Novičar iz domačih in tujih dežel.
__                                                                                                                                                     v*
Z Dunaja. — Presvitli cesar potuje zdaj po S lezi ji, kamor se je 17. dne t. m. podal in se vrne 23. dne. Povsod ga navdušeno sprejemajo. Bog daj, da bi cesarjevo to potovanje bilo danica boljše narodne prihodnosti ondašnjim deželanom, med katerimi je več kot polovica Slovanov, Cehov in Poljakov, ki konec jemljejo po silnem ponemčevanji te dežele! „Politik" piše, da ni nobene dežele v Avstriji, kjer bi bili Slovani tako tlačeni od nemštva, kakor so Čehi in Poljaki v Šleziji, oni so heloti dežele, ki ne v šoli, ne v uradnijah in v obče, v javnem življenji ne vživajo narodnih pravic.
— Da nemški ustavoverci osnujejo veliko skupščino, „Parteitag" imenovano, na Dunaji, je zdaj gotovo; kolovodje te stranke bodo svojim privržencem razposlali 2000 vabil v to skupščino, ki ima sredi meseca novembra biti. Za predsednika skupščini bi radi imeli viteza Schmerlinga, čes, da bi vlada respekt imela do njega, ako bi valovi zabavljic proti ministerstvu Taaffeovemu tako daleč se zagnali, da bi vlada te strančarje morala zapoditi.
Nasproti tej skupščini nemških, ministerstvu protiv-nih ustavovercev pa Nemci konservativne stranke tudi skličejo skupščino, katera ima dokazati, da ustavoverci nimajo pravice, se nemškemu narodu ponujati za zastopnike nemškega naroda, — da nimajo samo oni pravice se imenovati „cesarju, državi in postavi zveste" itd. Ta skupščina tudi ima biti prihodnji mesec, pa ne na Dunaji, ampak v Lineu. Uže je poseben odbor, kateremu na čelu stoji slavnoznani gosp. Lienbacher, deželni in državni poslanec iz Salcburga, 10. dne t. m. razposlal konservativnim možem vseh nemških dežel avstrijskih  vabilo,   da se udeležijo tega shoda,   ki ima
konec storiti velikonemškim kričacem, ki se šopirijo, kakor da bi patent imeli za gospodstvo v Avstriji. — Mesec november bo po takem zanimiv mesec.
—  Eksekutivni ali izvrševalni odsek avto-nomistične desnice državnega zbora se je 16. dne t. m. zbral na Dunaji v stanovanji poljskega poslanca Gro-holskega k posvetovanju o nadaljnem ravnanji desničarjev. Vdeležili so se ga vsi udje razun ministra Dunajevskega in Dalmatinca dr. Klaiča. Edinost med tremi klubi desnice se je vnovič vtrdila, zlasti so Poljaki potrebo njeno povdarjali. 17. t. m. imela je biti ob 11. uri druga seja, h kateri so se pričakovali tudi ministri Taaffe, Dunajevski, Ziemialkovski in Pražak.
Koroška. — Za izprazneni stol deželnega predsednika se neki imenujejo kandidati ti-le: grof Chorin-sky, zdaj deželne vlade svetovalec v Ljubljani, grof Enzenberg, deželni predsednik v Vorarlbergu (konservativec), knez Lotar Metternich (nekdaj vladni svetovalec v Ljubljani, in baron Mvrbach v Gradci.
Hrvatsko. Iz Zagreba'. — V zboru 16. dne t. m. je odgovoril vladni namestnik na interpelacijo dr. Vr-baniča, zakaj se v hrvatskem domobranstvu opravljajo posli v magjarskem jeziku, in zakaj v hrvat skem domobranstvu ne more nobeden postati štabski oficir, kdor ne zna magjarski? Vlada se je tako zvijala v odgovoru, da je dr. Vrbanič izrekel, da tega odgovora n e jemlje na znanje. Zbor je potem z 19 glasovi proti 17 (vladnim) Vrb a niču pritrdil. Torej ima hrvatska vlada zaznamovati prilično znaten parlamentaren propad.
Turčija. — Velesile evropske so bile Turčijo pritisnile, da je obljubila Ulčinje nemudoma izročiti Črnogorcem. Kakor pa dosedaj vse obljube turške, tako je bila tudi ta prazna, kajti komaj so velike oblasti nekoliko odjenjale, jela je turška vlada zavlekati to reč, in zdaj je še vse tako, kakor je bilo ob začetku demonstracije z ladijami pred Ulčinjem. Zdaj bi pač lahko vsakemu uže jasno bilo to, da Turčija prostovoljno ne bo odstopila ne pedi zemlje, ne najslabše koče. Prav dobro to situacijo opiše humoristični dunajski list „Cri-Cri" pod naslovom „Politische Conjugation" takole: 11 ali en: Ich warte. — Oesterreich: Du wartest? — Frankreich: Er vvartet! — Russland: Wir warten. — England: Ihr wartet? — Tiirkei: Sie warten!
—  V Prizrenu na Albanskem so ubili častnega avstrijskega dragomana (tolmača) in njegovo ženo. Zato je bil od tam poklican tudi avstrijski konzul, da se preseli v drugo varneje mesto. Avstrija zavoljo tega umora zahteva od Turčije zadostenje. Da se je ravno avstrijskemu podložniku to zgodilo, to pripisujejo nedoločnemu ravnanju Avstrije pro*i Turčiji. Kaže pa to zopet, da z divjim tamosnjim narodom se ne da ravnati z lepo, ker še zmiraj ne verjamejo, da se bo spolnilo to, s čemer se jim žuga.
342