Štev. 20. Y Mariboru 17. maja 1877. Tečaj XI.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom a celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Po8amesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Nadvojvoda Albreht in Hrvati naši brati.
Avstrijsko-ogerski ministri so sicer izrekli, da glede rusko-turške vojske Avstrija ostane začasno neutralna, t. j. nobenostranna. Ministri dajejo nam tedaj vedeti, da bi Avstri ja utegnila tudi iti v boj. Toda zoper koga, zoper Turka ali zoper Rusa? Ustavoverci želijo mir, ali pa boj zoper Ruse, če Angleži in pruska Nemčija pomagajo ; Magjari bi pa kar hitro radi z svojimi honvedi na strani avstrijske vojske vdrli Turka branit. Slovani, večina avstrijskih prebivalcev, še smo najbolj mirni in tihi, čeravno hi imeli z vsemi avstrijanskimi do-morodi vred uzrokov dovolj, svoj glas povzdigniti za osvobodjenje krščanske raje na Turškem, za Avstriji ugodno rešeuje nevarnega turškega pra-šanja v porazumu z Rusijo. Toda Poljaci nečejo, Čehi, Slovenci, Slovaki iu Srbi sedaj ne moremo zdatue besede spregovoriti, Hrvatje pa so molčali v ogerskem zboru, v svojem hrvatskem saboru, v novinah. Drugi Slovani smo žalostni mislili, da so se rojaki slavnih Zrinijev, bana Jelačiča itd. svojej zgodoviui, svojemu slovanskemu poklicu izneverili. Ali hvala Bogu, v tem smo se varali. Hrvatje so pretečeni teden slovesno, sijajno pa tudi modro vsemu svetu naznanili, da temu junaškemu narodu še vedno živo bije pravo, staio hrvatsko, zvesto avstrijsko in iskreno slovansko srce. Poslnžili so se v ta namen prihoda svitlega nadvojvode Albrehta v Zagreb. Ta slavni ud naše svitle cesarske rodbine sluje kot naš prvi general (kajti on edini se zamore ponašati, da je sovražnika v veliki bitki premagal, kar je storil 1. 1866. pri Custozzi), kot avstrijski domorod, kot prijatelj Slovanov in kot poseben ljubimec ruskega cara ter kot zagovornik porazuma in zveze Avstrije z mogočno Rusijo. Ali ta sloves o njem je tudi kriv, da ga naši ustavaki, še bolj pa Magjari niso tako veseli, kakor bi morebiti bilo prav. Tem bolj se ga pa veselimo vsi pravi avstrijski domorodi, cel6 posebno pa Slovani, kar so te dni Hrvatje, naši sosedni bratje, kaj sijajno svetu pokazali.
V sredo 9. maja se je nadvojvoda Albreht, kot višji inšpektor naše vojne, okoli 11. ure dopoldne pripeljal iz Belovara po železnici v Zagreb. Na kolodvoru, ki je bil ves opleten iu okinčan, so ga sprejeli z gromovitimi „živio" klici in z svi-ranjem cesarske himne; Mažuranič ban ga je pozdravil kot slavnega maršala in dobitnika v imenu cele Hrvatske, nadškof Mihajlovič v imenu hrvatske duhovščine in župan dr. Andrijevič v imenu mesta Zagreba. Županu je nadvojvoda, od sijajnega sprejema vidno genjen, rekel pomenljive besede: „Hvala Vam srdačna! Neču propustiti, da ovaj izraz viernosti i odanosti priobčim Nj. ces. kralj. Veličanstvu na znanje. Ja sam uvjereu kako o viernoj privrženosti hrvatskoga naroda prema prev. prestolu, tako i o njegovoj hrabrosti i požrtvov-nosti; uvjeram sam kauo što su Hrvati dosada da če oni in u buduče v dobrih iu zlih dana vierno stajati uz svoga vladara i monarhijti". Ta odgovor je pouzročil živahne „živio" klice. Potem se je slavni gost peljal od več sto kočij spremljan skozi Ilico k gostilnici pri „avstiijskem cesarju". Ulica je bila natlačena z ljudmi, vsa okna, vsi ptozori bili so polni gledalcev; vse hiše opletene, kakor na sv. Telovo. Gromovito „živio" klicanje se je od vseh strani razlegalo. Pred gostilnico bili so nastavljeni vseučiliščni dijaki, veterani, so-kolci, gasilci, vsi v lepi narodni obleki. Nadvojvoda jih je prijazno pozdravljal. Prišedšemu v gostilnico prikaže se 60 krasno opletenib devic, ki so nosile v rokah vence, ovite v narodne boje. Gospodična Milka Draškovičeva mu je poklonila krasen venec in ga nagovorila: „Carska Visosti! Kčeri glavnega grada kraljevine Hrvatske pozdrav-Ijaju viernimi srci svietlo lice Vaše carske Visosti, radujuči se, što se je k nam svratio toli uzvišen gost, dična grana prejasne carske porodice. S naj-iskrenijim oduševljenjem kličemo iz dna srdaca naših: Bog poživio, Bog blagoslovio prejasnoga nadvojvodu Albrehta; vazda mu cvala junaška sreča na braniku monarhije. Živio!" Nadvojvoda se je devicam naklonil rekši: „Zahvaljujem Vam se", potem je stopil na prozor ali balkon ter se
prikazal vsemu ljudstvu. V tem trenutku zadoui ruska carska himna, „čim je izražena hrvatska želja, da sadanje prijateljstvo izmedja dvijnh careva, kojoj jeprejasni nadvojvoda nosioc, trajno ostane na sreča obijuli carevina i da ono povrati našn hračn u Bosni i Hercegovini nakon otrgnnca i stradanja tolikih stolječa, staroj kraljevini Her-vatskoj"*). Gromoviti „živio" in „slava" so spremljali sviranje ruske himne. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno in nadvojvoda počeščen z sijajno bak-Ijado, pri katerej je 180 pevcev zapelo Zajčevo koračnico: „U boj, u boj, — nek Turčin zna, kako rnremo mi". Naposled se zberejo nosilci bak-ljad, zastav in barjakov okoli spomenika bana Jelačiča, nagnejo barjake proti njemu in iz tisoč grl zaori: slava mu!
Naposled omenimo še spomenico, katero je isti den hrvatska vseučiliščna mladež objavila. V spomenici se naznanjajo želje hrvatskega naroda namreč: naj svitli cesar Franc Jožef kot hrvatski kralj hrvatski narod Bosne in Hercegovine reši izpod turškega jarma in lepi deželi pridruži Hrvat skej in tako vse dele nekdanje hrvatske kraljevine zedini v eno celoto!
Tako so Hrvatje, naši bratje, svetu pokazali svoje želje glede turškega prašanja. Hvala jim in slava! Vsi Slovenci, vsi avstrijski Slovani smo tega neizmerno veseli!
Gospodarske stvari.
Pokončevanje plevela.
Razumen in marljiv kmetovalec si bode kolikor najbolj mogoče prizadeval iz svojega zemljišča potrebiti vse tiste rastline, katere bi utegnile njegovim pridelkom škoditi. Take škodljive rastline, ali plevel, so dvojne; prvim prištevamo rastline, ki se po semenu zaplojajo, drugim pa one, katere se po korenikah in stebliških izrastkih pomnožu-jejo. Zatiranje takih škodljivcev se godi na mnogovrstni način. 1. Njiva, ki je polna plevela, se začne b<rlj skrbno in ob pravem času obdelovati; posebno zdatno je globoko oranje jeseni, večkratno vlačenje z ostro brano. 2. Mnogo plevela se pokonča tudi, če se vsejaua setva pri ugodnem vremenu, t. j. kedar je zemlja suha, z brano dobro povlači. Brana potrga zaraščeni plevel in ob enem pomore vsejauemu sadežu do zraka, svit-lobe in toplote, kar njegovo rast vidno pospešuje. 3. Modra razvrstitev sadežev; nikoli se ne smeta 2 okopavna sadeža zaporedom na isti njivi nasaditi, sicer bo njiva kmalu polna plevela. 4. Čist gnoj je velike važnosti za pokončanje plevelnih rastlin. Smeti in pometi iz škednov, podov, dvorišča itd. naj se tedaj ne mečejo na gnojišče, ampak spravljajo v stran za dober kompost, sicer pride
z gnojem mnogo plevelnega semena na njivo nazaj. Mnogo takega škodljivega semena se na njive spravlja tudi po živinskih iztrebkih in v gnoju zato, ker ga živali mnogo povžijejo z senom, deteljo itd. pa mu v svojih trebuhih vendar kaljivne moči ne zaterejo. Tukaj pomaga parenje krme z kropom, kar vsakemu semenu vkonča kaljivno moč. 5. Seme za sejatvo se naj pripravi vselej mogoče čisto; če se poznej na njivi prikaže ljulika, plevel, gaje treba iti plet, kar se najboljše opravlja ob vremenu, ki ni premokro pa ne presušno. Pletva je mudno in precej drago delo, natrgani plevel se položi živini za klajo. 6. Najbolj zarašča plevel na vlažnih mestih njive, tukaj pomaga drenaža, bodi ka-koršnakoli. 7. Kder so zemljišča jako razkosana in daleč med drugimi posestvi razdevana, ondi se nahajajo tudi mnoga vratišča, age, meje itd., kder se navadno zareja veliko plevelnatih rastlin, kojih seme potem veter po bližnjih njivah raznaša. V takih razmerah morajo vsi sosedi skup segnoti in vsak po svoji agi itd. marljivo pred cvetenjem pokositi in potrebiti plevelnatc rastline; tako skupno in vzajemno pokončavaje tukaj največ zda, eden sam ne opravi ničesar, ves njegov trud bi bil zastonj. —
0 pridelovanju živinske krme na polju.
II. Prednosti, ki jih taka krma ima, so na kratko sledeče: 1. Se živina, ako se njej detelja z raznimi travami pomešana zelena poklada, nikdar ne napihne. 2. Je taka krma zarad različne sostave mnogo boljša od čiste same rudeče detelje. 3. Se taka mešanica tudi dosti lagle suši, nego čista detelja, in tudi ne gre toliko listja v zgubo, ker se toliko ne omane in je krma tudi dosti boljša. 4. Vsejaua krma ne pozebe tako lahko ko čista detelja. In če detelja tudi nekaj vmes pozebe, to ne dela toliko škode, ker se razna trava tim bolj obraste in nastale plehe preraste 5. Je slednjič pridelek dosti veči ko od čiste detelje.
Vsak skušen kmetovavec ve iz večkratne skušnje, da se včasih na travniku lepa trava vidi in vendar se nje le malo nakosi. Pridelek po tem takem ni tolik, kolikoršnega si je gospodar pričakoval in želel, ker med visokimi travami primanjkuje tako imenovanih pritličnih trav. Te skušnje bi morali kmetovavci, kedar knniue rastline sejejo, vedno pred očmi imeti in ined deteljo visoke in nizke trave posejati. Tako bi se ne le množina pridelka povišala, ampak tudi dobrota pridelane klaje povečala. Pri tem se pa ni bati, da bi se po gosto posejanih travah detelji škoda delala, ker detelja, če ji je le zemlja ugodna, dosti močnejše raste, in le, če se je detelja travi umaknila, ta na njeno mesto stopa in se lepo razrašča. Tra-vino seme se pa le sme sejati, ko ni vetrovno. Pri izbiri semena se pa mora posebno na trave ozir jemati, ki v dotičuih krajih najbolj in najlepše divje rastejo, Po goratih krajih sem ter tje po goličavah, mejah in potočnih brežinah rastejo v
obilni meri različne dobre trave kakor: paholka, glistnik, lesičji in pasji rep, kostreba in latovka in več drugih, kterih semena si kmetovavec ali sani po ali otrocih o priličnem času lahko nabere. Za deteljišče mu je kmalo dosti in tako si tudi lahko stroške za nakupovanje travnega semena prihrani in to ravno o času, ko je najbolj občutljivo kaj izpod palca spustiti. Želeti je tedaj, da bi se kmetovavci pridelovanja krme na polju sploh, posebno pa po goratih krajih, bolj živo poprijeli in tako živinorejo in z njo poljedelstvo na višo stopnjo povzdignili.
Bradovičasta Marova jedilna buča ali tikva. Čudno je, da zeliuarji in kmetovavci jedilnih buč ali tikev ne obrajtajo toliko, kolikor jim po vsi pravici obrajtanja gre. Boljše sorte jedilnih buč dajejo presne dobro prikuho in se morejo tudi kakor razne sorte dinj vlagati, za kar so posebno pripravne. Tudi hranivna moč raznih buč je prav velika in zato zasluži ta sadež, da bi se poleg krompirja bolj pogosto za hrano porabil. Zato je dobro buče, kakor presno repo kuhati. Najbolj okusne so, predno popolno dozorijo. Takrat se morejo kakor kumare pripraviti. K najboljšim sortam jedilnih buč pa spada Marova bradovičasta buča. Za vlaganje ni boljše buče. Njeni sad je okrogle podobe, na površju je sivo bradovičasta, meso rumeno in želo okusno. Seme se dobiva pri raznih semeuarjih.
Pomoček proti gosenicam. Letošnjo spomlad se je zopet neštevilno veliko gosenic zaredilo, da so v nekterih krajih že cela drevesa do golega omulile. Ker so tedaj gosenice svoja gnjezda že zapustile, je najboljše sredstvo jih pokončati kamueno olje. Vzeme se čopek, pomoči v olje in z njim skupaj sedeče gosenice pomočijo. To pokončanje se pa mora rano za jutra goditi, dokler še vkup sedijo med vejami.
Sejmovi na Štajerskem. 19. maja: Slatina; 22. maja: Sv. Juri na juž. železnici, Loče, sv.' Hema, Kače, Loka, Lueane, Mahrenberg, Oiimje, Oplotnica, Mozirje, Radgona, Laško; 24. maja: sv. lleleua, sv. Marjeta pod Ptujem; 25. maja: Ivnik, Ormuž, Berače, Slivnica pri Mariboru, Vitanje.
Sejmovi na Koroškem. 21. maja: Reichenau; 22. maja: Celovec, Svinec, Gmünd, Krško, sv. Mohor, sv. Lenart, Malborget; 23. maja: Belak; 26. maja: Waldenstein.
Dopisi.
Iz Celja. (Novo pokopališče.) Dolgo časa so že naši mestni očaki iskali pripravnega prostora, kjer bi napravili novo pokopališče. Celjsko mesto se posebno ob graški strani, kjer ste dosedajšnji pokopališči, pri sv. Maksimilijauu in sv. Duhu, vedno širi, tako da bi ščasom pokopa-
lišča prišla še v sredo med hiše, tudi je prostor sedajšujih pokopališč že premajhen — zraven tega neki mrtvaški sopuh, ki prihaja iz take zemlje, kjer mrtvaška trupla trohnijo, posebno v novejšem času, zraku silno škoduje, tudi voda okrog pokopališč neki več ni zdrava. Kdo bo nadalje vedno gledal na grobe in na križe po grobih nastavljene ? In to moraš, če se le po graški cesti na sprehod podaš — vsi ti in drugi razlogi, med temi tudi ta, ker so se zdaj prekopavali grobi prezgodaj tako, da je nek liberalec (drug se ve, da nobeden) videl cele kose mesa na kosteh nekega mrtveca, nadalje, ker smo silno bogati in ne vemo več kara z denarji — vsi ti in še mnogi drugi vzroki so tehtni zadosti, da se za pokopališče poišče kraj, ki je daleč od človeških prebivališč. Tak prostor se je zdaj tudi našel: pokopavali bomo v prihodnje pol ure od mesta sredi med Dobravo in Zgornjo Hudinjo. Ne daleč od ondot je mesto, kjer se mrhovina pokopavlja. Nek šaljivec je mislil, da bi boljše kazalo, pokopališče za ljudi ravno poleg koujederca napraviti: kajti človek in konj sta po najnovejših učenih (?) preiskavah preccj blizu sorodna! Verni kristijani se ve da še vedno drugače mislimo in sodimo o človeku, o konju in o pokopališčih!
Od Lemberga. (Kmetijski poduk; ploha; popravek). — Dne 6. t. m. bil je za naše kraje napovedan poduk o vi no reji, ki ga je v Lem-bergu namenil imeti potujoči strokovnjaški učitelj g. Kalrnan. Ker pa mu je deževno vreme račun prečrtalo, ni mogel zadostiti svojej nalogi. Vzlic slabemu vremenu sešlo se je ob določenem času vendar do 50 podukaželjnih poslušalcev. Da se zbrano število ni odpustilo „praznih rok", je gosp. dr. Langer ob kratkem razkladal rečeui poduk obsegajoče točke. Razkazoval je najprvlje „maslo" za vinograde, — gnoj in njegovo napravljauje kot kompost. Razlagal je, kako pripravljati živice (rozge) za trsov-nico, omenivši, da se je dosedanje ravnanje pokazalo nepraktično oziroma na čas in ž njim združene stroške, kakor tudi gledč lesa samega. Potem je kazal svoje jedno- in večletne nasade; govoril o rezi ter povdarjal zlasti to, da se mladikam ne sme puščati preveč ok, nego da se mora posebno gledati na to, da bo trs dobil glavo, ako želimo imeti lep in močen les. Naposled še je pokazal praktično, kako bi se moralo trsje saditi vrstoma in kako ga vravnati, da bode solnce čem laglje lesu pristopno, — polduevna linija; ne velja — pravi — po vrstah saditi samo „zavoljo lepšega" Pokazalo se je ob tej priložnosti, da ljudstvo želi podučevanja. Nekteri so poskusili že prvlje prirediti si nove nasade po vzgledu dr. Langerjevim in so se o vspehu povoljno izrazili; drugi so skle-noli to še storiti. Ta poduk pa hvala gosp. doktorju ! — bodi podlaga za boljše razumljenje na-tančnejega predavanja, ki ga še gotovo pričakujemo od g. strokovnjaka. — Opazili smo, da za poduk odločena ura ni bila na svojem mestu, namreč
vprav ob času popoldanske službe božje. Vsled tega jih je (iz Dobrne, Nove cerkve . . .) veliko napotilo se k poduke še le po opravljenej službi; tako so se morali vrnoti, predno so do namenjenega kraja prišli, ker so poslušalci že odhajali domu. V torek (8. t. m.) po poldne privlekli so se od jugovzhoda temni oblaki se silnim bliščem, kteri je nad Dobrno tako rekoč obstal. Dobro četrt ure pral je gost dež dobrnska zemljišča; pomagala mu je toča, ktere še si sledeči dan mogel videti na kupe. Posebne škode ni; samo to, daje vodo do nižin spremljalo nekoliko zemlje. Dvakratni mraz zapustil nam je pač spomin na trsju in sadunosnikih. — Očetomor, ki ga „Gosp." (št. 17. omenja, ni se zgodil na Dobrni, nego v Dobravi blizu Celja.
Od sv. Tomaža nad Veliko nedeljo. Zimo smo res ugodno imeli, spomlad pa je celo druga-čišna. Deža in vetrov je še črez mero; 22. aprila je mraz vzel sad na drevju in tretjino v vinogradih, 3. maja pa je še hujše pritisnil. Njive dobro kažejo. 1. maja je v Braclavcih pogorel Kovačev hlev z škednom vred, 4. maja na večer pa so pogoreli 3 hrami na Vičauskem vrhu. Da bi vendar ljudje hotli na ogenj bolje paziti, nesreče bi bilo menje, čeravno vsakokrat pravijo, da jim je nekdo nalašč vžgal. — Nekateri naših predstojnikov še vedno radi nemškutarijo. Hrustajo in tolčejo nemščino, da se je Bogu usmiliti. Izgovarjajo se, da jim gosposka neče slovenski dopisovati. Ali o tem tukaj ne govorim, omenjam le, da sem videl od slovenskih predstojnikov nemško napisane živinske izkaznice. Zakaj pa teb ne spi-sujejo slovenski ? Dalje videl sem pri ormužkem notarju ali bilježniku dr. Geršaku lepa slovenska pisma, ali podpisi predstojnikov in drugih Slovencev na njih so bili načrčkani nemški. Dokič bomo Slovenci tako malo marali za sebe iu svoj jezik, tečas nas tudi drugi spoštovali ne bodo, tečas nas bodo povsod imeli godne za ponemčenje. Dobili smo novo mero iu vago, toda stare se še nismo iznebili, po štacunih merijo po metrih, računijo pa po laktih. Pri vagi je ravno tako. Nekateri bi sedaj radi kilogram tako predavali, kakor poprej 2 funta. Ako kdo zrnje v Ptuj pelja, mu nečejo po novi meri kupiti, če pa kaj v mestu kupi, mu pa radi '/s hektolitra prodajo za toliko, kolikor so oni poprej dali za star vagan. Najboljše bi bilo, da bi stara vaga povsod iu popolnem prenehala! — Prosili smo v Ormužu, v Ptuju in v Gradcu, da bi se nam pomagalo veliko cesto napraviti proti Ormužu! Vse je bilo zastonj. Sedaj so naši predstojniki sami začeli stezo popravljati, česar smo vsi veseli.y
Od sv. Jurja na Šavnici. V 18. štev. „SI. Gosp." brali smo o kmetijski družbi v Orehovcih. Tudi od naših št. Jurjevčanov so nekateri hodili tje vohat. Pravijo, da je bil važen shod. Reklo se jim je, da so Slovenci povsod čislani, da nas gospodje v vsakem trgu in mestu radi imajo .... (Se ve,
kedar pri njih kaj kupimo ali zapijemo. Ured.) Od 1. maja nimamo več pošte pri sv. Juriju, ker so jo v Negovo prestavil. Naš g. Fridiih Kreft je našo pošto poprej dobro vodil in bili smo tega vsi veseli, sedaj pa vsi nevoljivamo in po pravici; pisma nam v Radgoni po 24 ur in še dalej zaostajajo. Jako sitno je to za predstojnike, ki bi sedaj naj imeli veduo enega slugo na stezi in na pošti. Pravijo, da je temu vse kriv negovski, nem-škutarski kralj Spirk. Bog mu grehe odpusti, če je to res. Marsikateri se je že močno ardil, kedar je moral v Negovo na pošto. — Krido naredil je g. Anton Bolkovič, po domačem Firjanič, posestnik in zruski trgovec v Sovjaku. Upniki baje zgubijo više 3000 fl.
Iz Središča. (Zaupaj, pa glej komu.) Nepokvarjeni Sloveuci so odkritosrčni in postrež-Ijivi, zato mislijo, da so te lastnosti pri vseh ljudeh, zlasti pri gosposkih najti. Prav in lepo bi bilo to, a skušnja nas drugače uči. V sledečem naj bi nepoznanim l judem ne zaupali prehitro, ker je dendenes veliko nepoštenih klatežev po svetu. Neka nepoznana „nobel frajla" si je v soboto opoldne v gostilnici g. Venigerholca najela hišo, češ da bo dva dni v Središču ostala. Obnašala se je silno gosposko; dala si je piščence „pohati", butelje postreči in sploh vse za obed in večerjo pripraviti, kar so le zmogli. Se tisto noč pa jo tudi prav „nobel" na tihem pobriše, se ve da brez plačila, ter si še povrh nekaj svilnatih robcev iu drugega oblačila naloži. Celó molitveno knjigo iu čislo (roženkranc) ki je bilo v sobi, je odnesla. Poškodovani g. oštarijaš gotovo drugokrat ne bo nepoznanih ljudi pod streho jemal, preden mu s svedočbami ne dokažejo, kdo in odkod da so. Iu tako je prav.
Iz Maribora, (č. g. Reš umrl). Te dni smo prejeli iz Amerike časnik „katholisehe Volkszeitung" izhajajoči v Baltimoru, od dne 14. aprila t. 1., ki nam poroča žalostno novico, da je nekdanji duhovnik naše lavantinske škofije, č. g. Juri Reš, 6. aprila t. 1. v Baltimoru umrl. — Pokojui je bil rojen 14. aprila 1844. blizo Velkovca na Koroškem iu v mešnika posvečen 30. julija 1847. Ko je pokojni škof Baraga 1. 1854. prišel v Evropo, pridobit si novih misijonarjev, se mu je pridružil rajni Juri Reš, ter dospel 15. julija 1854 v Ameriko, od koder se ni več povrnil. L. 1859. je stopil v red Redemptoristov. Poslednja leta je bil rektor samostana sv. Alfonza v Baltimoru, in v tej službi je tudi sklenil svoje življenje. — Pokojni je bil že kakor bogoslovec v Celovcu nam tovaršem priljubljen zavoljo svoje pobožnosti in iskrenega 10-doljubja in je že takrat slovel zavoljo svojih obširnih vednosti v naravoslovju iu zvezdoslovju. Časnik poroča, da je bil rajni tudi v Ameriki jako priljubljen, in ko je 1. 1872 obhajal spomiu svo-! jega 251etnega duhovništva, je celo „guvernerjeva garda" z baklami prišla pred samostan, kjer I mu je mesto napravilo serenado. Naravo- in zvezdo-
slovje je pridno gojil še v Ameriki, ter imel 1. 1869 in 1873 javna prednašanja o planetih Jupitru in mescu. Pa tudi mile sloveuščine ni pozabil, večkrat je pisal prijateljem v Evropo, in jih prosil naj mu pošljejo slovenskih knjig in časnikov. — Naj tedaj počiva v miru in naj bo s temi vrsticami v pobožni spomin priporočen svojim nekdanjim součencem in znancem. — Pokojnega starejši brat, Jožef, ki je z njim vred ob enem Evropo zapustil, tudi pobožen duhovnik in iskren slovensk rodoljub, še živi v državi New-York.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Nadvojvoda Albreht se je iz Reke vjnol domov črez Ljubljano, kder so mu Slovenci hotli pripraviti sijajn sprejem, ker mu nemškutarski ljubljanski zastop ni bil čestital k 501etnici, kakor so druga mesta storila; toda deželni predsednik temu ni privolil. Nadvojvoda Viljelm je te dni artilerijo v Strassu in Radgoni ogledoval. — Sklepi dunajskega shoda katoličanov se marljivo ljudem razlagajo in priporočujejo po raznih katol. polit, društvih, kar je res jako potrebno, koristno in praktično. — Dne 28. maja se snidejo na Dunaju prvič odborniki avstrijski in ogerski, da sklenejo novo nagodbo na 10 let; bržčas bo večjidel vse pri starem ostalo. Naši usta-voverci so odbornike tako izbrali, da 9 naših dežel, med njimi tudi Koroška, ni zastopanih. — Državni zbor je ministrom naročil, naj se zopet prodaja živinska sol; tudi prošnjo vrlih naših Šavničarjev, ki hočejo pošto pri št. Juriju ohraniti, se je ministrom priporočila. Prošnjo je zboru predložil g. Herman.
Vnanje države. Ruski car se je od južne vojne vrnol črez Moskvo domov v Petrograd, povsod so ga navdušeno sprejemali, ker je začel boj proti Turkom. — Bavarski kralj čudno dela z denarji-te dni si je dal napraviti drago pozlačen čolnič za vožnjo po Staremberškem jezeru; čolnič je stal 50.000 fl. — Nemški cesar je obiskal dežele, katere je Francozom 1. 1870 vzel. Pri njegovi navzočosti v Metzu se je užgala škofovska velikanska cerkva; streha je vsa pogorela. — Nova postava zoper duhovnike na Laškem je bila od starešinstva zavržena; pravijo, da na željo kralja samega; vsled tega se liberalci povsod jezijo, tudi pri nas. — Sv. Oče Pij IX. so 13. maja t. 1. dopolnili svojo 85. leto in so vedno čvrsti na duhu in telesu. Sedaj sprejemajo vsaki deu mnogo romarjev, ki jim prihajajo čestitat k 501etnici ško-fovanja. Španija je voljna papeža iti branit zoper čedalje večje nasilstvo italijanske vlade, če njej pritrdijo tudi druge katoliške države, n. pr. Francija in Avstrija. — Angleži zbirajo 40.000 mož v Indiji in hočejo ž njimi zasesti Egipt in Kaudijo. sploh Angleži opazno prežijo, da pri razpadu Turčije kaj vjamejo. —. V deželi Peru v južni Ame-
I l iki je bil strahovit potres, otok Ikvik je popolnem razdjan.
Ruski-rumnnski-turški boj.
Rusi so zraven hrabrih Črnogorcev pridobili novih zaveznikov — Rumunce. Ti so bili od Turkov k temu prisiljeni. Divji Tuičini so namreč meni nič tebi nič začeli streljati črez Donavo v rumunska mesta, kder še ni bilo nobenega Rusa n. pr. v Kalafat. Sedaj so Rumuni začeli braniti se, deželo so proglasili neodvisno od sultana in z Rusi skleuoli zvezo proti Turkom. Knez Karol, ki je iz kraljevske pruske rodbine, bo Rusom prid-jal svojih 144.000 mož z 288 kanoni. To je znatna pomoč, ki se sedaj zbira od Bukuresta proti zahodu do Kalafata in Turn-Severina. Glavna ruska sila stoji od te bolj proti izhodu. Sedaj imajo lepše vreme, vojaki leži marširajo iu tedaj že mrgoli Rusov ob Donavi od Kilije do Magurela nasproti turškemu Nikopolju. Veliki knez Nikolaj se je z generalnim štabom nastavil sredi Rumunije ob železnici v Ploještu. Pred seboj proti jugu ima Bukuiešt iu gleda črez to mesto ravno v Ruščuk in v Balkan-goro. Do 15. maja je v Rumunijo spravil 8 vojnih oddelkov (korov), kar je več, kakor 300.000' mož z 800 kanoni. Na poti v Rumunijo ima še 3 oddelke, kateri bodo Donavo zasedli, kedar bo on že črez njo mahnil v Balkan. Vojaki so dobro rejeni iu orožani ter veselo pojejo; puške nosijo vse v usnje zavite; zlasti konjeniki so lepi. Sedaj zbirajo pontone v Seretu iu spuščajo železne ladije v Donavo, da bodo za-inogli varno mostove potegnoti črez široko vodo. Kder bo glavna ruska sila udarila črez reko, to še ni znati; bržčas pri Ruščuku ali še više pri Zimuici nasproti Sistovi in pri Magurelu nasproti Nikopolju, od koder se pride okoli Balkana v 80 urah v Sofijov v srediuo bolgarskega naroda, ki bo sedaj otresel 5001etni turški jarem. Rusi že vrlo zbirajo bolgarskih prostovoljcev; do sedaj so jih v Ploještu orožali 3600 mož. Turki se temu nasproti precej slabo obnašajo. Tu pa tam pošiljajo baši-bozuke črez Donavo ropat, ali streljajo iz Vidina v Kalafat, iz Tuturkana v Oltenico, iz Izakče itd. vendar krogle malo kaj zadenejo; tudi jihove železne ladije ne opravijo nič; 10. maja ob 3 popoldne se je uajveča ladija „Sufti dželit", ki je imela 9 kanonov, 2 železna stolpa, 200 ljudi iu V2 črevlja debelo železno oklopje, postavila 3500 korakov blizu pred B raj I o, da bi mesto postreljala; 5 monitorjev jej je bilo na pomoč. Streljanje se začne; Rusi slabo odgovarjajo; toda brž zadonijo težke baterije, ki so bile v vinogradu nad mestom skrite; mladi lajteuant Samujlov nameri iu zadene pri 15. strelu z granatno kroglo turško ladijo v kotel, ki razpoči, ogenj zgrabi smodnik in vsa ladija razleti v par minutah, vseh 2o0 mož razun enega je mrtvih. Rusi so samega veselja kričali; ur&, ura, ostale turške ladije pa so zbežale. — V Aziji so Rusi imeli večkrat menjše tepeže, najbolj
krvavo so zgrabili Turke pred Batumom, kder so 800 Turkov pobili in jim sance vzele; ali tudi blizu 300 Rusov je storilo smrt. Od Ardahana in Karsa, kder so Turke obkolili, ne morejo prav naprej, ker je še preveč snega. Od Bajezida so prodrli do Diadina, daleč za goro Ararat, kder je nekdaj Noetova ladija obstala. Turško brodovje je v Kavkaz spustilo 1000 divjih Črkesov, da bi tamošnjfl ruske mohamedance naščuvali k vstaji. — Grški prostovoljci so v Tesalijo vdrli in začeli Turke klati. Miriditski knez Preuk, zaveznik Črnogorcev, je pri Orošu Turke zgrabil in cel bataljon uničil. Tudi Srbi se pripravljajo na boj. Kmalu bodemo od vseh strani neizmernega bojišča slišali o strašnem krvi prelivanju. Bog nakloni zmago krščanskim vojnikom!
Za poduk in kratek čas.
Blagoslavljenje ruske vojske.
Slavjanski Rusi niso krivoverci, kakoršni so nemški lutrovci, ki nimajo ne- pravih mešnikov, ne škofov, ne vseh zakramentov, ampak so verni kristijani, kateri verujejo vse tako, kakor mi katoličani, le v ljubezni so od nas ločeni ter so odcepljeni od središča vse krščanske edinosti, od naslednika sv. Petra, od rimskega papeža. V to nesrečno razkolništvo so Rusi bili zapeljani od greškili patrijarhov v Carigradu. Rusi imajo tedaj vse zakramente, prave mešnike ir. škofe iu ves narod je močno veren in pobožen. To se je tudi pokazalo ob začetku sedanje rusko-turške vojske. V Kišenevu je ruski car Aleksander II., obdan od svojega brata Nikolaja, od cesareviča Aleksandra iu mnogih generalov, stopil pred zbrano vojsko in njej naznanil, da pojdejo v boj. Ko je cesar svoje besede skončal, je pristopil kišenevski škof, blagoslovil slovesno celo vojsko in jenega višjega poveljnika, velikega kneza Nikolaja, ter pri tej priliki sledeči govor spregovoril. Opomnimo pa, da je. ruski jezik poleg hrvatskega iu srbskega najbolj podoben našemu slovenskemu. „Vojvode iu vojaci kristoljubivi! Preblagi naš Vladar in car kliče vas na izvršitev svetega naloga! Vas čaka resnično velik in 8vet nalog, da naredite konec neizrečeni divjosti in zverinstvu, katero javi Turek že nekoliko stoletij nad nesrečnimi brati našimi — kristijani; nalog, rešiti jim življenje, vero, družino, imetje in narodnost iz samovoljstva in oblasti divjega sovražuika in ponižavši njega jim podeliti moč, da vživajo človeške pravice. Slaven nalog pripada vam, da tudi za Dunajem in Balkanom povzdignete Kristov križ nad polumesec, kakor so predniki naši dvignili križ nad srpom polu mesca, kateri žanje enako klasovju človeška življenja, in nad gnjilim pogubljivim, državnim strojem muzelmanskim Drev6 življenja, znamenje
zmage nad smrtjo — križ in ž njim oživljajoči stroj življenja kristijanskega. Na kako imenitno delo vas pozivlje vaš bogoljubni vladar! Moško, resno pojdite na delo, katero vas čaka!
Odločeni vojni pot je dobro znan ruski vojski. Uh6jen je z nog6 Rusko, posejan s kostmi in napojen s krvijo braniteljev in sovražnikov Ruskega naroda in Kristovega imena. Po svoji poti bodete srečavali sela, mesta, trdnjave, reke, gore in doline, spominjajoč vas velikega Ruskega imena, hrabrih bojev in slavne zmage Ruskih vojakov. Kagul, L ar g a, Ry mnik, Izmail so od neke-daj last ruskemu narodu. Dunaj (Donava) se sovražnimi trdnjavami na njem, Balkan, Adri-janopelj, K o n s t a n ti n o p e 1 j in brezštevno mnogo drugih mest: — vse priča o slavnih vojskah in zmagah Ruskih družin in Ruske vojske. Pred vami bodo vstajale, kakor živi velikani, podobe davnih knezov — vitezov Ruskih, Olega, Igorja, Svetoslava; tudi veličastne podobe velikih carjev in carin — Petra velikega, Katarine velike, blagoslovljenega Aleksandra, hrabrega Nikolaja; dalje veličastne podobe slavnih vojevodov: Rumja'nsova, Suvorova, K u-tuzova in drugih njih čudo vitezov. Ti in mnogi drugi slavni možje so bili strah Carigrad-Stam-bulu, kateri je trepetal pred njih orožja močjo; s svojimi boji so poslavili iu osrečili Rusijo, razširili njene oddelke pridružene jej od Turčije obširnih in bogatih oblasti. — Kakošni slavni spomini vas bodo navduševali k boju in zmagi! Na vas bodo gledali z ljubeznijo in upanjem slavnih dejanj car — oča s carinjo in slavno rodbino, in Rusija —■ Mati; na vas bodo obrnjene oči bratov naših — trpečih narodov kristijanskih, čakajočih oprostitve divjega strahovitelja; na vas bode zrl iu z vami delil trud bojni in nevarnosti vaš ljubljenec, izpolnujoč vojaško dolžnost — svetli vojvoda. Kako velika čast in slava je, izvrševati boj pred takimi pričami, ko je vprto na vas toliko in takih oči in vzorov! Sv. cerkev bode molila za vas in vas bode blagoslavljala iu prosila gospoda Boga, da vam pomore ohraniti Kristovo vero iu kristijansko zavest med narodi, od katerih smo mi sami prejeli tudi vero Kristovo in kristijanski živel j. Sam gospod naš, Jezus Kristus, ki je žrtvoval dušo svojo za druge svoje, bode gledal z ljubeznijo na vašo vdanost, duše vaše žrtvovati za brate vaše, in vas bode blagoslovil . . . Kako ne bi zmagali s takim blagoslovom! Skazite se vredne svojega visokega poklica, slavnega imena Ruskega vojaka. Prosite, ljubite gospoda Boga, carja, domovino, bližnje, častno idite naprej in ovenčani bodete sč slavo! Blagoverni Vladar — najvišji vodja Ruskih čet! V pričo Tebe blagoslavljam s Tabo prišlo kristo-ljubivo vojsko se sv. podobo Gospoda vseohrani-telja. Kristus bodi vsikedar pri vas — izvrševalcih dela Kristovega in on naj venča naše boje sč slavnimi zmagami. Kristoljubivi vojevoda naših čet! Blagoslavljam Tebe in vse Tvoje podložuike
sč sv. podobo Kraljice nebeške, varovalke našib krajev in mest. Izročam vas vse njeni mogočni brambi in prosim in jo bodem prosil, naj vas ona pelje od boja do boja, od zmage do zmage!
Naj vas pripelje gospod Bog spet nazaj ve-" sele in zdrave, ovenčane z lavorikami! „Novice."
Siuešničar 20. Juri se je vrezal z blitvo, ko se je bril. Sosed ga zagleda krvaviti ter vpraša : „Jojmene sosed, kaki pa si? Kteri osel te je dnes bril?" — Jaz se zmiraj sam brijem, odgovori Juri. —
Bazne stvari.
(Mariborska čitalnica) napravi binkoštni pon-deljek zvečer ob 8. uri veselico po sledečem načrtu : 1) Ouvertura k operi Nabuhodonozor, 2) Dekliške pesmi, besede Baptistove, vglasbil dr. B. Ipavec, 3) Komad na glasoviru, 4) Želje, samospev Medvedov, 5) Čakanje, besede Pajkove, 6) Pri vodici, besede Tomanove, 7) Izbrane arije iz opere Faucli de Gaunod, 3) Hči na grobu matere, vglasbil Haydrih. Koncem je ples. K tej veselici vse p. n. članove in od njih vpeljane uljudno vabi
Odbor.
(Ljubenski župan) nam je pismo pisal, v katerem pravi, da je gola laž in obrekovanje, kar se je o njem bralo v 17. in 19. štev. „Slov. GoSp." Priznava samo to kot resnico, da ima strica v odboru in da je v pustnem času maškaril, kar pa je po njegovih mislih vse bilo prav in vrlo storjeno.
(Požar v Varaždinu) je pokončal 10 hiš; škoda je znatna.
(Turške softe) so Magjari in magjaroni v Cakovcu v Medjimurju močno božali in častili. Pri slovesu so se vsi jokali, bržčas je bilo vse pijano. Kaki divjaki da so ti softe, to so pokazali z tem, da so železniški vagon prve vrste ves onesnažili, ker so v njem in skozi njegova okna opravljali potrebščine svojega nesnažnega telesa!
(G. Morah) okrajni sodnik pri sv. Lenartu v slov. goricah je prestavljen v Dobrloves na Koroškem. Ljudem bo žal, da zgubijo tako pridnega gospoda.
(Umrl) je župnik v Goniilici č. g. Jožef Ja-kope, 70 let star. Blagi gospod je dolga leta pa-stiroval Slovence visoko nad Arvežem v Kapli.
(Pet Štipendij), vsaka po 100 fl. je razpisanih na živinozdravniški in podkovijski šoli v Gradcu do konca junija.
(Železnico Trebiž-Pantabeljsko) zopet tako miid-no delajo, da bo letos težko dokončana.
(Pogorela) je Marija Postič pri sv. Ani v slov. goricah; škode je 1900 fl.
(Tepež pri Petru za Celjem) je bil 30. aprila ; krčmarju Krulecu so izbili levo oko, nekemu Mat-jašu pa zlomili levo nogo.
(Železniški čuvaj v Sevnici) Janez Možič je iz še nedodelanega mosta črez Savo nesrečno v vodo padel in v valovih preminol.
(Dete utonilo) je v Dravinji pri Zrečah ta-mošnjemu žagmajstru Fr. Tiču.
(Obešenega človeka našli) so v Windenavskem logu pri Mariboru; pravijo da je obešenec Janez Pahole, morivec dekle v Oplotnici.
Dražbe III. 19. maja Andrej Šef v Negovi 10.000 fl., Peter Capi v Petelinku 1000 fl. 2-1. maja Jožef Pušnik v Studenicah, Jožef Ostrožnik vFramu ; Jernej Pal v Drašeucih 975 fl. 25. maja Franc Glojnarič v Podsredi; 26. maja Franc Stancer v Gornjemgradu 855 fl. Apolonija Podpečnik pri Novištifti 1100 fl.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih. (1 tli. = 18Y100 vag. — 100 kilo = 1 cent in 78'/, fnnta.
Mosta	Pšenica		«		Ječmen		Oves		Ttiršica		Proso		Ajda	
	fl	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor . .	10	60	7	—	5	60	3	90	6	10	6	10	5	90
Ptuj . . .	7	32	5	88	4	55	5	60	4	49	5	80	5	70
Ormuž . .	8	94	6	84	5	56	3	58	5	21	7	80	4	88
Gradec . .	12	21	8	29	6	01	4	13	5	—	—	—	r>	—
Celovec . .	11	90	9	12	6	38	4	06	4	78	4	46	7	—
Ljubljana .	12	60	7	50	5	20	3	—	6	20	4	70	6	50
Varaždin	9	20	9	—	4	60	4	20	7	—	7	50	6	40
Zagreb . .	9	—	8	20	3	80	3	70	5	40	6	80	5	—
Dunaj lg	17	40	12	90	10	16	9	20	8	20	—	—	—	—
Pešt 1 - 3	15	65	11	88	8	55	8	67	7	80	5	—	--	—
Najnovejši kurzi ni« Dunaju.
Papirna renta 58 10 — Srebrna renta 63 90 — Zlata renta 70 25 — Akcije narodne banke 762— Kreditne akcije 134.— — Napoleon 10-35 — Ces. kr. cekini 6'19 — Srebro 113-25
V Mariboru. Krompir 3 fl. 30 kr. HI. — fažol 16, leča 30, grah 28 kr. Kg. — Pšeno 12 kr. liter. — Psenično gres 28, prednja moka 23, srednja 19, polentna moka 12 kr. Kg. — Kravje maslo 1 fl. 20 kr, svinjsko maslo 86, slanina frišna 68, slanina prevojena 86 kr., puter 1 fl. 10 kr. Kg. — Jajce 2 kr. vsako. — Govedina 4/, teletina 49, 8vinjetina mlada 54 kr. Kg. — Mleko frišno 12, posneto 10 kr. liter. — Drva trda fl. 3 60 mehka, fl. 3 — Kbmt. — Ogelje trdo fl. 1—, mehko 60 kr. III. — Se* > 3 fl. 50 kr. slama 3 fl. 40 kr., stelja 2 <1. 10 kr. za 100 Kg.
liUlerljn« številke >
V Gradcu 12. maja 1877: 86 15 22 45 53.
Na Dunaju „ „ 87 66 8 23 88.
Pr'l»odnjo srečkanjo: 26. maja 1877.
Dober zaslužek*
Kdor si hoče z nabiranjem češnjevih pecljev bezgovega cvetja, rož rudečega maka, papeževe sveče, lapuha, arnike, potem listkov zobnjakovih, volčjih jagod ali češenj, trobelike, poprove mete itd. kaj zaslužiti, naj se pismeno oglasi pri gospodu Janezu Schautzerju v Vodernbergu na gornjem Štajerskem (Herr Johann Schautzer in Vo-dernberg in Obersteier).	[2—5]
PoumlVia«
Hiša se da v najem v trgu Veržeju, uro hoda od Ljutomera. Hram je z opeko pokrit, ima 3 sobe, kuhnjo, veliko obokano pivnico, zraven je še kravji in svinjski hlev, škeden, ograd in grede. Tota hiša sodi za trgovca, ostarijaša ali vračnika. Kdor želi hišo v najem vzeti, naj se oglasi pri g. Martinu Ostereu v Veržeju (Wernsee) hiš. štev. 12.
Zahvala in priporočba.
Zahvaljujem se vsem, kateri so me dozdaj z naročili podpirali, prav srčno, in priporočujem se jim, kakor tudi sploh p. n. občinstvu, posebno č. g. duhovnikom, uradnikom itd. v daljno naročbo.
Za bližajoči se poletni čas pripravil sem veliko izbiro novega blaga, katero je pri nizki ceni vendar trdno in lepo.
Prizadeval si bodem, vsakemu njegovo voljo po svoji najboljši moči izpolniti. mE* Naročila iz dežele izvršujem ravno tako vestno in pridem oddaljenim tudi na dom mere jemat.
Z velikim spoštovanjem
Franc Jesenko,
1—3	krojač v Mariboru, Pfarrhofgasse štev. 15.
Dobra suha kuhinjska sol J
po najnižji ceni
v žakljih priredjena se dobi z dovoljenjem c. k. ministerstva v veliki, privatni solni zalogi v Celju — Salz-De|')ot in Cilli. — Zastopnik zaloge je gosp. R. Jud v Celju. [2-4]
J-I-H-M^H-H
Splošna
razprodaja
manufakturnega
in
špecerijskega blaga
zaradi
iteliaiija kupčije
po zelo znižanej ceni.
Preje
Joh. lff€iM88ner
v Mariboru, Magdalensko predmestje.

I Vesela novica za birmance!
Pri A. Novak, bukvovezu v Mariboru in i tudi pri vseh knjigarjih po Slovenskem se i dobiva
J „Spomin na sv. birmo"
| iu velja:
J v platno vezan ako se prodaja več skupaj 45 kr.
„ „ z zlatom obrazom . . 55 kr. 1 posamezna knjiga v platno vezana . 50 kr. 1!	z zlatom obrazom 60 kr.
ti Te bukvice v tiskarni J. M. Pajk lepo ^ natisnjene obsegajo na osmih polah ali 256 ti straneh v prvem delu : Poduk in molitve za g sv. birmo in binkoštne praznike. V drugem ¿1 delu pa so pobožnosti za domačo in očitno j službo božjo: Vsakdenje molitve, pet meš, ® pet litanij, spovedne in obhajilne molitve, ti venček pobožnih molitev iu sv. križev pot.
J Iz tega je razvidno, da ta molitvenik ni samo za birmance, ampak tudi za birmane namenjen. In ker je v prvem delu posebej obširno razložen poduk in molitve za sv. birmo, se naj te bukvice že pred sv. birmo otrokom v roke dajo, da se na sv. birmo lepo pripravijo in ta sv. zakrament prav pobožno in vredno prejmejo.
A. NOVAK, bukvovez v Mariboru. | [2-2] _