Za kumare napravi na gredi 20 cm globok in ravno toliko širok jarek ter ga napolni z gnojem. Dobro steptanega zagrni z izmetano zemljo in tako nastalem grebenu napravi v razdalji po 40 cm globeli v katere plitvo posadi 3—4 zrna ali pa kumare, ki so vskalile v vlažnem žaganju. Ko odeženejo četrto pero, vršiček odšCipni, da nastanejo stranski poganjki, ki so bolj rodni kot glavni. Ker porabijo kumare v snovanje ploda veliko vode, zato jih zlasti ob času suše pogosto in obilno zalivaj z vodo. Ne prilivaj preblizu korenin, da ne odplahneš iz njih zemlje, kar bi imelo za posledico zastoj razvoja. Da izkoristiš prostor, posadi med mlade kumare solato, ki bo že dorastla preden bodo prepregle kumare gredico. Podobno kakor s kumarami, postopaj tudi z jedilnimi bučami. Pri vršičastih odščipni vršiček za četrtim listom, pri grmičastih pa tega ne smeš storiti, kor ne požoncjo stranskih poganjkov. Veliko premalo upoštevamo pri nas paradižnik. Poleg tega, da ga lahko uporabljamo pri raznih jedilih in nam prinese prijetno spremembo jedilnika, vsebuje tudi dragocene snovi, takozvana dopolnila (vitamine),ki so po zdravniških izjavah nujno potrebne za življenje. Paradižnikov ne sadi na gredo pred 15. majem. Če je vreme ostro, rajši šele proti koncu meseca. Posadi jih v dobro pregnojeno in prerahljano zomljo precej globoko, 60 cm vsaksebi in jim daj za oporo močne kole, h katerim jih po potrebi privezuj. Rastlini pusti le 2—3 vrhe; vse stranske izrastke vedno vsak teden odstrani, ker zadržujejo nastavek in razvitev ploda. Zelo napačno pa ravnajo oni, ki potrgajo rastlini liste, češ, da more solnce do plo- _a. Liiti io pol*g korenin prehranj«valni organi rastline in se brez teh plod ne more pravilno razviti in dozoreti. V dobi razvoja in cvetenja daj rastlini obilo vode in razredčene gnojnice. Ko nastavi plod, prestani s preperelim gnojem. Taka gnojna odeja se more uporabljati tudi pri drugih nasadih in varuje zemljo izsušenja. V maju sej za poznejšo saditev ohrovt, rožno ali glavičasto zelje, karfijolo in v tritedenskih presledkih solato, da jo posadiš na izpraznjene grede, ali kot vmesni sadež med kapusnice in paradižnike. Tako boš preskrbljena z njo do jeseni, ko pride na vrsto endivija. Posebno bujnoraste solata, če jo posadiš v jamice,ki si jih pred sajenjem zalila z gnojnico in nato še z vodo. Poznejše zalivanje z gnojnico ni priporočljivo, ker pospešuje gnitje. Važno je, da solato, kakor tudi drugo zelenjad, ko se je ukoreninila globoko okopapamo. Pozneje rahljamo samo vrhnjo plast zemlje. Solati, ki prva napravi glave, postavi količke in jo pusti za seme. Istotako pusti za seme prve kumare in paradižnike, če so lepe oblike. Za prvo setev spomladi uporabljaj krhko ledenko in mehko majniško kraljico ali trdoglavko; pozneje sej parizarco, ki lažje kljubuje vročini in štrucarco, ki je posebno dobra za prikuhe. Ha]a je še čas, da poseješ za prihodnje leto nageljnov, zvončnic, naprstkov, orlic in ostrožnikov. Nekoliko odrastle rastlinice presadi, da se močneje ukoreninijo. Maja ln Junija je tudi čas, da vzgojimo mlade oleandre. Vršičke denemo v steklenico vode s širokim vratom. Ker poženejo hitreje korenine, če se spodnji del ne dotika tal posode, zatlačimo med posamezne vrširke v vratu papir, ki brani, da ne zdrsnejo posamezne vejice k tlom. Ko se pokažejo korenine, jih posadimo v lončke, zemljo pomešano z drobnim peskom. Oleander hoče solnčno Ugo in obilno vode. Tudi zalivanje z gnojnico mu prija. Euhanje zelenjadi in sočivja. Na- vadno odlijemo vodo, v kateri smo kuhali zelenjad v pomije, ker nam ne prija njen ostrodišeči okus. S tem jo pa oropamo njene najvažnejše sestavine, rudninskih snovi, ki delajo zelenjadi njeno visoko vrednost. S primerno pripravo moremo večini zelenjav ohraniti rudninske snovi in obenem omiliti okus. Tako mehčamo zelje in ohrovt v pari. Na masti, ki jo mislimo porabiti kot zabelo, zarumenimo čebulo in pomešamo pripravljeno zelje ali ohrovt in pokrito parimo. Po potrebi prilivamo vode, da se nam ne pripali in obenem solimo. Ko je zelje mehko in voda izparjena, potresemo z moko, premešamo in čez nekaj časa zalijemo. Med parjenjem moramo pridati zelju olupljene krhlje kislih jabolk ali olupljenih iz semena iztrebljenih paradižnikov, kar okus znatno izboljša. Zelenjad denemo kuhat z malo izjemo v slan krop in imamo posodo tako dolgo pokrito, da začne iznova vreti. Potem kuhamo odkrito. Vodo, ki se je nabrala na spodnji strani pokrova, moramo tako pri parjenju kakor pri kuhanju otresti snovi. Tudi mora zelenjava nepretrgoma vreti, dokler se ne zmehča, sicer trpi okus in barva. Krompir v solati je okusnejši in ne otrdne, če vročega in zrezanega na listke, polijemo z oljem in par zajemalkami vrele juhe ali vrelega slanega kropa. Pokritega hranimo v bližini peči, da se polagoma shladi. Kis, poper in čebulo primešamo preden ga damo na mizo. Na isti način kot krompirjevo solato pripravimo tudi stročji fižol. Namesto popra in čebule ga lahko potresemo z naribanim hrenom. Dobra solata je tudi iz mehko kuhanih glavic ohrovta. V kose razrezane polijemo še vroče z oljem in kisom, ter primerno solimo in popramo. Uporabljamo hladno.