Stran 409.
Novice.
—   Osebne vesti. Evidenčni nadiašpektor, gosp. Jan Macak, vitez Fran Jožefovega reda v Trstu, je dobil povodom svojega zaprošenega umirovljenja za mnogoletno zvesto in jako uspešno službovanje najvišje priznanje. — Predsednik višje deželne sodnije v Zadru, gosp. dr Adalbert Gertscher je imenovan tajnim svetnikom — Davčni nadzornik v Postojni, gosp. dr. Ivan Ponebšek, je imenovan višjim davčnim nadzornikom. — Okrajni komisar v Krškem, gosp. Viljem baron Eechbach je imenovan višjim okrajnim komisarjem. — Poštnim kontrolorjem v Ljubljani je imenovan višji oficijal gosp. Ivan Vidmar. — Za sodna pristava sta imenovana avskultanta gg Jos. Preveč za Logatec in dr. Fr. Cvetko za Metliko. — Vojaški kaolan gosp. Jakob Marzidovšek je premeščen iz Mostara v Maribor.
—   Učiteljske vesti. Učiteljstvo kranjskega okraja je izvolilo za svoja zastopnika v okr šolskem svetu nadučitelja gg. I. Kraglj a iz Tižiča in A Kmeta iz Cerkelj. Kot provizorični učitelji so nameščeni kandidatje gg. Fr. Petrič v Leskovcu, Ivan P a v 1 o č i č v Velikem Trnu pri Krškem in Ivan Magrl v Svibnem. Kakor poroda „Učit. Tov.", so volitve učiteljskih zastopnikov v okrajnih šolskih svetih končane, in je povsod zmagalo s svojimi kandidati napredno svobodomiselno uči lelj stvo.
—   Poročil se je v Gradcu finančni koncipist v Krškem gosp. Robert Kermavner z gdč. Natalijo Zabredovo, hčerko znane rodoljubne obitelji v Gradcu, čestitamo !
—   Celjani na umetniško razstavo. Odbor celjske čitalnice pridno agitira za izlet Celjanov in štajerskih Slovencev sploh v Ljubljano na umetniško razstavo in v slovensko gledališče. Dospo 21. t. m. ob VjIO. uri dopoludne. V Ljubljani se tudi tem junaškim braniteljem štajerskega Si-geta priredi najprisrčnejši sprejem.
—   Rimske izskopine na Vrhniki. Dne 5. t m. je začel konservator in cesarski svetnik S. Jenny razkopavati rimsko gradišče „eastellum" Nauporfus, ki je stalo okoli dekanijske cerkve na Hribu pri Vrhuiki. V tem kratkem času je izkopal že vso južno stranico (158 m) in večino severozahodne. Zidovje je nad 2 m debelo, v sredini le z drobnejšim kamenjem napolnjeno, od zunaj in znotraj pa zidano. Na obeh zahodnih voglih se nahajata dva okrogla stolpa, ki sta bila z lahnjakom obokana, mnogi kosi lahnjaka so klinasto obdelani ; kakih 50 m od jugozahodnega vogla na obe strani pa po jeden štirivoglat Ti stolpi so na zunanji strani ozidja postavljeni, ne kakor na Nemškem na notranji strani. To dokazuje bržkone, da je nautporsko gradišče iz najstarejše rimske dobe. Tacit pripoveduje (Annales I. 20), da je bilo v bližini še več manjših krajev („proximi vici"), katere so posedli Eimljani. Poslali so v Nauport vojakov, da so ceste in mostove delali ter preskrbeli drugo potrebno. Blizu trdnjavskega ozidja niso našli do sedaj skoro nič starinskih predmetov.
—   Ljubljanska II državna gimnazija ima danes ravnatelja, troje definitivnih učnih močij, kateheta in nič manj kot šest suplentov. VI a in I b. je po 65 učencev. V II. b jih je bilo 34, a 7 so jib proti volji učencev in starišev poslali na višjo gimnazijo, kjer jih imajo sedaj 55. Mestni magistrat je prosil za razbremenjenje I. drž. gimn., a mesto da bi se zmanjšalo, se je število učencev na L drž. gimnaziji še povečalo!   Zdi se, kakor bi se zgodilo to z namenom,
Stran 410.
onemogočiti za prihodnje leto paralelko III. razreda na II. drž. gimnaziji, s katero se ravna, kakor bi bila vsemu svetu napoti. Kočevska gimnazija ima le štiri razrede, a zmore 6 de-finitivnnih učnih močij, ljubljanska II. državna gimnazija pa 8 razredov in le troje definitivnih močij. Šestorica suplentov pa mora čakati na svojo plačo, kakor bi se jim darovala I Splošni vtisk je ta, da se II. državna v vsem prikrajšuje ter da se ji delajo namenoma razne težave. Zakaj prebivalci okoli ces Jožefa ne zahtevajo, da bi se prezidalo licealno poslopje, nam je naravnost neumljivo. Saj je to vender v njihovem interesu, a tudi učenci iz Alojzijevišča bi imeli mnogo bližje v šolo. Vsekakor naj bi se interesovani krogi nemudoma in energično pobrigali za to, da se sedanje razmere na II. drž. gimnaziju odpravijo. Spremeniti pa se mora tudi sedanja, več kot nerazumljiva določba, da gimnazijci iz Ljubljane smejo v Kranj, gimnazijci kranjskega gimnazija pa ne v Ljubljano. Nujno je želeti, da se z 2. drž. gimnazijo ne ravna več kot s pastorko, katero gleda vse po strani ter jo vse odriva v kot!
—   Nova justična palača v Ljubljani je dograjena do strehe in se tudi še letos pokrije.
—   Na Kalvariji tik Maribora so pri prekopavanju zemlje za novi vodovod našli premog. Ta premog je iste kakovosti, kakor trboveljski Kakor se poroča, si hoče mariborska občina sama zagotoviti pravico do tega premoga.
—   Železnica čez Karavanke. Celovški občinski svet je za zgradbo te železnice  dovolil 80 000 K prispevka.
—   Bohinjska železnica. V torek so pri Podbrdu na Goriškem začeli delati Bohinjsko železnico. Najprej narede most čez cesto, po katerem se bo odvažal materija] iz predora, ki se tudi prične takoj kopati.
—   Državnozborske volitve na Koroškem. Nemški kandidatje doslej še niso določeni za vse okraje. V mestni skupini Beljak —Spital je stališče dr. Steinwenderja tako trdno, da je vsak resni boj izključen, Wolfovci bi sicer Steinwen-derja jako radi podrli, a to je doslej še nemogoče. V Celovcu bo zopet izvoljen urednik lista „Freie Stimmen", W. Dobrnig. Občinski svet celovški mu je v zadnji svoji seji izrekel priznavanje na njegovem delovanju in ga pozval, naj zopet kan-diduje. Glede druzih kandidatov še ni nič določenega, vender je brez dvoma, da postane dr. Lemisch zopet poslanec. Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem priredi v kratkem v slovenskem volilnem okraju dva shoda, na Katerih bo govoril deželni poslanec Grafenauer. Iz tega se sklepa, da bo Grafenauer kandidat za Einspielerjev državno-zborski mandat. Imenuje se pa kot kandidat tudi vikarij Podgorc.
—    Zanimiva kazenska razprava vršila se je v ponedeljek 15. t m. v Gorici. Obtožen je bil lastnik »Goriške tiskarne" g03p. Andrej GabršSek hudodelstva nevarnega pretenja in to vsled ovadbe gosp. dr. Antona Gregorčiča. Obtoženca je branil ljubljanski odvetnik dr. Karol Triller. Obtoženi Gabršček je bil oproščen. Ta razprava je pravi škandal, kakoršnega pri nas še nismo doživeli.
—   Nabergoj — oproščen. Povodom zadnjih deželno-zborskih volitev je imel gosp. Ivan Nabergoj, prezaslužni prvo-boritelj tržaških Slovencev, na Proseku malo kontroverzo z mestnim redarjem čukom, ker je le ta skušal vplivati na vo-lilce v prid laški stranki. Eedar čuk se je čutil razžaljenega in je šel gosp. Nabergoja tožit. Prvo sodišče je res obsodilo gosp. Nabergoja po § 312. kaz. zak. (žaljenje javnih organov) na 50 kron globe. Gospod Nabergoj je proti tej obsodbi vložil vzklic. Pri vzklicni obravnavi je bil gosp. Nabergoj popolnoma oproščen.
—   Škof Flapp je vsem duhovnikom poreško-puljske škofije zagrozil, da odstavi vsakega in mu   prepove maševati,
kdor bi poskusil uvesti glagolico v cerkev. Kakor smo že pred več časom poročali, je rimska kurija izrecno dovolila, da se sme rabiti glagolica tam, kjer je bila kdaj v navadi, škof Flapp pa je svojim duhovnikom kar najstrožje prepovedal, storiti to, kar je papež dovolil!
—   »Ženi čast in spoštovanje«, pravi pesnik, ker ona skrbi za telesno in ob jednem za duševno blaginjo družine. Mož, ki se popolnoma posveti svojemu delu in poklicu, se seveda ne more brigati za to, kar pride za njegovo telesno hrano na mizo. Gospodinji je pa tudi težavno, vselej pravo zadeti, in njena odgovornost se pričenja pri jutranji kavi. Vsekako je torej splošno koristno, da se opozarja na sledeče: najizvrstnejša, zdravju koristna in naiboJj prijetno okusna kava je splošno priznana bobova kava namešana s polovico Kath-reiner-Kneippove sladne kave. Stotisočera izkušnja priporoča to najbojšo kavino primes zlasti vsaki gospodinji in materi, ako hoče pripravljati res pristno domaČo kavo, ki nam nudi poleg zaželjenega prijetnega okusa tudi mnogo redilnih snovij in krepil. Kathreiner-Kneippova sladna kava se dobi povsod, a pristna samo v znanih izvirnih zavitkih.
—   Umrli. Umrl je na nagloma dne 13 t. m. na Fužinah upokojeni ravnatelj gosp. Andrej Jamar, star 73 let. Pokojni je bil jako priljubljena oseba in se je tudi v prejšnjih časin s pesništvom bavil. Ena njegovih pesem je tudi „Ljub'ca moja, kaj si sfrila", katera pesem je prav ljudsko postala. — Umrl je dne 12. t. m. nagle smrti g. Franc Wohinz, nadoficial južne železnice. — Umrl je dne 6. t. m. v Ljubljani po dolgi mučni bolezni gosp. Julij Rudolf Endlicher, c. kr. višji vardevar puncenega urada na Dunaju, star 45 let.
—   Obsojena rezervista. V šentpeterski vojašnici je bil te dni kontrolni shod. Za dva rezervista je imel ta shod jako neljubih posledic. Moža sta pozabila, da je naša armada nemška. Pri zglasovanju se je prvi pomotoma oglasil z „TukajM; domislil si je sicer, da se mora nemški oglasiti in in tudi zaklical „hier", a — bilo je prepozno. Drugi je isto-tako pomotoma zaklical „tutt, — a beseda niti do konca ni izgovoril, nego še v isti sapi zaklical „hierw. Pa tudi on je bil izgubljen. Stotnik ju je dal oba aretovati in dobila sta svojo kazen. Jedni govore, da sta dobila moža, ki sta iz pozabljivosti brez vsacega demonstrativnega namena se drznila oglasiti se v svojem materinem jeziku, po sedem dni zapora, drugi pravijo, da sta dobila po 24 ur zapora. Zdaj si bosta vsaj zapomnila, da je nemški jezik Armeesprache.
—   Nesreča. Iz Mengša s^ nam piše 16. t. m. : V noči od ponedeljka na torek zgodila se je tu neka čudna nesreča. C. kr. orožniški postajevodja Josip Fazan je v sanjah, misleč, da gre skozi duri, skočil skozi okno prvega nadstropja, ter si pri tem padcu zlomil desno nogo. Odpeljali so ga v deželno  bolnico.
—   Z golažem se je skoraj zadavil v soboto zvečer v Blumauerjevi gostilni v Ljubljani kajžar Štefan Vesel iz Velike Slivnice. Ostal mu je kos mesa v grlu, da ga ni mogel ne naprej ne nazaj spraviti. Sel je v deželno bolnico, da so mu izvlekli iz grla kos mesa.
—   Mrtvo našli so na paši v Stavini pri Prevaljah v brdskem okraju posestnika hčer Marijo Erjavšek.
—   Na Zidanem mostu je pri večernem vlaku neki vojak izstopil na nepravi strani in je padel čez 14 metrov visoko škarpo. Pripeljali so ga v bolnico v Celje.
—   Tatvina. Toeniesovim hlapcem v Ljubljani je iz hleva ukradena obleka^ v vrednosti 17 kron. Tat je moral biti z razmerami hleva dobro znan.
—   Utonil je v Blejskem jezeru dve leti stari Slavka Mandelc. Igral se je sam pri kraju vode in je padel v jezero.
—    Ustrelil se je pretečeni teden v Trstu 211etni finančni praktikant gosp. Eošt. Peček.
Stran 411.
—   Vojak ušel. Eekrut J. Schoenthaler pri 27. peš-poJku v Ljubljani je te dni pobegnil.
—   Roparski napad. Na potu iz Lahovč v Natovice v kamniškem sodnem okraju je 181etni Jurij Kern iz Natovic napadel posestnika Ivana Štuparja iz iste vasi, da s polenom pobil na tla in ga oropal. Mož je imel samo 10 kron pri sebi. Kern je zbežal v gozd, a orožniki so mu prišli na sled in so ga blizu Kranja ujeli in izročili kamniškemu sodišču.
—   Prijet anarhist. Policija v Trstu je aretovala nekega Ivana Virolija iz Bolonje, ki je pred kratkim prišel iz Amerike, in o katerem je sporočila italijanska policija, da je nevaren anarhist.
—   Velik požar. V Trstu je pogorelo skladišče tovarne za olje. Škode je 300.000 kron.
—   Brez žene in brez postelje v zapor. Miha Tem-plenica, kmet v okolici Kopra se je pred leto dni oženil z Kato Tremul iz njegovega sosedstva. Ženska je močne postave, kar je bilo Templeniciju posebno zadovoljstvo, ker se je nadejal tudi dobrega dela od svoje Kate. Ali varal se je; Kata je ostala taka, kakor je bila poprej. Eada je posedala brez dela in je še rajše zahajala na svoj stari dom k materi. To seveda ni bilo Mihi prav in zato je Kato večkrat naklestil. Postalo pa je še huje, ko je Kata odšla iz hiše ter po cele tedne ostajala pri svojih stariših. Templenica je šel večkrat po svoio ženo ter jo pripeljal v njen novi dom ali vse to ni nič pomagalo. Naposled se je tudi Miha preselil na dom Ka-tinih starišev ter tam obdelaval posestvo, a kakor plačilo so se pogodili za hrano in za 50 novč. na teden. Templenica je Tremulovim nekaj časa hlapčeval, a konečno je vendar zahteval, naj vsaj za prihodnost zapišejo posest, katero bo on obdelaval svoji ženi, kar pa so Tremulovi kratko in odločno odbili. Ko je Miha Templenica razumel, da mpra zastonj pri drugih delati, se je odločil, vrntti se na dom, od Kate pa je zahteval, naj gre ž njim na dom Ker tega Kata ni storila, je zahteval, naj mu vsaj posteljo dajo, ker je postelja njegova. Temu se je uprla Katina mati, in vsled tega je prišlo do pretepanja. Staro Trumol so tako natolkli, da se ji je rebro zlomilo. Šla je k zdravniku, da ji je naredil spričevalo o telesnem poškodovanju. Nato je tožila zeta pri okrajnem sodišču. Templenica se je pred sodiščem branil, da je bil izzvan in užaljen, a vse ni nič pomagalo Obsodili so ga v dvamesečni zapor in tam bo dobil tudi primerno posteljo.
—   Jetika zdravljena z nožem. Profesor na madridskem vseučilišču, Mallo, je te dni poskusil na soprogi cen-treadmirala Terry-ja operacijo na pljučih. Gospa Terry je bila jetična, in zdravniki so jo proglasili za neozdravljivo. S privoljenjem soproga in bolne gospe je profesor Mallo napravil na nji nevarno operacijo: odprl je namreč bolne prsi in bo-lana pljuča, dokler je našel jetične mehurje (tuberkuloze), katere je oprezno izčistil in potem zaprl pljučne otvore in položil od enega kraja do pluč leka proti jetiki. Nekoliko dni po tej srečno uspeli operaciji se je gospa Terry že bolje ob-čutila in so zdravniki izjavili, da bode najbrže popolnoma ozdravela.
—   Kak parfim rabijo vladarji. Povedali smo, kak okras rabijo vladarji in znalo bi morebiti zanimati koga tudi črtica o njihovem parfimu Naš cesar prezira vse dišave in parfime ter rabi čnsih samo nekoliko čistega brez duha. Euski car se tudi ne parfimira, a francoski predsednik rabi edino kolonjsko vodo, katere pa porabi poldrugi liter na dan. Italijanski kralj rabi parfim, ki je narejen iz španskega berga. Angleška kraljica ima posebno rada mošusov duh, a mlada holandska kraljica ne rabi za svojo toaleto druzega kakor čisto vodo.
—   2oo goldinarjev so miši izgrizle. V praških novinah je citati vest, da so posestniku Potačeku miši izgrizle 200 gld. v papirju, katere je mož v svoji omari hranil. Pred
nekaj meseci je prodal raznega blaga na semnju, denar kojega je za prodano dobil, je spravil v omaro. Zlaj ko se bliža zima je trebalo kupiti raznih potrebščin, zato je šel Potaček po denar, a našel je mišje gnezdo napravljeno z izgrizenimi banknotami. Mogoče je to kaka časnikarska raca, vender ni oprezno držati pa še papirnati denar v leseni omari.
—   Ugodno iznenadenje došlo je delavcu v temiš-varski tovarni Josipu Vimerju. Živel in delal je jako skromno dan za dnem. Kar nenadoma mu pride poročilo, da mu ji stric v Olmucu zapustil premoženje čez 100 000 kron Niti za pot po dedščino bi ne imel, da mu niso pomagali njegovi sodrugi ter složili med seboj denar. Bržkone jim je rad in dobre obresti plačal, ko se je vrnil.
—   Predsednik francozke republike dedič Neka vdova Perret iz Eodana je zapustila predsedniku francozke republike 150.000 frankov. Predsednik Loubet je bil večletni prijatelj pokojnega Perreta, kateri je sedel tudi v poslanski zbornici skupaj z Loubetom. Današnji predsednik francozke republike je bil v raznih zadevah odvetnik pok. Perreta, zato mu je vdova istega volila zapuščino.
—   Princ Fakanthor v Parizu in Bruselju. V kraljestvu Kambodža je vse navskriž. Kralj Norodom je imel ondi neko igralnico, v kateri se je na kraljevo korist sleparskim načinom obiralo francoske, indijske in druge igralce. Francoska vlada je na poročilo francoskega revidenta, de Ver-nevilla, to igralnico zaprla in sleparsko igranje prepovedala. Kralj Norodom pa, kateremu so Francozi že itak obrezali njegova najlepša posestva ter izpremenili njegove ogromne parke za slone v polja in travnike, je poslal v Pariz sina, princa Fakanthorja in princa Fanuwonga, da se ondi pritožita. Toda princu Fakanthorju se je Pariz izredno prikupil. Oče mu je pošiljal velikanske svote, a princ se še vedno ni hotel vrniti domov. Fakanthor je našel namreč v Parizu izvrstno zabavo, zlasti pa ženske, ki so sama ljubeznjivost in zabava. Končno pa je bilo očetu, kralju Norodomu, preveč. Sporočil je francoski vladi, naj pošlje sina domov. Eadi varnosti je plačal oče celo vožnjo na parniku Toking. Toda princ Fakanthor se noče vrniti v svojo indijsko domovino. Pobegnil je namreč z dvema veselima Parižankama v Bruselj, na parnik pa je poslal svojega slugo. Iz Bruselja namerava Fakanthor odpotovati še v London ter zabavati se, dokler se ne bo oče uprl in ga pustil na cedilu Potem se bo dal morda poslati domov z odgonom.
—   Dva verska prvaka. Ko se je perzijski šah imel peljati v Carigrad, se je med obema mohamedanskima vladarjema največ razpravljalo o tem. kako naj se jeden proti drugemu obnaša, kajti oba sta od svojih podanikov pripoznana kot vrhovna verska prvaka in naslednika Mohameda. Mohamedovi verniki se delijo namreč v dva dela: v Sumite (turki prebivajoči v Evropi, Arabiji, Egiptu, prebivalci Tunisije, Maroka in Sudana), ti namreč pripoznavajo carigrajskega padi-šaha svojim vrhovnim verskim glavarjem „Kalifom". Prebivalci Perzije pa se nazivajo Selite in priznavajo kot vrhovnega verskega glavarja le perzijskega šaha, njihov pravi prerok pa je enakoveren Mohamedu, med tem ko Sumiti pripoznavajo tri grane, neposredno izvirajoče od Mohameda in sicer: Aban, Bekr, Ornar in Othman ter knjigo Sunna za sveto, katera po-polnuje Koran. Zato so bile težave v tem pogledu velike, in so se razprave vršile na dolgo in natančno, da se ni zmanjšala avtoriteta jednega ali drugega vrhovnega verskega vladarja obeh mohamedanskih verskih struj, katera sta pa še politiška vodja svojih velikih držav. Mej Sumiti in Seliti je bilo vže mnogo krvavih bojev, izvirajočih iz verskih nasprotstev, ali bolje zavoljo prvenstva obeh vladarje?, kakor verskih prvakov. Toda razcepljenost verska je ostala, kakor sta jo hotela imeti oba državna prvaka, koja imata pod seboj milijone podanikov in več sto raznovrstnih kraljev ali drugače imenovanih deželnih glavarjev.
— Američanski Montecchi in Capuletti. 201etni Hiran Lukeš v Pinevilleju se je zaljubil v 161etno hčer soseda, farmerja Moata. Med rodbinama pa traja že cela desetletja silno sovraštvo. Ker sta zaljubljenca vedela, da so sta-riši proti poroki, sta pobegnila. Toda služabnica zaljubljene LucL je beg izdala njenemu očetu Oče in njegova sinova so zasedli hitro konje in zasledili begunce prav v hipu, ko sta hotela črez neko reko. Oče in sinova so ustrelili nanje in ubili oba.
60.000 kron znaša glavni dobitek „Invalidendank-lote-rije, kateri se po odbitku 20 o/0 v gotovini izplača. Mi opozorimo naše Častite bralce, da je srečkanje  10. novembra t. 1.
Stran 412.