—   119   —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Gradca. Da bi se potrebi, želji in ravuoprav-nosti zadostilo, so prečastiti šolski svetovavec g. Her-mann že lani vis. ministerstvu predlog za slovenskega učitelja na nižji rečni šoli, to je, v bivšima letoma strtega razreda v Gradca podali. Vis. ministerstvo je učenika dovolilo, pristavši, da se mu bode, ako skušnja potrebo tega poduka potrdi, pristojna nagrada ali plača odmerila.
Ker je ti sklep sred šolskega leta v Gradec prišel in se učencorn oznanil, se nismo nadjali, de bi se njih veliko za slovenski poduk zglasilo — in glejte vem-dar se jih je dalo blizo 60 zapisati Slovencov in Nem-cov, ki (skoro vsi) po 24 kr. sr. mesečne učnine učitelju plačujejo. Po pravici se tedaj smemo zanašati, da se jih bode o začetku drugega šolskega leta precaj vec v tej šoli za slovenščino potegnilo, in očitno je, da so nepristrani prečastiti g. svetovavec ne samo ravno-pravnosti zadostili, temoč tudi potrebi in želji mnogih vHtregli. Hvala, priserčna hvala Jim za njih blagi trud. Bog daj,  da bi se Jim  povsodi  v naših  zadevah tak
—   120   —
lepo vdalo, kakor pravično to želijo , in dobro bi bilo za naše šole. Tudi naših slovenskih „besedu se radi vdeležijo.                    v                                               Z.
Iz Senožeč. Železnica in Kras. Železnica se bliža. Pred ko bo 6 let minulo, bodo hlaponi po Krasa bobneli, bo Ljubljano-Teržaška cesta v zasluženem miru se spočila. Kmetom, ki do sadaj niso nič druzega vajeni, kot le dan na dan vozariti, se bo slaba godila. Ali žalibog, da le malokteri prihod premišluje, kaj da bo takrat? kje da bo okroglega služil? s čem da bo teške dolžnosti dopolnoval? s čem da bo sebe in in svojo družino ohranil ?   —   Narhujši  pa — bi  rekel
—  je, da je vsaki dan več vožnje, pa tudi več voznikov, več pivnic, pa tudi več pijancov, vožnina manjši, vino pa z mira j dražje! Pa kdo je vsega tega kriv? Kmetje sami! Komaj se vožnina v Terstu , v Senožečah, v Planini en m al o povzdigne, se to hitrejši ko blisk po deželi razglasi, in tolikanj voznikov pridere od vsih strani, da jih je več kakor listja in trave. Ni tedaj čuda, da včasi skoraj v svojo škodo vozijo! Namesto da bi se voznik prosil, prosi voznik sam; zato pa je tudi večen rabotnik, in kmalo dobičke prešteje !
Namesto dvakrat, naj bi se kmet le enkrat o tednu na cesto podal; — namesto po pivnicah razsajati, naj bi vžival s svojo družino raji doma kos domačega kruha; — namesto 3 cente preveč naložiti, naj naloži enega premalo; tako bo boljši kmetijo presker-bel, marsiktero šestico privarval, dobro plačo za vožnjo prejel, in svoje živine ne bo terpinčil in v nič spravil. V dveh, treh letih bi se sopet kmetii privadil, in z lahkim sercom železnice pričakal, ktera bo v enem dnevu, v enem hipu vso vožnjo odtegnila , da bo cesta prazna, kakor da bi jo bil kdo pomedel.
Kaj bo voznik pervi dan po železnici začel? — Lepega blaga (živine) ne bo imel, sena malo, žita še manj, dnara narberžeje nič, — snožet in njiva sta zadnji up , zadnja otetba ! Spoznal bo , da mu je bila cesta kalamita nesreče; prepozno se bo pluga in kopače lotil; več let bo stradal, za kozarec vina ne bo peneza ! Kmet je sicer reva. Zemljiš ima malo, pravega zaslužka skoraj nič, terpljenja in davkov pa dost;če tedaj celozemljov nemar pusti, kam bo prišel? Gotovo je, da bomo ob času železnice nar veči del le od pridne kmetije in živinoreje živeli; tedaj naj, kdor silo prihodnosti spozna, namesto po cesti se bahati, gnoj trositi, živino terpinciti in sebe pokvariti, raji snožeti trebi, kamnje izkopuje, njive boljši gnoji, in lepšo živino redi, ker sicer bo tolikanj glada, joka in stoka, da bo solz več kakor dežja!
Kdor tega ne ver je, naj čaka šest ali sedem let
—  in bo verjel; kdor pa verje, naj se berž kmetije poprime, ker v nji materi zemlji, vsred svojih, vsred svojega polja in svojih senožet je pravi živež, pravi zaslužek, prava sreča!                                    Miroslav.
1% Ljubljane. Včeraj se je na poklic c. k. mini-sterstva notranjih oprav naš g. deželni poglavar podal na Dunaj v posvet vstanovitve politiških vrad-nij po cesarskim patentu od 31. grudna 1. 1.; sabo je vzel besednika (referenta) v tem opravilu g. viteza Kreutzberg-a. Po tem se sme pričakovati, da bojo v cesarskim patentu izgovorjene kresije in kantonske komisije kmalo v djanje stopile; nadjati se je, da bo spet 3 k resi j na Krajnskim in 32 kantonskih komisariatov, po kterih bojo tiste težavne pota odpravljene, ki so bile dosihmal k oddaljenim kanton-skim poglavarstvam. Kakor se sliši, sta tudi deželna poglavarja iz Št a jarskiga inKoroškiga na Dana j v
ravno ta namen poklicana,   za kterimi bojo deželni poglavarji vsih druzih kronovia sledili.