34 MOSTOVI 1/1992P0CVII
Pavel Apovnik
Težave pri iskanju ustreznic za strokovne izraze
i.
Nekaj besed o nemško-slovenskem slovarju
pravnega in ekonomskega izrazja avtorjev
Apovnika in Karničarja
Prvotna zamisel je bila dati koroškim Sloven¬
cem manjši slovar pravnih izrazov, da bi lažje
uveljavljali slovenski jezik na sodiščih in v
uradih. Pri tem seveda nismo mislili na
nikakršno koroško različico slovenščine. Bilo
nam je jasno, da je izhodišče našega dela lahko
samo slovenski standardni jezik. Ko smo se
pogajali z avstrijskim ministrstvom za
pravosodje o financiranju projekta, je dozorela
misel, da moramo izkoristiti priložnost in se¬
staviti obsežnejši slovar pravnih in tudi
ekonomskih izrazov, ki bo prav tako uporaben v
Sloveniji, čeprav tedaj še nismo slutili, da bo
Slovenija tako hitro in na široko odprla vrata
spremembi družbenopolitičnega sistema v
smislu demokracije zahodnega tipa in njenih
pravnih ter ekonomskih značilnosti.
Naše slovarsko delo lahko razvrstimo v štiri
faze.
1. Izbor pravnih in ekonomskih področij (in s
tem besedil).
Pri tem smo posebno skrbno obdelali nekatera
področja, pomembna za koroške Slovence (na
primer društveno pravo, zadružno pravo, šolsko
pravo).
Ko smo se odločili za izbor, smo se lotili si¬
stematičnega izpisovanja (ekscerpiranja) iz
strnjenih besedil, predvsem iz zakonov in
komentarjev. Izpisovali smo izraze (poznejša
gesla v slovarju) ter za pravni in ekonomski jezik
tipične besedne zveze, ki smo jih navedli kot
ilustrativno gradivo pri številnih geslih.
2. Iskanje slovenskih ustreznic za nemška
gesla in besedne zveze.
Slovenske ustreznice smo iskali v ustreznih
slovenskih strnjenih besedilih, predvsem v
zakonih, komentarjih in učbenikih. Pri tem je bilo
treba najti področno in vsebinsko ustrezno
slovensko besedilo, to pa nam ni vedno uspelo,
saj pravna sistema Avstrije in Slovenije nista
identična.
3. Gesla in besedne zveze v obeh jezikih je
bilo treba obdelati po leksikografskih
načelih.
Odločili smo se za transparenten sistem raz¬
poreditve ustreznic z oštevilčenjem pomenov v
primeru večpomenskosti (polisemije) in
razvrstitve besednih zvez po besednih vrstah,
podobno kot je narejen odlični Vojaški slovar, ki
je izšel leta 1977 v Ljubljani.
4. V četrti fazi je bilo treba opraviti več kontrol¬
nih in korekturnih postopkov, da bi
preverili, ali smo v slovar uvrstili neobhod-
no potrebna gesla in besedne zveze, ter da
bi izločili napake pri ustreznicah, abeced¬
nem zaporedju itd.
II.
Težave pri iskanju in oblikovanju slovenskih
ustreznic
Pri iskanju in oblikovanju ustreznic za
avstrijske pravne in ekonomske izraze smo
upoštevali smernice Klausa E. W. FLECKA, av¬
torja francosko-nemškega in nemško-francos-
kega slovarja pravnega jezika (Richtlinien fur die
Erstellung von Fach-wčrterbuchern, rokopis
1979), zgledovali pa smo se seveda tudi po
kakovostnih slovarjih, med drugim po omen¬
jenem nemško-francoskem slovarju pravnega
jezika in velikem Langenscheidtovem nemško-
italijanskem slovarju.
Klaus E. W. FLECK razlikuje pet vrst ustrez¬
nic, ki jih razvršča po kakovosti, in sicer:
1. pravi ekvivalent (echtes Aquivalent);
pravi ekvivalent je popolna ustreznica, "enaček"
izraza iz izhodiščnega jezika v ciljnem jeziku,
torej idealna rešitev, ki je v številnih primerih ni
mogoče najti. Primeri: Richter = sodnik, Klage
= tožba, Bevveis = dokaz, der Erbe = dedič;
MOSTOVI 1I1992IXXVII 35
2 . nepopolen ekvivalent (unvollkommene
Gleichung):
ekvivalent obstaja, vendar ni popoln, zato ga je
treba dopolniti. Primeri:
Parteiengesetz = zakon o političnih strankah
(Partei = stranka; ta beseda ima več pomenov),
Koalitionsfreiheit = svoboda združevanja
delavcev,
Revisionsgesetz = zakon o reviziji zadrug;
3. opisna razlaga (definitorische
Umschreibunt):
opisna razlaga se približuje definiciji, to je
vsebinski določitvi oziroma logični opredelitvi
pojma. Zaradi dolžine je nepraktična rešitev, je
pa vsebinsko eksaktna. Primeri:
Kleinaktie = delnica majhne nominalne vred¬
nosti,
Kellervvechsel - menica na izmišljeno ime, fin-
girana menica,
Verfallsverordnung = uredba o razpolaganju z
odvzetimi predmeti;
4. izposojanje in prevzemanje tujih besed:
izposojenkam in tujim besedam se ne moremo
vedno izogniti. Zaradi eksaktnosti je pogosto
bolje uporabiti tujo besedo kot slabo domačo
ustreznico. Primeri:
Diskontbank = diskontna banka,
Diskontgeschaft = diskontni posel,
Dokumentenakreditiv = dokumentarni akreditiv,
Leasing = leasing,
Factoring = factoring.
Posebno pozorni smo bili na kalke in kalkiranje,
dobesedno prevajanje besed in besednih zvez
iz drugega jezika. Primer:
Gutschrift = dobropis,
Lastschrift = vpis v breme (čeprav bi po SSKJ
bila možna tudi ustreznica bremenopis);
5. ustvarjanje novih besed (neologizmov):
pri ustvarjanju novih besed je velika nevarnost,
da naletimo na hud odpor. Zato smo bili zelo
previdni in smo se, če smo bili v dvomu, raje
odločili za opisno razlago kot za neologizem.
V nekaterih redkih primerih pa smo morali
ustvariti nov izraz, da ne bi "kapitulirali" pred
nalogo. Primeri:
Versandhaus = korespondenčna trgovska hiša
(na seminarju v Ljubljani so udeleženci pred¬
lagali: trgovina po pošti, kataloška prodaja),
Rechnungshof = zvezna računska kontrola,
Bundesrat = zbor zveznih dežel (zbor/nica/
zveznih dežel v avstrijskem parlamentu).
Na podlagi svojega slovarskega in
prevajalskega dela bi ob koncu tega kratkega
prikaza težav pri iskanju ustreznic za strokovne
izraze takole strnil merila za dobro ustreznico:
• dobra ustreznica izrazi ves ali skoraj ves
pomen izraza v izhodiščnem jeziku,
• ob njej se ne pojavlja problem
večpomenskosti (polisemije),
• je v skladu z besedotvornimi pravili v
ciljnem jeziku,
• se da brez težav uporabljati v besednih
zvezah,
• je estetsko neoporečna.
Naj končam z jezikovno samoumevnim, pa
vendar ne vedno upoštevanim pravilom: tudi
strokovni jezik je in naj bo lep jezik.