iALADO JUTRO Žt 2_Nedelja, 11. Januarja_19J1 Zimsko veselje Odrasli in starejši ljudje vzdihujejo, kadar se bliža zima. Njihove misli so žalostne, zakaj skrbeti bo treba za premog, drva, toplo obleko in močne čevlje. Vse te stvari so pa zvezane z velikimi izdatki. Žalostno jim minevajo dnevi in s hrepenenjem pričakujemo pomladi, ki jim pri- nese solnce in jim spodi skrbi iz hiše. Otroci pa pozdravljajo zimo z velikim navdušenjem. Pozimi pride sv. Miklavž, Božiček, šolske počitnice in — sneg! Da, sneg, to je tisto, kar am, mladim, olepša zimo. Tisti, ki imajo anke, se spravijo vrh hriba in potem, hajdi! navzdol — srečnemu sankaču je tako, kakor da bi plaval po zraku. Na drugem kraju se spet zbereta dva sovražna tabora ''toda v resnici nista prav nič sovražna, saj tO tudi ne bi bilo lepo) in prične se bitka s sneženimi kepami. Seveda, Bog zna kako prijazno ni, če ti prileti trda kepa za vrat, a zabavno je vendarle. Tudi sneženi mož je pri nas v velikih časteh. Namestu nosu uda sredi obraza košček rumene repe; iz prcrnogovih drobcev mu napravijo oči in v usta mu vtaknemo staro pipo. Če se potem še najde kaka star klobuk, tedaj veselju ni konca ne kraja! Ena najlepših zimskih zabav pa ja drsanje. Sicer se časih zgodi, da se mladi drsalec vsede na trda led, a to nič ne de! * Na sliki vidite tri drsalce. Dva otroka sta se našemila v oslička in pred njima stoji gospod, ki igra vlogo cirkuškega ravnatelja. V St. Moritzu (v Švici), kjer je najznamenitejše zimsko letovišče, prirejajo vsako leto maškarade na ledu. Tudi ta slika je posneta v St Moritzu. (Napisano Ker Vas zanima, kako je pri nas, Vam napišem enkrat nekoliko o nas. Kdo je ta »mi«? No, to smo mi, mi trije: jaz, Pubi in Bižu. Ker so to tri čudna imena in bi si oni, ki nas ne pozna, gotovo pod njimi predstavljal zelo čudne reči, je treba, da popišemo natančneje vsakega posebej. Ker pa bi še potem ostalo marsikaj nejasnega, je treba, da napišemo nekoliko uvoda, da •izvemo, kje smo, kaj delamo in kaj nas je tako nerazločljivo združilo, da se moremo predstaviti kar pod enim imenom »mi«. Živimo v Rivi, v lepem mestu ob Gardskem jezeru. Gardsko jezero s svojo okolico spada med najlepše kraje na svetu. To je kraj, kjer cveto citrone! Pes krasen kraj! V ozadju se dvigajo jasne tirolske gore, ki so zdaj v zimi pokrite s snegom in oznanjajo, da tam za njimi leže mrzle alpske dežele. Pred nami proti jugu pa leži ozko med skalne bregove razlito Gardsko jezero; razprostira se daleč., daleč, dokler se ne izgubi v nejasnih meglah. Po jezeru plavajo čolni, jadernice In veliki parni-ki. V pristanišču ob mestu je vedno živahno, kajti mnogo popotnikov potuje preko Gardskega jezera, ki je bilo že od nekdaj med glavnimi prehodi iz severnih dežel na jug Okoli R'ive se razprostira lepa dolina, bujna in bogata, polna grozdja in južnega sadja. Eno uro imamo do Torbole. kjer je krasen razgled po jezeru, in eno uro imamo do Arca. kjer je znano zdravilišče za ljudi, ki trpe vsled pljučne bolezni: toda bolnikov je tam malo videti zato pa je pri koncertu vsak dan zelo živahno. Nad Arco se dviga visoka skala v v Rivi L 1908.) obliki loka (odtod ime) in na njej so razvaline staroslavnega gradu, okoli in okoli obdane od zelenih oljk... Vse križem po dolini vodijo poti med vinogradi in vrtovi; polme, ciprese, oljke vse zeleni tu, raste, cveti, celo zdaj, ko je drugod velika zima. Tak je torej kraj, kjer živimo. Stanujemo v vili zunaj mesta med samimi vinogradi in vrtovi. Mimo nas gre cesta proti Arcu in v gore. Naša vila je velika in prostorna. V pritličju je gostilna »Pri izgubljenem času« (al tempo perduto), ki pa ima morda zaradi svojega nenavadnega tonena malo gostov. Le v nedeljo je tam godba in zabava, sicer je ves teden mir. Mi smo v prvem nadstropju in imamo lep razgled v mesto, na jezero in okolico. Naša družina obstoji iz sedem oseb, ki se deli nekako na tri dele: gospod in gospa, potem smo m1] trije, to je: jaz, Pubi in Bižu in potem hišna Zižota in sluga Herman. Da je pri nas vse srečno in zadovoljno, si lahko mislite, zato je pri nas vedno veselo. Kakor vidite torej, središče vsega tvorimo »mi«, in sicer stoji na sredi vsega — ako štejete od zgoraj navzdol ali od zdolaj navzgor — Pubi Zato je treba, da se najprej seznanimo z njim. Ako sem zgoraj najprej imenoval sebe. je imelo to svoj vzrok, nikakor pa ne gre^, da bi najprej sebe popisoval, ker prvič to sploh ni navada, drugič je skromnost lepa lastnost m tretjič mi prihrani delo stari pregovor, ki pravi, da po družbi snoznamo ljudi Tako torej pride najprej Pubi. potem B''žu in potem šele jaz, ako bo potrebno še kaj pripomniti. PubL Prav za prav mu je ime Erih in mama mu pravi »srček«. Izmed teh treh imen pa mu Pubi vendar najbolje pri-stoja in najbolj sliši nanj; zato ga vsi tako kličemo. Pubi je star šest let, je velike ravne postave, precej zalit; im^ lepe m m ene lase, počesane na strani v malo čopico, ima modre oči, majhen, nekoliko zavihan nosek in na njegovem obrazu leži toliko hudomušnosti, da se mu človek nehote zasmeje, ko ga zagleda pred seboj. Zdi se vam na prvi trenutek resen in moder; šele, ko začnete z njim govoriti, spoznate, da je še otrok. Pubi je za svoja leta zelo močan; ako hoče kaj zlomiti in mu ne gre zlahka, se oipre v ograjo, nakrene in — mora se zlomiti. Zato pa tudi Pubi ne joka za vsako malenkost; kadar se vozi na svojem trikolesnem bicik-Iju, pada kakor snop in se smeje: ako se mu kdaj ponesreči, da se resno i>o-bije, tako da je vredno solz. se najrajši skrije v kot. da ga nihče ne vidi. ker bi sicer drugi mislili, da ga boli Pubi ima marinarsko čepico, ki se mu zelo poda; nosi se sploh jako gosposko, toda obdrgne se ob vsak zid in komaj bi bilo, da bi ga vedno krtačili PuM ne hodi v šolo, uči se doma; zdaj zna že vse citati in pisati, vse številke pozna in šteti zna do sto To je bilo truda dva meseca, preden smo se vse to naučili. Dasi smo se učih le pol nre na dan, je Pubi nam dokazoval, da je od samega učenja že ves neumen. Kadar se je uprl in ni hotel več, ni pomagala ne dobra ne huda besda, ne posvaritev, niti palica. »Zdaj pa absolutno ne,« je rekel in bilo je konec. Toda nekoč smo srečali na i z. prehodu — ako govorimo v množini, je treba vedeti, da smo vedno vsi trije, namreč mi: — t. j. jaz, Pubi in Bižu — srečali smo torej njegovega za par mesecev mlajšega znanca, ki je v kratkem razgovoru Pubiju razodel, da zna že mnogo več nego Pub'i. Od takrat je postal Pubi priden in njegova vedoželjnost ni poznala konca. Poslej je šlo hitro. Dasi Pubi vedno trdi, da bo postal inženir, so mu bile vendar številke takoj iz početka zelo neprijetne; kupili smo računski stroj, računali smo na prste, na kostanje, na krajcarje, toda ni se mu hotelo jasniti .. Končno nam je kupil gospod tombolo in smo igrali. Pubi je sicer tudi igral, a drugi so mu morali pomagati. To ga je zelo jezilo. Naenkrat pride k meni in začne zlagati številke. Zložil je vseh 90 in drugi dan je že klical sam številke pri tomboli. (Dalje prihodnjo nedeljo.) Jože Kovač: Kar sneži naj... Zima v solnce je dahnila in oči mu zapahnila. Vrana kraka: Mraz je, mraz, sneg pokril bo gozd m laz. Deževna kapljica zmrzuje, mraz kožušček ji daruje. In zavite v bel kožuh letajo z neba kot puh. Niso kaplje, so snežinke, so snežinke, so beMnke. Kar sneži naj tri noči, da bo dosti za sani. KA/PfŠEJO-JUTROVČKf"* Kam bi potoval, če bi imel denar? Če bi imel denar bi potoval v Ljubljano k »Jutrovemu« stričku, da bi ga osebno sporna! ter videl stroj na katerem se tiska »Mlado Jutro«. Pepi Aubreht, učenec 2. razr. v Žalcu. Kaj lepega sem doživela na božični večer? Doma smo imeli lepo božično drevo in jaslice. Prižgali smo lučke in čarobne sve-čice. Dobila sem lepo, veliko punčko a se nočem igrati, ker se mnogo rajše učim. Slavica Vidmer, učenka m. razr. v Mariboru, Vrtna ul. 8/11. Zakaj je prav, da se učimo tujih jezikov? Prav je, da se učimo tujih jezikov. Ker potem lahko potujemo po svetu. Viktor Logar,-učenec EL razr. v Ljubljani, Tobačna tov. Zakaj je prav, da se učimo tujih jezikov? Prav je, da se učimo tujih jezikov, ker se s tem izobražujemo. Tako lahko spoznamo Sege in navade drugih narodov. Jelka Lakota, učenka UL razr. v Mojstrani. Kam bi potovala, če bi imela denar? Najrajše bi potovala v Istro pogledat Ta-dransko morje in obiskat naše zasužnjene brate. Spotoma bi se ustavila tudi v naši beli Ljubljani, kjer izhaja naš priljubljen mladinski list »Mlado Jutro«. Emica Stare, učenka I. razr. mešč šole. Središče ob DravL Zakaj je prav, da se učimo tujih jezikov? Da si prihranimo tolmača, če potujemo v tuje kraje. Pleunik Rudolf, učenec IV. razr., Meža 46 pri Dravograda Kam bi potoval, če bi imel denar? Če bi imel denar bi potoval v prostrano džunglo. Kupil bi si dobro puško in odbojev. V džungli bi streljal divje zveri, ki imajo dragoceno kožo. Meni bi bilo največ do dragocenih kož. Ko bi se spet vrnil domov, bi dal napraviti iz najbolj dragocene kožuhovine mamici lep zimski plašč. Okostnjake, izkopnine in druge znamenite reči bi pa daroval znanstvenim zbirkam. Tori Ljubomir, učenec IV. razr. v Trbovljah. Kaj lepega sem doživel na božični večer? Najlepše kar sem doživel na božični veter je bilo to, da sem dobil vse, kar sem želel aa Božič. Edl Brajnik, učenec UL razr. v Kamniku. Kam bi potovala, če bi imela denar? Ce bi imela denar bi prepotovala nato lepo Jugoslavijo. Potem M te obiskala na- še neosvobojene brate in sestre v Italiji in na Koroškem. Turk Ludmila, učenka, EL razr. gimn. v Ptuju. Zakaj je prav, da se učimo tujih jezikov? Prav je, da se učimo tujih jezikov za.ro, ker pravi pregovor: več ko znaš, več- we-ljaš! Saj človek ne ve, kje mu je namenjje-no bivališče in kam ga bo gnala usoda. Slavko Janžekovič, učenec n. razr. v Celju. Kaj lepega sem doživel na božični večen-? Na božičen večer me je obiskal stričev iz Amerike in mi podaril zlato uro. To je bi lo najlepše. Stanko Topolnik, učenec II. razreda Pragersko. Kam bi potoval, če bi imel denar? Potoval bi v našo prestolico, na Kosovo polje in v vsa druga mesta, ki so znana po svojih znamenitostih. Slavko Ferlin, učenec m. razr. v Preski, Svetje p. Medvode Zakaj je prav, da se učimo tujih jezikov ? Zato, da če potujemo v tuje države, na lahko čitamo v drugih listih »Jutrove« novice. Janezek Vrhunc, učenec IV. razr. Vič-Glince c. XVII, št H. Kam bi potoval, če bi imel denar? Če bi imel denar bi potoval v Nemfiio. Tam bi si ogledal vse ladjedelnice in rneai-o Koln, ki slavi po svojih lepih cerkvan un svetovno znani božji poti. Lojze Klarič, učenec IV. razr. v Slo rab pri Celju. Kaj lepega sem doživela na božični večeri? Na sveti večer sem bila pn svoji dobri stari mamici in starem atu v Ljubijanii. Pisali so nam na Reko. da je stara naam« bolna in da leži. Na sveti večer je bila pa že toliko boljša, da je vstala, menda od sa-nrega veselja, ker sem jo prišla obiskat, is o sem jo zagledala zdravo pred seboj sem bila zelo, zelo vesela! Zdenka Plehanova, učenka m. razr Raka pri Krškem. Kam bi potoval, če bi imel denar? Če bi imel denar bi potoval v Benečijo in v Korotan, da bi obiskal in tolažil naše nesrečne brate. Obenem najlepše pozdravljam vse »Jutrovčke«. Bravničar Dušan, učenec II. razr v Kočevju. Kaj lepega sem doživela na božični večer? Najlepše kar sem doživela na sveti ve*er je bilo to, da smo šli vsi skupaj k polnoč-nlcL Emica Kač, H^prpfrfl LL razr. mešč. tole v Kresnicah. ZASPRETNE-ROKE Kako si napravim sani? Vzemi dve močni deski, dolgi po 75 centimetrov in široki ,po 20 cm; odmeri pri vsaki od kateregakoli ogla 4 cm s/' ka. i v širino in 55 cm v dolžino. Od te točke načrtaš k nasproti ležečemu oglu četrt kroga, med točkama pa potegneš ravno črto, odžagaš po črti manjše dele s/iAa Z. (slika 1) in tam, kjer si žagal, pribiješ ozek pas pločevine Vendar naj bo pločevina nekaj daljša, da jo zadaj lahko upogneš in pribiješ (slika 2). Pazi. da t » bo pločevina gladka in napeta. Žeblje zabij močno, glavice ne smejo štrleti ven, ker bi te pri sankanin /elo oviralel Zdaj zvrtaj v vsako desko dve luknji s premerom 2 cm, toda pri obeh deskah na enakih krajih! Vzemi dve močni na- lici, dolgi po 30 cm in s premerom 3 cm. Na koncih iu tako daleč obreži. da ju lahko zabiješ v luknje Ko si jih zabil. iu na moč zagozdaj' (slika 3) Zgoraj pribiješ za sedež 30 cm dolge deščice in sani so gotove. Prehod čez vodo Vaščani so sklenili da zgradijo čez potok novo brv Župan je prišel, da si ogleda kraj. Na bregu so že ležale štiri deske, a vsaka izmed njih je bila kraj- ša od potočne širine Župan pa je bil duhovit človek, poklical je delavca In sestavila sta iz teh štirih desk zasilno brv Kako sta to storila? (Desk nista ne zbila, ne zvezala!) Oj, oj, oj, oj, oj! Vstavi črke a. a. a. b. c. d. e. g. i. k, k, n, o, p, r. s, t. v. v. z — v prazna it AT