, ki bi nam zavidale vse druge države, v času, ko ni najmanjšega povoda, da bi se meščani trea)i za svoje kapitale in za svojo oblast, terorilira mirno in po-
zabil, da mora pripraviti dobro večerjo za svoje duhovne sobrate. Šele, kadar se je naredila noč, se je vzpomnil na »uradno dolžnost.« Kaj bo danes kuhal? Nič ni imel pripravljenega. Spotoma je slučajno videl debelo kravo, ki se je pasla tik za samostanksim zidom. Ne premišljal je dolgo. Ubil je kravo, odtrgal ji kos pleče in odnesel jo v kuhinjo. Tukaj je hitro začel delati in predno so gospodje prišli od večerne pobožnosti, je bilo vse gotovo. Menihi niso slutili, da jedo ukradeno meso; sicer pa ne vem, ako bi jim manj teknilo, ker so bili njih trebuhi večji kot njih ves:... Med teni, ko so se menihi mastili, je kmet iskal kravo. Klical je — zamanj. Od nikoder bučenja ali glas zvonca. Po dolgem bodenju je vendar videl tri kravje noge štrleti po koncu. Kaj za en hudič je to ubogo žival tako raztrgal? To ni bil
volk«   je jezno zaupil. Kalkuliral pa je tako:
Isti lump, ki je to storil, bo gotovo prišel po še ostalo meso — počakam.« Sklenil je in se vlegel za debelo drevo, trdne volje, čakati tudi do zjutraj. Ko tako premišljuje, začelo je čudno šumeti med drevjem, tako, da ga je začelo biti strah. Kmalu pa je tudi uvidel, kaj se godi. Bila je namreč noč, ki so imeli vragi zborovanje. Prvi je priletel sam vladar pekla — Lucifer — s svojim spremstvom in se vsedel ravno na isto drevo, pod katerim je kmet ležal. Takoj na to so bili drugi na mestu. Začelo se je izpraševanje: »Kaj si storil ti, Belcebube?« Vrag, katerega je Luci-
šteno delavstvo z zistcmatično od zgoraj “podpirano ovaduško gonjo in vsesplošno nerazumljivo reakcijo, je nekaj tako izvanredno posebnega, da ne moremo razumeti pravih vzrokov. Ali je naše meščanstvo že vse bolj bestialno nego smo mi pričakovali, ali pa tako okorno v vsem svojem dejanju in nehanju, da moramo sa vselej obupati nad njegovo politično zmožnostjo. Kje na sveiu dobite meščansko stranko, ki bo pcšiljala uradno s podpisom svojega glavnega načelstva nizkotne in smešne politične ovadbe na državno pravd-ništvo? Imamo po vseh državah konservativne kapitalistične stranke, ki prav nič ne skrivajo svoje reakeijonarne težnje, tod i kje najdete resno izrazito kapitalistično stranko, ki bi ne imela v dobi, ko se hoče podjarmiti tujemu veie-kapitalizmu polovico naroda, drugega važnejšega opravka, kakor ta, da denuncira revne delavce v zagorskem kraju za stvari, ki jih državno pravdništvo samo dožene kot neresnične? Ne, to ni mogoče nikjer drugje, to'je mogoče le pri nas, v naših malenkostnih razmerah, prt naši sloven#ki kmečko srednjeveški okorni in rudimentajni pseudokapitalistični družbi.
Ni nas strah samo nedolžnih žrtev, strah nas je vse bolj strašnih posledic, ki jih bo imelo na vzogoji narodove duševnosti in narodovega značaja tako od vseh strani poveličano špijonsko delo, ki se ga podpira, organizira, proslavlja kot najnujnejša potreba, kot kulturni cilj slovenskega naroda 1 In to dela baš načelstvo liberalne stranke, one stranke, ki bi lahko ravno v tej priv dobi narodne samostojnosti izvršila prepotrebno in prekorlstno kulturno delo s tem, da pouči ljudstvo o novih razmerah v novi državi,
o	novih nalogah, novem delu, da razvije v njem plemenito značajnost, in ne bestijalne nagone, da iztrebi, kot napredna svobodomiselna stranka, kar je še pri nas srednjeveškega, nazadnjaškega.
Ce pojde tako naprej, nam bo najbolM del naroda pokončan fizično po italijanskem tfllilju, ostali del pa duševno po najnovejši, zisteiriatični vsesplošni ovaduški vzgoji.
Obupati bi morali. Naj se gospodje Iztrez-nijo. Tako ne moremo naprej. Večjega kulturnega škandala še ni bilo. Upajmo, da so to le abnormalne posledice abnormalnih časov.
Govornik je nato preočil navzočim, kako prav je imel Marks, ko je trdil, da vidi meščanstvo le svoje rezredne interese, in da mora biti emancipacija delavstva le delo delavstva samega.
Vabil je navzoče delavce, da naj vztrajajo pri svojih organizacijah, pri svojem kulturnem delu, ker od njih je odvisno, da se slovensko ljudstvo ne poživini, da se nam povrnejo časi svobode in sprave.
Navzoči so sprejeli govornikova izvajanja j» največjim navdušenjem. S krepkimi medklici so dajali duška svojemu razpoloženju.
Govoril je nato sodr. Kopač, ki je v daljšem stvarnem govoru navedel po vrsti vse najgoro-stasnejše slučaje pcrseljucij in ovaduštvo na železnici. Predaleč bi nas privedlo, ako bi hoteli
tu navajati vse slučaje. Prinesli jih bomo po vrsti v našem listu. Ogorčenje med poslušalci je naraščalo bolj in bolj, in ko je sodr. Kopač zaključil svoj govor s pozivom, da naj železničarji obrnejo vso svojo silo proti skupnemu sovražniku, ki se ga mora neusmiljeno streti, so vsi navzoči glasno pritrjevali.
Govoril je še sodr. Makuc, ki je podal dokaj pisano poglavje o sedanjih razmerah pri železnici, ter sodrugi Zorga, Jernejčič, Perdan in drugi. H koncu je sodr. Kopač še poročal o zakonskem načrtu glede ureditve plač.
Sprejeta je bila sledeča resolucija:
»Železničarji, zbrani na javnem shodu v Ljubljani dne 9. julija 1919, protestirajo proti barbarskim metodam, ki se jih je uvedlo na slovenskih železnicah, in ki gredo za tem, da se spravi ves zavedno slovensko delavstvo ob zaslužek, da se ga izstrada ter v to svrho uporablja najpodlejšo, po vladi sami podpisano zve-zarsko ovaduštvo. Naše delavstvo se sistematično zasleduje in lažnjivo denuncira, ter na podlagi teli naročenih denuncijacij odpušča Ve. službe.
Zavedni slovenski železničarji pribijajo ta politični in kulturni škandal, ki kaže na duševno in politično korupcijo slovenske buržoazije in njenih strank, pred pošteno jugoslovansko javnostjo ter pred vsem svetom.
Zistem, sedanje gospodujoče buržoazije, zlasti pa njene predstaviteljice JDS je v svojih metodah povsem podoben prejšnjemu nečloveškemu prusko-avstrijskemu režimu.
Shod protestira proti zistemu, ki ga je uvedla na železnici deželna vlada, zlasti pa njen podpredsednik dr. Žerjav, ki očitno mnogo drži na tem, da opravlja sam vse persekucijske posle na železnici ter z neverjetno krutostjo rešuje sam vse tozadevne akte.
Slovenski železničarji pozdravljajo Proletariat vsega sveta ter naznanjajo, da se bodo v obrambo svojih sankrosanktnih pravic, posluževali najostrejših sredstev.
Vladi stavimo kategoričen poziv, da ako se v teku 5 dni od današnjega dne ne ustavijo vse persekucije in to naznani tajništvu »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo« bodo železničarji izvajali konkretne konsekvence.«
Se vedno persekucije.
Poroča se nam pravkar, da je bilo včeraj zopet aretiranih 5 naših sodrugov — železničarjev, med njimi tudi sodr. Perdan. Podrobnosti nam niso še znane. Aretiralo se jih je iz političnih motivov. Nimamo dovolj besed proti temu najnovejšemu nasilju. Kaj se hoče s tem provocirati? Saj vendar ne moremo verjeti, da bi deželna vlada sama ustvarjala spore, ki utegnejo imeti nedogledne posledice. Naj se že neha. To svetujemo odločno vsem poklicanim činiteljem. Proletarijat ne bo pustil železničarjev same. Zapomnite sil
Dopisi.
Pragersko. Brezobzirno kosi smrt v vrstah proletarcev. Menda je edina, ki ne gleda ne na n ar ost, ne na stan. Tudi nam je ugrabila enega naših najboljših, sodruga Franca Brenkoviča, prostornega mojstra. Njegov pogreb dne 23. junija je bil častna manifestacija solidarnosti železniškega proletarijata. Videli smo, kako se časti moža, ki je vse življenje posvetil delu. Nad 150 kolegov in sodrugov — brez razlike stanu
— se je zbralo okoli njegovega groba. K sijajnemu pogrebu je veliko pripomogel vsestransko spoštovani gosp. postajenačelnik, ki nam je šel požrtvovalno povsod na roko. Njegov krasen nagrobni govor je marsikomu naredil solzne tči. V imenu vsega osobja se je g. načelniku zahvalil sodr. Bračič. Nadaljujoč je povdaril kot vzrok prezgodnje smrti skrbi in pomanjkanje, ki ga je provzročila vojna. V nemškem jeziku se je zahvalil sodr. Stropnik. Zapelo je še pevsko društvo, katerega član in predsednik je bil po-Kjni.
Zapustil si nas, dragi sodrug in prijatelj, i'irpnelo je tvoje truplo. Tvoj duh in Tvoji nasveti pa bodo bivali med nami in nas vodili po poti, ki sl jo Ti gladil. Bil si nam zvest sodrug v boju, dober zastopnik zatiranih. Slava Tvojemu spominu.	J.	B.
Železničarjem drž. žeL SHS na predkolo-dvoru v Dravljah v preudarek. Dne 28 junija t. 1. je »Slovenski Narod« prinesel notico o velikih tatvinah na predkolodvoru, v kateri z veseljem konstatira, da so storilci železničarji in vojaki«
— že pod ključem. Tudi »Naprej« je poročal o nerodnostih na predkolodvoru, ki jim je oblast prišla na sled. Vendar pa ni bilo čitati, da so med storilci tudi železničarji. Pač se je list prej lobro informiral, kaj da je na stvari resničnega, da bi po nepotrebnem ne blatil v javnosti delavcev, posebno pa železničarjev s takim ne-
»Slov. Narod« in »Jugoslavija« kaj radi priobčujeta stvari, ki jim jih cestne klepetulje prinesejo; ne pozabijo pa nikdar škodoželjno pri po njih poročilih samo pristni zločinci, tatovi, goljufi, verižniki itd. Crez nekaj dni pa pod pripomniti, da so glavni krivci železničarji, ki so tiskom pravice sramežljivo popravljajo, češ, bili smo mistificirani. Ako pa »Slov. Narod« na to ni mislil, koliko malo s to notico gotovim železničarjem ustreže, mu povemo na uho, da so n* predkolodvoru samo pristni »Zvezarji«, torel najzvestejši pristaši liberalcev »okrog »Slov. Naroda.« Radovedni smo, kako se bodo isti »Slov. Narodu« zahvalili.	R	d	e č k a r.
Pesnica pri Mariboru. Drago občinstvo In železničarji! Vsaj ne boste verjeli, da še tudi pesniški železničarji živimo, če ravno nimamo stanovanj. Üwolite mi, da Vam tudi to gnezdo nekoliko »»sem. Imamo na postaji načelnika Nemca. Včasih še zine kakšno deseto slovensko besedo, pa prav je ne more. Slovensko pisati sploh ne zna. Zna pa dobro denuncirati socialne demokrate svoje postaje pri slovenskem (?)
fer vprašal, je odgovoril: »Danes zjutraj je biat brata ubil, jaz sem jih naščuval.“ „Dobro, dobiš visoko nagrado.« Obrnil se je k drugemu: »Kakšno je bilo tvoje delo?« »Gospod« — se je smejal vrag — znano ti je, da zahajam samo v boljše kroge. Bila mi je igrača, enemu kralju našepetati, da bi bilo dobro, majhen košček zemlje — ki je mimogrede rečeno brez vsake vrednosti — pti-dobiti. Jutri bo že za to brezvredno ozemlje naj-krvavejša bitka, ki jo je svet vldd. Oba nasprotnika sta grozovito razgreta. Kri bo tekla kar v potokih in upam, da dobimo tudi nekaj duš velikih vojskovodij, ki nam bodo pri naši peklenski vojski gotovo koristili.« »Dobro, zelo dobro!« ie radostno vzkliknil Lucifer. »Vojska je gotovo najboljše vražje delo in čudim se, da vladarji nas vrage tako radi ubogajo.« Sedaj se je oglasil majhen, neznaten hudiček: »Vladar , moj, iznašel sem novo igro na karte, neumnejšo od vseh drugih. Ljudje ne delajo sedaj nič drugega, kot da sede in kvartajo. Cela, prej cvetoča posestva propadajo eno za drugim, doma se krega mo.l m žena, živina hodi lačna okrog in v celem okraju ne slišiš drugega kot o tatovih, samomorih in dr. Nisem mislil, vladar moj, da se človek, ki se s svojo božjo podobo baha, pusti tako lahko od vsake vražje neumnosti zapeljati.« Lucifer se je smejal in naredil nekako nerazumljivo opazko, ne preveč laskavo za Stvarnika. Prišli s> še drugi vragi. Vsak se je hvalil, kaj da Je storil.
Zapeljevali so žene k zakonolomstvu, našteli so nesreče, ki so jih povzročili od njih nahujskane, itak že zlobne ženske itd. Lucifer se je uprav po peklensko smejal in pripomnil je, naj se le nadalje držijo ženskili, ker le te so vedno najboljše orodje hudiča. Tako so že vsi vragi naznanili svoja junaštva, samo enega je še manjkalo. «-Kje je Opička; zakaj ni prišel na zborovanie?« vpraša Lucifer. V tem trenutku se je Opička zbudil v svoji celici in bil je takoj na mestu. »Kaj si ti storil? Dolgo časa že pogrešam poročila od tebe.« »O, nisem bil len, zvesto sem tl služil. Pridobil sem vse moje duhovne sobrate, ki se bodo v kratkem ubili in njih duše bodo šle naravnost v pekel.« Predaval je potem obširno kako je sistematično delal. Zagotavljam te, da so že vsi zreli za nas in bodo vsi poseben kras za našo zbirko, ker imajo lastnosti, ki jih mora vsak pravi hudič imeti. Vsi vragi so radostno zavriskali in začela se je godba kakor donta v peklu. Hkrati na to so izginili. Kmetu je stal mrzel pot na čelu. Nekaj tako groznega še ni slišal, bilo Je preveč za to pošteno dušo. Komaj je napočil dan, je stekel proti samostanu in naravnost h gvardijanu. »O, gospod gvardijan, pomislite, kaj sem po noči videl 'in slišal. Vi imate v samostanu vraga za kuharja. Ta vam pripravlja pot v pekel. Vsi bodete izgubljeni; ako ga bočite še nadalje ubogali.« Na dolgo in široko Je pa še razložil, kaj je po noči videl In slišal...
S pobešeno glavo je šel gvardijan v svojo celico. In je premišljeval, kako je to vse prišlo. To premišljevanje je izzvenelo v sledeči monolog: Res je, oče nebeški, predaleč smo šli. Res ga ni enega brata, ki bi ne imel prezateženo vest. Sam verujem, da ako bomo še eno leto tako živeli, nas nič več ne reši pekla in njegovih grozot. Daleč smo jo z našim vražjim kuharjem zavozili, ako ljudje sedaj tako od nas govore — zadnji čas Je, da okrenemo na drugi pot in delamo pokoro. Sklical je vse menihe in jim vse razložil. Govoril je tako ginljivo, da je marsikateri že čutii, kako ga hudič drži za vrat. Vzdihajoč, so vsi prisegli, sedanje življenje takoj opustiti. Gvardijan je uvidel, da je kes resničen. Brez nadalj-nega obotavljanja je poslal po brata Opičko — in sedaj se je začelo preklinjevanje in preklice-vanje po vseh pravilih katoliške cerkve. Vrag je škripal z zobmi; konečno se je začel zvijati, češ, takih pobožnih govorov nobeden hudič ne more več poslušati; pred bi pa kdo pet naštel, ga ni bilo več — odletel je za vedno. Za spomin so pustili menihi izsekati iz kamna velikega hudiča, pustili ga črno pobarvati in postavili so ga pred samostanska vrata. Pobožni »romarji« si še danes pripovedujejo: »Tukaj so pred davnimi časi živeli pobožni menihi; tem je dal Bog moč, da so »panall« hudiča.
nadzorništvu v Ljubljani kot politično sumljive, Napravi stvar tako, da si napiše naznanilo v nemškem jeziku na kak papir in pusti od kakšnega drugega urtdnika prestaviti. Vse to dela g. načelnik le zato, ker si je že pred vojno kupil nekaj zemlje zraven kolodvora, ki bo zidal lepo hišico. Sedaj se pa boji, da bi ga Jugoslavija ne pognala črez mejo, kakor druge in njegova lastnina bi ostala tu. Vstopil je toraj k Z. J. 2. in računa s tem, da bode ostal na postaji Pesnici gospodar.
Dobro bi bilo, da bi si obratno nadzorništvo enkrat ogledalo to ljubo pesniško postajo zaradi stanovanj in 8 urnega delavnika.
Eden ogibalni čuvaj stanuje že črez mesec dni v želzniškem vozu, drugi pa ima tako malo sobo, da komaj ena postelja v njej stoji. V tej bi moralo spati in počivati 6, reci šest oseb. Njemu samemu ostane le še trda deska, na kateri naj bi se spočil po 24(irni službi kot bločni sluga. Na vpeljavo osemurnika ne misli ne načelnik, ne ravnateljstvo. Promet je vsak dan go stejši in obratno nadzorništvo bi moralo misliti na odgovornost, ki jo bo javnsti dolžna, ako se nekaj pripeti, ker pri nezadostni hrani 24 ur delati se mora odkloniti odgovornost. Naj si gospodje sopmnijo še na 1. 19Ü9., ko je osebni vlak št. 37. stal pred postajo in brzovlak št. 9 je zavozil v njego. Kako je to gorelo 1 Tudi ne kaže še nekaj tujega osobja prestavljati sem, ker zmanjka stanovanj. Sicer imamo tukaj domače, za službo sposobne fante, ki delajo sedaj na progi. G. načelniku svetujemo, naj pusti denun-ciranje; materijala imamo dovelj in se bomo znali pomagati.
Pesniški trpini.
Jesenice: Dne 2. julija se je vršil Železničarski shod v gostilni pri Verglesu, ki je bil prav L po obiskan. Sodrug Mlakar je v jedrnatih besedah obrazložil sedanji in bodoči položaj povedal je, da nas čaka mnogo deta in bojev v naši novi državL
Naša država še ni urejena, vodilnih mož še ■udi ni, treba nam je razširiti politične, gospodarske in kulturne organizacije. Treba dela, da >i ustvarimo eno močno socijalistično stramto v c eli Jugoslaviji, to je potrebno zato, da si dobimo zveze z vsem proletarijatom celega sveta. Ako je kapital, družba brez razlike vere in jezika mednarodno združena proti delavstvu, je tudi naša sveta dolžnost, da to storimo kot pošteni ljudje, da se tudi ml združimo mednarodno proti ubijalcu revnega delavnega sloja, kapitalizmu.
Separatizem je škodljiv in seka nove rane delavstvu, in odpira kapitalistu pot do še več-iega dobička. Mi ne potrebujemo, narodnih društev radi tega ker smo že itak Jugoslovani ter ni v tem oziru nobene nevarnosti za narod.
Vsak dober Jugoslovan mora pač dobro pa-z ti na to, da varuje narodne interese (koristi), ili ne tako kot bi to gospodje radi, oni nas uče rarodnosti in sami so pa največji škodljivci lastnemu narodu pod krinko različnih imen, da bi ti s tem in pongDčjo zapeljanega delavstva ustvaril boljšo bodočnost, to se pravi: da bi radi delavstvo tako daleč zapeljali, da bi mogli razni špekulantje in stari avstrijski patriotje še v novi jugoslovanski državi absolutno vladati, svari ves proletarijat vse Jugoslavije, da ako ne bodemo previdni ter složni, nam preti že sedaj grozna nevarnost, katero n^m pripravljajo naši rablji, in to so liberalna in klerikalna stranka s pomočjo Pribičeviča, da nam vzamejo naše že itak težko pridobljene pravice (koalicijsko pravo) vsem državnim in podržavljenim uslužbencem.
Veseli nas, da so nam razni gospodje že sedaj pokazali tako dolge roge, kakor jih niso imeli vsi voli kar so jih jeseniški mesarji pobili, in to je naravno, da takim ljudem ne smemo in ne moremo slediti, tem ljudem smrdi, Ja se je začelo jeseniško delavstvo tako lepo zavedati, posebno železničarji, ki so bili najbolj razdruženl v mnogo strank, ter s tem smo tudi okusili, da ni slabše plačanega nobenega delavskega razreda kot železničarji. Skušnja nas uči, več strank imamo, toliko manje kruha in več dela, drugače ne more biti, kakor da se združimo v močno mednarodno organizacijo, v slogi je moč, ta moč je naše orožje, s katerim gremo v boj proti mednarodnemu kapitalizmu.
V	Parizu delijo štirje možje usodo cele Evrope, tam kujejo in tuhtajo nove načrte kako nas r odejo zasužnjili ter zopet ustvarili novo vojno,
proti kateri pa mora zavzeti proletarijat celega iveta stališče, da se kaj tacega ne bode nikoli \eč zgodilo.
Miljoni in milijoni so umrli na bojnih uolja-nah, na miljoue imamo še pohabljencev, katere pa zna kapitalistična družba umetno po raznih krajih skrivati, ter jih ne pošljejo raditega do-dov, ker se boji, da bodo ti ljudje še več bridkih povedali, kakor smo jih žal že mi na lastnem 'clesu okusili.
Za pravico se ne briga nobeden človek, samo dobiček za lastno mošnjo in pa narodnost im jeziku roji gospodom po glavi, in tega ni mogoče drugače dobiti kot s pomočjo zapeljanega ljudstva in raznih organizacij, potem se nam pa široko smejijo, češ, zakaj ste nam pa verjeli 1
Poživlja navzoče še enkrat k skupnemu delu, ker le s tem bodemo in hočemo doseči svobodo, samoodločbo narodov ter resnično demokratično državo. Ta cilj se da doseči le, ako razumemo, da je treba izobrazbe: čitajte del. brošure in del. časnike, ker le tam najdemo resnico. Toraj na delo, mož do moža, popraviti imamo mnogo starih grehov 1
Ako res hočemo, da se iznebimo vsega naj-i ujšega zla, nam ne preostaja drugega kot da se združimo v eno močno mednarodno organizacijo ter šele s tem pokažemo, da se zavedamo našega položaja, z eno močno oiganizaciio se zada smrtni udarec kapitalizmu celega sveta.
Govorili so še razni sodrugi in tovariši o domačih postajnih razmerah, katere pa moramo
i	rej ko mogoče urediti tako, da bodemo zadovoljni vsi.
Po končani debati je sodrug Mlakar zaključil lepo uspeli shod, ter priporočal za prihodnjič še večjo udeležbo.
Iz Jesenic. Upali smo, da se bodo naši gospodje patrijoti poboljšali. Ali žal, da je nasprotno. — Zato se moramo zopet oglasiti in če ne bo to pomagalo, bomo i mi brezobzirni, kakor so naši gospodje.
Mislili smo, da bomo z našimi prošnjami in potrpežljivostjo kaj dosegli, a varali smo se. Na postaji Jesenice smo tako srečni, da smo po polomu stare Avstrije dobili namesto nemčurja drugega načelnika, ki je priromal iz Avstrije. Tudi tam ga niso bili veseli. K nam je prinesel germansko obnašanje, katero se v tem izraža, da ne upošteva uslužbenca za človeka.
Pri železnici veljajo še vsi stari službeni predpisi in inštrukcije. Te se izrablja le kar se službe tiče, ne pa tudi oni del, ki govori v prid uslužbencem. Načelnik ne pozna nobenega sodelovanja vlakospremljevalnega osobja pri ureditvi voznega službovanja (turnusa), ter spravi vse vsake na en kup tako, da se napravi en dan 14, 16, še celo do 20 ur službe. Pripravnost „rezerve“ trpi še celih 24 ur.
Drugod so si že priborili 8urni delavnik, nas pa naganja ta absolutist tako nečloveško, kakor nekdaj sužnje v Sibiriji. To pa le zato, ker si hoče navzgor pomagati s tem, da lahko reče, vidite gospodje, jaz pa opravim ves promet s to majhno peščico uslužbencev. Seveda s pomočjo prometnega kontrolorja g. Negovetiča. Gospod Budan se je sam izrazil proti uslužbencem, ki so pri njem intervenirali zaradi voznega službovanja (turnusa), vi boste vozili, kakor vam bo gospod asistent Mozetič predpisal.
Ali je Mozetič načelnik?
V	stari Avstriji smo bili upoštevani kot ljudje, jugoslovanski patriotje z jezikom nas imajo . pa za živino, in še grše ravnajo z nami. Turnuse so delali zmiraj zaupni možje vlakospremnega osobja pri ravnateljstvu ter jih tudi uredili tako, kakor so zahtevali predpisi. Jeseniški gospod načelnik tega ne pozna. Ako prideš s kakšno prošnjo, te prav neotesano zavrne. Kaj meni mar, to se je že mnogokrat pripetilo, je stereotipen odgovor
Drugi absolutist je pristav g. Devet, ki je tud iz načelnikom vred cel vojni čas lepo na toplem v zaledju nemške Avstrije presedel in dobro živei za osvobojenje naše mile in drage Jugoslavije, ter ne ve, da se je pri nas med vojno mnogokrat prekoračilo uradne predpise. Ali zato se ni nikogar obesilo.
Leta 1915 se je odredilo, da sme vlako-spremljevalno osobje si zaračunati vsakih 24 ur najmanj 16 ur službe ter tako tudi h koncu meseca zaračuniti.
Prišlo je pa do istih 16 ur po milosti zaradi tujega izposojenega osobja, ker oni so imeli po instrukciji J 19 pravico po 24 ur po vojnih zneskih
računati, namreč: za vlakovodje na uro 40 vin., zavirači 30 vin., imeli so pa ravno isto službo kot domače osobje našega ravnateljstva. Družine izposojenega osobja so imele itak boljše stališče doma, kakor pa naše, ki so bile večinoma evakuirane ter po vsi Avstriji raztresene. Tistih 16 ur se je zaračunavalo zaradi naraščajoče draginje. Ta naredba je veljala do preklica.
Gospod Devet ne ve tega, ali pa noče vedeti ter tako črta v knjigah prav pridno zaviračem trdo zaslužene ure za polovico. Ako je na mesec zaslužil 70 do 80 K voznine, mu zbriše toliko, da dobi 30 do 40 K izplačano.
Ako pomislimo, da se je pred vojno dobilo za 60 vin. guljaš, eno pivo in še kos kruha in da danes stane gulijaš sam 4 do b K, imamo teuaj veliko razliko pred vojno in sedaj. Voznino pa zasluži po receptu gosp. Deveta manjšo kot v mirnem času.
v., .	•	«--e—	*.	i—.>»
V	tej zadevi sta bila dva sprevodnika pri ravnatelju gosp. Dečmanu, kateri jih je pomiril in rekel, da dosedaj ta naredba še ni preklicana ter se še zmiraj piše 16 ur, kakor dosedaj. Naš gospod Devet se pa zato ne zmeni. On samo pridno popravlja vozne knjižice na škodo uslužbencev.
Dobro bi bilo, da bi se en gospod poštenjak kje našel, ter gospodu Devetu črtal polovico plače, bil bi gotovo bolj opravičen k temu, kakor pa gospod Devet napram viakospremneinu osobju.
Tretja oseba je gospod Mozetič, asistent, uradnik za osobje. Ta ima pa tudi neozdravljivo staro avstrijsko bolezen ter dela tako majhne pro-tekcije med osobjetn, prezira starejše uslužbence proti mlajšim, kakor pri udelitvi k osebnim vlakom, k reviziji, potem pri vlakovodjah in mlajših nastavijencih.
Ti gospodje so vsi vrli člani „Zveze“. Radovedni smo, kaj bode k temu članku znal povedati Zvezni železničar, ker mu itak samo gosp. uradniki ^it^pisujejo in pri tem dobro agitirajo za rdeč-karje."
•	• -: - —-ha-« -A»	ki
Uslužbenci, člani „Zveze“, bi vendar mogli sprevideti, da ne spadajo tja, kjer so gospodje, ki tako skrbijo za blagor, svobodo in demokracijo.
V	taki družbi ste lestvica, po kateri plezajo gospodje navzgor, ne meneč se za vas, če danes pogrnete.
Posebno se odlikuje zadnji kot mojster vodja osebne kuhinje. Odkar je prišla pod njegovo oblast ta kuhinja, v kateri je dobil tisočakov in nakupičenega blaga od neutrudljivega prednika, bi moralo biti osobje še dolgo časa zadovoljno. Tako pa pojde kmalu vse rakom žvižgat. Osobje je vsak dan bolj nezadovoljno. Guljaš, srečen dan, kedaj ga vidi ubogi železničar, kedaj bi ga bilo treba snesti, ker je kuhan in pečen tako, da ni užiten. Kava neužitna, grenka in ples-njiva, da jo morajo uslužbenci po tleh zlivati ter na ta način še tiste uboge vinarje razmetavat. Redek čas, da se dobi meso in še tisto, Bog se ga usiniii. Pa potrpimo, akoravno je pri novemu mojstru vse dražje in slabše, saj so gospod zapo-vednik, in tako mora pač biti, kakor so nekateri hoteli, drugi pa trpimo, toliko časa, dokler se ne bomo vsi naveličali.
Uslužbenec 1 Ti spadaš v delavsko organizacijo; ti imaš ravno tiste težnje, kakor vsak drugi, delavec, najsi bode glede delovnega časa, kakor tudi glede plače.
Dokler smo razkosani, ni dosti boljšega za pričakovati. Pomislite tudi oni zapeljani tovariši pri „Zvezi“, da „Zveza“ ne more vam prav nič pomagati, ker ona ne more in ne sme nastopati proti svojim plemenitim članom.
Zveza nam tudi očita pri vsaki priliki preki sod ter ga nam slika kot strašilo. Mi smo tudi pod rajno Avstrijo preživeli preke sode. Gospodje mislijo, da ako je preki sod, je res absolutizem dovoljen. Pomirite se, tudi tega bode konec; preki sod so gospodje hoteli zaradi tega, ker imajo preveč kosmato vest.	Rdečkar.
Iz Podrožice: Tukaj imamo prav finega g. prožnega mojstra Valesa. To človeče se obnaša proti delavstvu na progi tako kakor nekdanji stari valpet pri grajščaku v Podsusedu.
Mi mu ne bi še toliko šteli vse njegove grehe za zlo, ako bi ta človek res imel vsaj za pičico pojma o poslu v predoru. O delu pa on razume toliko, kot zajec na boben. Temu člo-večeku gre le tista neumna zvezarska politika po glavi: »Ako hočete biti srečni, sc morate k 7vezi zapisati.« Mi pa poskrbimo, da se bode gospod ošabnež Vales moral za kaj drugega po-biigati kakor pa za zvezarsko politiko, ker to
Ste v 14.
'C med službo že od gospoda ministra prepovedano.
G. Vales — sedaj pa posluh, ter pazite da to, kar nam po vsej pravici pripada, tudi vi daste, oziroma vse potrebno ukrenete, da se n;>še želje in že pridobljene pravice izpolnijo. Akc tega ne storite, bodite uverjeni, da znamo na druge duri potrkati, kar pa Vam gotovo ni bode ugajalo.
Torej pozor! Delavcem dajte več časa, da .e morejo pripeljati domov iz predora na Hrušico, ali obratno v Podrožico, kakor samo četrt ure. Vidi se, da niste noben strokovnjak, že r;idi tega ne, ker je v normalnih razmerah osebni vlak vozil črez predor od 14 do 18 minut ni brzovlak od 10 do 14 minut. Vi mislite, da imajo res delavci toliko para v svojem telesu kot kak stroj? Dajte enkrat Vi poskusiti z Vašim polnim trebuhom s prožnim vozom pripeljati v 15 minutah iz Podrožice do Hrušice, kai se Vam gotovo ne bode posrečilo, ako-ravno imate nekoliko več atmosfer v Vašem adamovem telesu kot izstradan delavec. Pri t.iki vožnji izgubijo prožni delavci vsak dali eno r.rc časa; to bi se njim moralo šteti v čezurno c'elo.
Drugič dajte delavcem to, kar so preje imeli, mmreč:	ako je šla severna partija na južno
stran, ali pa južna partija na severno, so dobili dve uri pisani. Ako pa so delali več kakor pa je bil čas določen, so dobili tudi tiste ure plačane.
Kadar so delali v predoru, so dobili tudi predorske doklade. Tega danes pod firmo Vales nimajo, akoravno dela vsaki dan južna partija pulovico delovnega časa v predoru.
Kaj misli g. Vales, krvoses o tem? Naj nam pi ve; mi odločno zahtevamo, da se nam stare že itak težko priborjene pravice ne kratijo. Va-5es pa tega nikakor noče priznati.
Svetujemo mu, da se bode tudi bolj službe žal. On pride k večjemu vsak drugi ali pa tretji dan prav ošabno kot kak štabni častnik <>as pogledat. Akoravno ga ne vidimo radi, pred-p.si se pa morajo spoštovati, naj si bode od strani Petra ali Pavla.
Delavci si že zaradi njegove nadutosti ne t,pajo prositi za to, kar nujno potrebujejo.
Vsem prožnim in vrhstavbnim delavcem pa »Hčemo: vsi v »Splošno žel. organizacijo za Juge slavijo«, ker le tem potom se bodemo otresli tikih pijavk. Sramota za delavca, kateri čuti na svojem lastnem telesu toliko gorja od takih pre-n:ipetežev, ter njim hoče še slediti, da si s tem nakoplje še večje zlo, kakor tudi svojim soto-varišem ter lastni družini. Torej proč od takih ’ji'di! Zveza je organizacija za kapitaliste, kakor tudi bratec narodni socijalist privesek Zveze. Gospod nam ni nikoli nič dal radevolje, ln Se za to, kar smo si priborili, poskušajo nas ti ljudje s pomočjo Zveze oslepariti za naše že itak t<;žko pridobljene pravice. Nas prav veseli, da so nam ti gospodje voditelji raznih frakarskih društev še pravočasno pokazali roge, da se jih trmo znali na vsak način otresti, tudi za nj* i'ije ura odločitve.
Gospodu Valesu pa priporočamo, ako že tako rad agitira, naj agitira na ta način;
Delavci železničarji, ako hočete, da res dosežete svoj cilj, ni drugega izhoda kakor da povzdignemo naše narodne množice na gospodarskem in socijalnem polju do višje izobrazbe, ter jii; potem tudi mednarodno organiziramo.
Delavski interesi so interesi slovenskega ra roda. Socljallzem je pri drugih narodih rešilno sredstvo za posamezne dele, in pri nas je socijalizem rešenik vsega naroda. Ako propade slovenski narod, kajti izven delavstva ni slovenskega naroda. Boj Slovencev mora niti torej socijalističen, ako si hočemo zasigurati svoj obstanek.
V mednarodnosti, ki je pogoj za vspeh socialističnega boja, iskati narodno nevarnost je
povsem kratkovidno, kajti mednarodnost daje J"alemu narodu zaveznike, brez katerih je boj proti močnejšemu brezuspešen.
V zmagi mednarodnega načela je enaka pravica vseh narodov.
Z vsakega stališča je socijalizem odrešenik malih in zatiranih delavskih narodov. Slovenci, ki smo majhni in delavni, si zavarujemo svoj obstanek in razvoj, ako pomagamo do zmage .-ocijalizmu.
Edino narodna politika za Slovence je so-< !ialno demokratična.
ZELEZNICAR.
To si dobro zapomnite vsi generali izven naših vrst. Ako to storite in pospešujete, potem boste šele dobri kristijani in pošteni ljudje.
Gosp. Vales, Vi pa storite Vašo dolžnost, da se v drugič mogoče zopet ne vidimo v našem > Železničarju«.	N—
Pragersko:	Začetkom meseca junija so ne-
znani zlikovci vlomili v kurilnico na Pragerskem. Dne 8. junija ob 23. uri 20 min. sta prišla gospoda Kremžer in Škofič — ki imata v kurilnici sobe
—	v kurilniško delavnico. Zaprla sta vrata in vprašala, ako smo vsi tukaj. Odgovorili smo »da«. Nato je g. Škofič rekel: »Vi veste, kdo je kradel, ako takoj ne poveste, bo vsak peti mož ustreljen.« Protestiramo odločno proti takemu postopanju, ker si ne pustimo kratiti časti od nobenega, naj si bo kdor hoče. Ako- je bilo gospodom kaj ukradenega, je za to tukaj sodišče, ki bo že krivce dognalo.	Prizadeti
Sodrugi železničarji ne nasedajte! Zagrebški »Željezničar« od 28. junija 1919. piše: Eden naj-br.ljših dokazov, kakšnih sredstev se poslužujejo naši mogočni nasprotniki, da bi razbili našo organizacijo v nešteta društva — s katerimi delajo kakor se jim poljubi — so dokaz železničarji v Srbiji. Vladi je zelo všeč razcepljena masa, združena v razglične organizacije, društva, klube in kako se vsi ti nepotrebni priveski meščanskih strank imenujejo. Za to jim je všeč. da se le te med seboj blate, pobijajo in črnijo. Služijo sedaj eni, drugič zopet drugi stranki — kakor jim pač kaže — da bi za svoje pristaše pridobili čim več protekcije, kot uslugo za njih izdajstvo. Ubogi železničarij se pa puste zapeljati; ne mislijo pač pri tem ne na enotno organizacijo, ne na se, ne na staro geslo vladajočih mogočnežev: „Divide et impera“ (deli in vladaj). Vladi že od začetka ni bilo všeč, da so srbski železničarji na konferenci v Beogradu sklenili ujedninjenje vseh železničarjev in poštarjev v eno organizacijo, katere centrala bi bila v Zagrebu, dočim bi bili beogradski železničarji zastopani v »Centralnem sindikalnem zastopstvu.« Za to snujejo razni razdirači vse možne organizacije, društva, klube itd. samo za to, da razbijejo »Savez saobračajnih radnika« (Organizacija železniških delavcev) v katerem so organizirani naši sodrugi železničarji. V Beogradu so sedaj »U druženje srpsklh ž e -
1	j e z n i č a r j a «, »Klub železničarja«, »Savez srbijanskih željezničarja«. Vse tri organizacije so žolte organizacije, ki imajo, razbiti slogo železničarjev. Med tem slišimo, v'a se po tajno pogajajo razni ptički, ki pazijo na priliko, da bi širili od nas vse vrste laži, da čr-rijo naše delovanje. Sodrugi! Pazite, kaj delate. Vaš Savez naj Vam bode vse! Vi niti ne slutite, koliko Vam ga bo v najbližji bodočnosti treba. Ne nasedajte širiteljem podobnih laži in obrekovanj, ne verujte raznim klevetam! Vse kar storite proti »Savezu«, storite proti sebi, proti interesu svojih sodrugov. Lahko bo'razbiti — na novo sezidati bo težko. Samo malodušneži iz-gi be energijo, ako se takoj vse ne preobrne na boljše. Ne, sodrugi! Treba je potrpljenja, treba ,e širiti samozatajevanje in samozavest, duha solidarnosti. Pazite, da i Vam Vaši sovražniki, ti hodijo okrog Vas s sladkimi besedami, ne vzamejo še to, kar sedaj imate.
S i>rn«ü Iibovlje-Sava. Gospodje »Zvezarji« lazijo okoli nsKih delavcev in jim na vse načine dokazujejo, da je »Zveza« vse »Spl. org.« za nič, da le oni delaje v prid revnim in zatiranim žel. delavcem. Pri tej priliki sc poslužujejo sredstev, katere uporabiti bi se pošten delavec sramoval. Češ, meseca aprila ste se pripravljali na stavko, ker pa niste složni ste morali opustiti misel na stavko. Nimate moči!
Ali or a v previdno zamolčijo, da so sami ščuvali na stavko že začetkom aprila, ker so jim pa vrhovni vodje te žolte organizacije ukazali, da morajo biti noti stavki, ne radi tehničnih vzrokov marveč iadi pasje ubogljivosti, katero morajo izkazati kot pi r ižnl hlapci liberalci buržva/iii, ki jih za to honorira.
Da se vsede na take nastavljene limanice le še kak duševni kreten, je umljivo, zato pa pridno pristopaio Zvezi gospodje podjetniki in razni politični razgrajači, ki so bili že meseca aprila pripravljeni s suhimi konji vzdrževati železniški promet. Organizacija, ki ima podjetnike v svoji sredi, je gotovo pravo bojevno društvo.
Gospod prožni mojster jemlje podjetnike in posestnike ra delo, pa odpušča porleurce. Zakaj
Stran 5.
to dela ve menda sam najbolje. Le ti .si pa prihranijo muCao pot v vojašnico.
sprejemanje takih tičkov na delo opravičuje prožni moster s tem, üa denuncira .lelavce, tla še boljši socialisti kakor so bili popre;.
Uelavst/j je sito takega početja pa zapušča delo na .'oiezniei in odhaja v rudnike. Tam so pa
so »boljševiki«.
Po končanih orožnih vajah bodo ti tički zopet zapustili iit 1«' na železnici. Kaj pa je z \ašim Pintarjem? Jeli ravnateljstvu južne železnice znano, da se je zahtevalo zoper njega zaradi zapravljanja imetja žeiezrice preiskavo?
Le taso naprej, kmalu bode zadnji zaslepljenec zapustil Zvezo, ko izve, da imajo tam glavna besedo industrije! in posestniki.	S r a ž a.
SP. ŠIŠK V:
Denunelj »:if.tvo brez primere.
V	Jugoslovanskem železničarju (.d 27. junija 1.1. se Kotjšec v mene zaletava, češ, j?z sem kriv. da je bil on leta 1914 v preiskavi. Veliko jih je navedel v svojem solzavem članku, ali za mene ne najde druge krivde, kakor da sem jaz sploh vsega njegovega preganjanja kriv. Možakar pa za tako hudo obdolžitev ne prinese nikakih dokazov. Če bi imelo to človeče še kaj dostojnosti, bi tudi razkrilo vse okoliščine, ki so mu znane v tej aferi, pri kateri r;isem jaz Igral prav nobene vloge. Človek, ki tako psvšalno obrekuje in s teni početjem krade poštenim ljudem čast je denuncijant.
Dalje pripoveduje, da sem jaz 'n en gotov Perhovec (ker Perhovcev poznam jaz več) enega nadporočnika pustil zapreti, kedaj kje, na kak način in kdo da je ta nadporočnik, tega ta mož na žal ne pove. Če pa o moji osebi več ve, kakor ja/, sam, potem pa naj govori, doprinese dokaze. Za druge osebe, razven mojih nedoletnih otrok nisem odgovorim.
Gosp >da Vrtovšek in Rajšek nista bila ob času, ko je bila afera Koroščeva na dnevnem redu člana naše organizacije in menda tudi še danes nista.
Korošec se bridko pritožuje, da je moral na Tirolskem voziti za zavirača, potem mu kličem v spomin, Ja je on že v Trstu nič manj ket 33 svojih starejših tovarišev preskočil, zastonj menda ne. Tudi tisti so morali voziti na zavori, medtem ko se je nlajši šopiril pri brzovlakih.
Takrat je še celo osobni uradnik dejal. Jaz sem brez vsake moči proti taki protekciji, ki ]o uživa KoroV:c-
Vi lepo prinesite dokaze za Vaše trujtve, laz vam bom oa odgovoril, pa tako glasno, da si bodete zamašili ušesa pred lastno sramoto.
Zdaj imate vi besedo.
Padar Fran, nadsp-evodnik.
Shodi.
Maribor II. Dne 5. t. m. se je vršil v 'tudSncih pri Mariboru dobro obiskan ustanovni občni zbor skupine Maribor II. Poročala sta na zborovanju ss. Skobi in Favai. Med izvajanji prvega govornika je neki Zvezar napravil medklic in s tem ’.e povzročil, da je dobil takoj zaslužen odgovor. Treba je bilo med drugim tudi razkrinkati »Zvezo« popolnoma po zasluženju. Nato pa je omenjenemu Zvezarju kar sapo zaprlo, zlasti, ker sta govornika svöje trditve podprla s konkretnimi dokazi.
Govorilo je potem še več sodrugov, nakar sc je izvolilo cdbor. Predsednik nove skupine je s. Josip Nachtigall, Schmiedova ulica 3, Studenci pri Mariboru. Listo odbora priobčujemo prihodnjič.
Hoče. Dne 6. t. m. se je v Hočah vršil ustanovni občni zbor tamošnje krajevne skupine. Na zborovanju je poročal s. Skobi o splošnem položaju, zlasti z ozirom na železničarje.
V	od'ior so izvoljeni sledeči sodrugi: Predsednik: Anton Prelog, namestnik:	Anton
Štol ar, blagajnik:	Franc Pečovnik, na-
mestnik: Fran Špelec, zapisnikar I. Brez-» nik, v kontrolo:	I. Leskovar in Andrej
Vindiš.
Razno.
Bajka iz pragozda.
Naravnost smešno je, pod kakšnimi imeni, naslovi, metodami in poizkusi delajo že nad tisoč let „politiko“. Še bolj smešno je, ako pomislimo, da se pri vsem tem kaosu ne misli na drugo kot na „biti“ in „imeti“ event. posedovati. Naj bo Slovenec, Nemec, Amerikanec, Japonec, Kitajec, Anglež, Francoz, Italijan itd., vsi se trudimo vzdr-
žati podedovani sistem izkoriščanja slabejšega in
brezposestnega.-------------Majhna,	pritlikava opica
je to bila, ki si je pred davnimi časi privezala na zadnje noge kos drevesne skorje, da bi se ji ne zabodlo trnje v noge. S tem je postala čevljar in ustanovitelj čevljarske obrti. To je videl Orang-Utang in ker je bil močnejši, je prisilil majhno opico, da je tudi njemu Izgotovila take copate, za kar ji je milostno dal eno banano. Eno naročilo je sledilo drugemu in kmalu se je razvil med obema živahen promet. Mala opica je garala, velika je sprejemala gotovo delo in plačala s sadjem, ki ga sicer ni sama delala, temveč pobrala na tleh, ako-ravno ji je na hrbet padlo. Orang-Utang ni sicer potreboval vseh copat za se, temveč za svoje sorodnike in znance, od katerih je dobil za vsak par copat po dve banane. Tako je Orang-Utang postal praded trgovine. To je zelo nevoljno opazovala že dalj časa Gorila. Ta je kalkulirala tako: „Da tisti majhni pritlikavec dela, je res hvale vredno in tudi umevno, ker za to je samo pritlikava opica. Istotako ne morem protestirati proti naročilom Orang-Utanga, ker je le on močnejši od nje in si seveda ne bo sam delal čevlje. Tudi je popolnoma v redu, da je naročeval copate tudi za druge, ki niso hoteli sami z revnim pritlikavcem govoriti.“ Kaj pa Gorili na visoki palmi ni ugajalo, je bil vedno večji vpliv O. U. na celo okolico — to bi škodovalo dosedanjemu ugledu Gorile kot najmočnejši v pragozdu; zato ni smelo nadalje tako iti. Ako mora ta pritlikavec delati za močnejšega, mora delati tudi za njo — najmočnejšo. Poklicala je O. U. pod palmo in govorila je z za-povedajočim glasom: „Pazi! !az nimam nič proti temu, da tl naročuješ tvoje in tvojih znancev copate pri pritlikavi opici, dokler plačaš s sadjem, katero pobereš pod mojim drevesom. Ampak gorje tebi, ako te dobim, da si samo eden banan odtrgal ali doli zbil — v tem trenotku ti pregriznem vrat. Orang-Utang se jte delal zelo užaljenega, udal se je pa konečno povelju mogočne Gorile, upajoč, da itak zadosti sadja doli pade. S tem bi že držal valuto na višini. Revež pa je čakal zastonj, ker je G. vse sadje obrala in ga spravila. Nekaj dni je naš trgovec brezuspešno zijal gori. Ker pa le ni nič doli padlo, se je osokolil in zaklical G.: „Ti, gospod G! 2e tri dni ne pade nič sadja doli, dasiravno bi ga moralo biti zadosti, vidim to po praznih lupinah, ki jih doli mečeš, da vedno žreš.“ Nato G.: „Slaboumna opica, kaj je to tebi mar, kar delam jaz s sadjem, ki raste na mojem drevesu?“ Orang-Utang: .Prosim, jaz si dovoljujem protestirati: Kako sl tl upaš govoriti, da je drevo tvoje?“ Gorila:	„Ker	gori sedim.“
Orang-Utang: „Dobro, drevesa rastejo za vse, zlezem tudi jaz gori in bo tudi moje.“ Gorila je pokazala zobe, da je začelo Orang-Utanga bili strah: „Poizkusi!“ Orang-Utang je uvidel, da na tisti,način nič ne opravi; začel je prositi: „Poslušaj mene, gospod G., vsaj jaz nočem gor na tvoje drevo, jaz bi bil že srečen, ako bi ti pustil od časa do časa en banan doli pasti.“ Gorila: „Kaj pa dobim za to?“ Orang-Utang se je popraskal za desnim ušesom in reče: „Za deset bananov ene copate!“ Gorila: „Tl lump! Ti zahtevaš pa od pritlikavca copate za eno banano?“ Orang-Utang: „Da, ampak prvič moram jaz sadje pobirati, drugič moram copate razpečati in tretjič moram tudi jaz nekaj imeti, med tem ko ti nimaš drugega dela, kot pustiti, da sadje pod tvojo zadnico doli pade. V najhujšem slučaju ti je treba samo malo ž njo pomigati, da nekaj več doli pade.“ Gorila, zobe kazajoč: „Ti si nesramna opica srednjega stanu! razumeš? Ampak jaz ti bom nekaj povedala, da boš videl, da sem jaz močnejši in gospodar pragozda, ki te lahko izstradam, ako le hočem! torej: Ako hočeš z menoj živeti v miru, zahtevam za vsak banan, ki doli pade, dva para copat; ako ne, požrem vse sam in tebi ostanejo samo moji odpadki!“ Orang-Utang se je začel zvijati; ker je pa videl, da drugače nič ne opravi, je hitro odšel k pritlikavi opici, češ:	„Od sedaj
naprej ti ne morem več plačati za ene copate eno banano, ker moram sam za eno banano dva para copat prodajati. Ker pa jaz tudi moram živeti, dobiš sedaj za tri copate samo eno banano.“ Ubogi pritlikavec je kar obupal. Novi pogoj močnejšega ga je prisilil dan in noč delati, pri tein pa trikrat manj jesti. Protiviti se ni bilo mogoče, ker je bil slaboten; garal je torej dan in noč za malo jedi. Orang-Utang je pa obskakal vso okolico, da bi nabral dela, pri čemer je še precej dobro živel, med tem ko je Gorila bila vedno debelejši, pritlikavec pa v kratkem času za delo nezmožnejši. In tako je ostalo do današnjega dne.-------------Mo-
ralo te bajke pa si naredite vi pritlikavci in srednje opice same, ker drugače bi to palmo že zdavnaj spodrezali.
Pa pika!
»Jugoslov. železničar« št. 27. citira naš članek iz »Železničarja« št. 12. Kakor znano, smo objavili ujedinjenje čehoslovaških železničarskih organizacij v »Uniji« s primernim komentarjem. O ujeninjenju samem ne omenja »J, 2.« nič, to bi znalo morda na »Zvezarje« slabo uplivati — ima pač slabo vest —; ni mu pa všeč naš komentar. Javka, da ni mogoče, se vreči v žrelo kakšnemu Kopaču ali Kristanu. Seveda jim tudi Ljenin in Trocki ne ugajajo. Med drugim piše: »Naša moč, če bi bili solidarni in združeni, ]c jako vaiika, tako popolna, da za dosego naših pravic ne rabimo niti internacijonale, niti liberalcev niti klerikalcev in nobene druge stranke. Sami bi mogli zahtevati, sami izvojevati, če bi ne bilo pri nas ljudi, ki iz same strankarske koristi lovijo med železničarji kaline ter ne puste, da bi se organizirali vsi železničarji v eni sami stanovski oiga-nizaciji. Vsak pameten in pošten človek ve, da bi bilo mogoče združiti vse člane tako mogočnega stanu, kakor smo železničarji, samo v nestrankarski stanovski organizaciji, nikdar in nikoli pa ne v katerikoli politični stranki.«
Da bi združeni železničarji bili dovolj močni, vemo tudi mi. 2ato smo tudi delali za ujedinjenje, zato smo kostltuirali železničarski svet, za to smo sklicali shod in smo povabili tudi poverjenika za železnice gosp. dr. Pestotnika. In kaj se je zgodilo? Pač po nalogu od zgoraj ste prišli shod razbiti! Ni potreba nobenih prič navesti, g. dr. Pestotnik bo vendar toliko pošten in povedal, kako je res bilo. Poslali ste v ogenj Vašega »Pajazzo« Jakliča, ki se je vedel kakor kričač kakšne »tivolske panorame.« Pač pa so vaši liberalni komandanti vedeli, 'la bi združeni železničarji representirali nepremagljivo moč, zato so poslali vas, njih najzanesljivejše orodje, vsako ujedinjenje razbiti. Da, da, gosp. Deržič, kaj žalostno figuro ste igrali z vašo liberalno »Zvezo«. (Mandat za državni zbor, ki ga za to pričakujete Vam je za to zaslguran.)
Ker pa je stvar zaradi vaših intrig za e.ikrat izgubljena, zato pa pika!
Prosimo pojasnila! Ravnokar smo izvedeli, da je postajenačelnik gosp. Turin v Ptuju izvoljen za predsednika »Zveze«. Kako se to strinja z njegovo službo kot postajenačelnik? Imamo žalostne izkušnje, da gospodje s podobno funkcijo postopajo pristransko, ker tudi drugače ni mogoče. Prosimo pojasnila. Ako ie to resnično, bodemo na kompetentnem mestu protestirali.	P i i z a d e t L
Gozdno železnico v Črnomlju bo deželna vlada kupila. Poverjeništvo za javna dela je po-ollaščeno, da kupno pogodbo podpiše.
Delovna razstava v Parizu. Leta 1920 nameravajo otvoriti v Parizu veliko narodno delovno razstavo. Svoje sodelovanje sp obljubili najodličnejši činitelji industrije in finance, kakor tudi najznamenitejši znanstveniki. Namen razstave je, pokazati napredek industrije med vojno.
Vestnik uprave.
Opozarjamo blagajnike krajevnih skupin in vplačcvalnic, da se ne sme izpreminjati članskih številk brez dogovora s centralo, ker sicer utegnejo nastati neljube pomote pri vpisovanju v članovnice. Zlasti pa se ne sme dajati članom v vsakem obračunu drugih številk, kakor smo to že opazili pri eni skupini. Številke morajo ostati nelzpre-menjene, dokler je to mogoče.
V plačilnih polah naj se vpisuje člane po vrsti njih članskih številk, da se pri evidenci ne potrati preveč časa z nepotrebnim iskanjem med članovnicaml.
Vloge za posmrtnino ni treba podpisovati postajenačeluiku. Pomota nastaja vsled tega. ker je v »obrazcu« v članski knjižnici mesto za podpis načelnika, (To je za predsednika) skupine.
Kdor ne prejema lista, naj ga reklamira bodisi naravnost pri upravi, bodisi pri zaupnikih, ln to z navedbo natančnega naslova. Reklmacije so poštnine proste. Napisati pa se mora zunaj na ovitku: Reklamacija časopisa.
V zadevah posmrtnine in starostne odpravnine naj se nam vselej obenem z dotično vlogo pošlje tudi člansko knjižico in mrtvaški list, ozi-
roma vpokojninsko listino, kakor je to navedeno v določbah za ta sklad. To je nujno ptrebno, da se more dotično zadevo čim najhitreje rešiti. Ako imajo dotični člani že nove članske knjižice, nal se vpošlje obe knjižici (staro in novo). Zato opozarjamo člane ln funkcijonarje, naj se starih knjižic nikar ne zavrže.
Posmrtnino, oziroma odpravnino se pošilja naravnost upravičencem, knjižice in dokumente pa se vrača skupinam, da jih po potrebnem vpisu izroče prizadetim, dokladerdkkaz-
Spise, ki se tičejo odpošiljanja lista, posmrtnin, odpravnin, obračuni, članskega gibanja in drugo, naj se pošiljajo upravi Spl. žel. org. v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg 10, dopise radi shodov, intervencij, agitacije >n podobno patainištvu Spl. žel. org. itsotam. Dopise za obiavo v listu pa se naj naslavlja na uredništvo »Železničarja«.
Poseoej opozarjamo vse naše člane in zaupnike, kakor tudi vse dopisnike, da natančno in jasno naslavljajo vse svoje pošlljatve, ker sicer gre več pošlijatev v Izgubo, ali pa na napačen naslov »Železničarski dom.« Po sklepu ustanovnega delegacijskega zbora naše organizacije naj se povsod in	ob vsaki priliki nabira za	»Železničarski
dom«. In to vsled neznosne stanovanjske mizerlje Železničarji naj zbirajo doneske ne ie med seboj, temveč tudi med tistimi, ki so v stiku z i* leznčarji in ki od njih žive.
Čimprej bo zbran potreben znesek, tem prej
pridejo železničarji do svojega doma!
m
Izplačane posmrtnine.
(Od 16. junija do 15. julija 1919)
Angela	Tabal, Ljubljana	K	50.—
Judita	Moser (Brenkovlč) Pragersko	»	264.—
Skupaj	K	314.—
Urava Spl. ti i. org.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač.
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Zahvala.
Podpisani se tem potom iskreno zahvaljuje vsem skupnim darovalcem in zaupnikom progo - vzdrževalnega odseka Zidanimost za podeljeno in nabrano mu podporo, katero je sprejel v njegovi sedanji dolgotrajni bolezni.
Jernej Kavčič, delavec,
progo vzdrž. odseko Zidanimost.
m
Ljubljana
rttfllatrovnna »druga a omejeno zavezo, Franiiškanska u ica St. 6. Tiskovine *# Sole, Županstva ln urade. Najmodernejše plakate in vabila za ... shode in veselice, .s
Letne zaključke.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, itd.
St«rcotiplia. Litografija.
Adalbert
Kassig
Ljubljana,
Židovska ulica.
Zavod za uniformo, krznar in izdelovatelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniform-skih predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalke i. t. d. Cepiče zimske in letne za strojevodje, kurjače itd. r raznih ^ oblikah po najnižji ceni. — Postrežba točna.