Prosvetna zakonodaja zadnjega časa. Težka stran našega javnega življenja, spričo desetletnega ujcdinjenja v skupni lastni državi, je bila neenotna zakonodaja, ki se je občutno poznala tudi v prosveti. Pro« svetno življenje v državi se ni tako razvijalo, kakor bi se moralo in kakor bi bilo želeti v korist države. Po desetih ktih nismo imeli enotnega zakona o osnovnih šolah, ne o meščanskih, ne zakona o raznih strokovnih šolah, ne o srednjih in ne o visokih šolah. Nismo imeli zakona o učitdjiščih, ne zborovalnega in nc društvenega zakona, ne zakona o avtorskem pravu itd. Vse je teklo po starih zakonih, ki pa često niso vodili i do enotnega cilja in niso utrjevali edinstva države. V poslednjem času smo dobili zakon o srednjih šolah, zakon o učiteljiščih, o učnih knjigah, o telesni vzgoji in zakon o osnov* nih šolah. Poslednji je imel težave v parlamentarni dobi in tudi sedaj, preden je postal zakon. Nešteti so bili vplivi, ki so si želeli prikro* jitev tega zakona v svojo korist, saj ta zakon reže bolj ko vsi drugi globoko v življenje naroda in v bodočo zgraditev države. Za učiteljstvo je bil ta zakon nit, ki se je vlekla vse desetletje v stanovskem delu učiteljstva in je črpal neštete energije; saj si je učiteljstvo želelo, da s tem zakonom po» loži močan temelj šoli in svojemu stanu. Od 23. julija 1919. prav za prav čakamo na ta zakon. Ta dan je bil namreč izpopok njen srbski zakon o narodnih šolah iz leta 1904. v Narodni skupščini in razširjen na vso državo. S tem zakonom se jc učiteljstvu izboljšal materijalni položaj. Kaj se pravi gmotno zasigurati učiteljstvu dober položaj, se je videlo tedaj, ko je šlo učiteljstvo raz* bremenjeno gmotnih skrbi z vsem eianom na delo za šolo in prosveto. Zal so splošne razmere potiskale učitelj* stvo vedno bolj zopet nazaj, a ono je delalo in še dela — ne samo v šoli, temvcč vsepov« sod pri prosvetnem delu. To je bila ona gonilna sila, na katero je upravičeno stavilo tudi svoje upanje, da bo upoštevano. Vrstili so se načrti, med prvimi »Načrt preustrojitve šolstva in narodne prosvete« od Gangla in Flereta v »Učit. Tov.« 28. fe= bruarja 1919.. ki mu je sledil projekt »Pro« svetnega odbora« ministrstva prosvetc ob= javljen v »Učit. Tov.« 17. septembra 1919. Po tem je izdelala Zaveža jugoslovenskih uči* teljskih društev svoj načrt, ki je bil objav* ljen v »Učit. Tov.« 10. junija 1920. Za tem je bilo ustanovljeno UJU, ki je izdelalo svoj načrt, objavljen v »Narodni Prosveti« št. 60 do 71 iz leta 1921. Predelal je ta načrt nač. osn. (nast. rnin, jjrpsvete ,dr, ,VL. Radojjcvič, kig_'je'r.akYatni min. prosvcte Svet. Pribičevič dal februarja 1922. . Glavnemu prosvetnemu svetu v predelavo. Temu je sledil načrt min. prosvete M. Triiunoviča, ki ga je januarja 1924, predal Narodni skupščini. Prvi načrt, ki je prišel pred Narodno skupščino v ob* ravnavo pa je bil šele načrt Svet. Pribičeviča od aprila 1925. Dočakal pa je Ie 83 členov v skupščini. Temu je sledil načrt dr. Sig. Čaj«' kovca, odnosno takratncga min. prosvete St. Radiča ter hitro na to ponovno načrt min. prosvete M. Trifunoviča in nato V. Vukiče* viča. Min. prosvete dr. K. Kumanudi je dal zaradi enotne linije izdelati nato prosvetni program, na katerega osnovi je dal njegov naslednik min. prosvete iMilan Grol izdelati nov načrt zakona, ki ga je oktobra 1928. predložil Narodni skupščini. Ta je predelala 159 členov. 6. januar 1929. je prekinil to delo. .Minister prosvete B. Maksimovič je iz= delal nov načrt, ki je dne 9. decembTa 1929. postal zakon ter nam prinaša sledeee: Zaikon o narodnih šolah, Smoier osnovne šo!e. Osnovne šole so državne ustanove, ki imajo nalogo, da ~,krbe za pouk in prosveto v duhu državnei>a in narodnega edinstva. %erske strpnosti 'ter vzgoje za koristne člane državne in narodne zajednice ter pospešuje narodno prosvcto. Dolžnost šolanja. Vsak otrok. 5igar ro* ditelji stanujejo na ozemlju naše države, mora posečati osnovno šolo ali sličen zavod. Državna oblast ima pravico, da odvzame otroke roditeljem ali varuhom, ki bi zane* marjali vzgojo svoje dece. Pouk v osnovni šoli je obvezen v vsej državi. Učiteljstvo je državno. Država skrbi za učno osobje, ki ga postavlja in plača po do* ločbah tega zakona. Brezpla5nost pouka. Pouk je brezplačen. Učenci osnovnih šol ne plačajo niti vpisnine, niti šolnine ali kakih drugih taks. Vrste osnovnih šol. V okviru osnovnih šol predvideva zakon zabavišča (otroške vrtce), osnovne šole, višje narodne šole in šole za defektno deco. Osnovnim šolam se priključijo nadalje analfabetski tečaji, polje* delski, higijenski in gospodinjski tečaji itd. Šolska obveznost Osnovna šola traja 4 leta (1.—4. razred), višja narodna šola 4 leta (4.—8. razred). Skupna šolska obveznost jc torej 8 Iet. Olajšave pouka. V tej dobi se vrši v osnovni (nižji) šoli reden pouk, V višji ria< rodni šoli pa tako zvani skrajšani pouk na ta način, da je v zimskih mesecih od novembra do konca marca normalen pouk, v poletni dobi pa morejo otroci v gotovem času iz< ostati iz šole, 5e se izkaže, da so potrebni roditeljem pri poljskem delu. Višje osnovne šole. Višje narodne šole bodo otvorjene z lozirom na krajevne po* trebe postopoma. Oprostitev obiska osnovnih šol. Otroci, ki po končanem IV. razredu prestopijo v kako višjo, srednjo, strokovno ali drugo šolo, so oproščeni nadaljnjega obiska osnov* ne šole in prav tako učenci, ki se po dovrše* nem 14. letu starosti uče kake obrti ali trgos vine in pose5ajo trgovsko ali obrtno nadalje=i valno šolo. Šole za nedovoljno razvito deco. Šole za nedovoljno razvito (defektno) deco obisku« jejo otroci, ki so nesposobni napredovati v osnovni šoli, t. j. slepa, gluhonema, telesno ali dušcvno zaostala deca. Te šole vzdržu* jejo državne, banovinske ali skupno obe ob« lasti. Program in način dela v teh šolah pred* piše minister prosvete s posebnim pravilni* kom. Te šole so praviloma internatsko ure* jene. Država lahko podpira tudi šole te vr* ste, ki so ustanovljene od sarrtoupravnih te« les, po privatni inicijativi ali od humanih udruženj. Otvarjanje šol. Osnovne šole se otvorijo v vseh krajih, kjer je v okolišu 4km naj= manj 30 šoloobveznih otrok. V hribovitih krajih in krajih s slabimi prometnimi zve= zami, je dopustna otvoritev osnovne šole, 5e je najmanj 20 takih otrok. Šolske občine in šolski odbori. Vse ob= čine, ki spadajo v šolski okoliš, tvorijo šol= sko občino. Vsaka šolska občina ima svoj krajevni šolski odbor. Dolžnosti šolske občine. Poskrbeti mo< rajo za potrebno stavbišče za šolo, zemljišče za šolsko igrišče in vrt, nadalje za ueiteljska stanovanja. Vsa ta zemljišča morajo biti v neposredni bližini šole. Šolska občina je dolžna, da zgradi šolsko poslopje in ga vzdržuje v dobrem stanju. Šolsko poslopje mora imeti primerne in vsem potrebam in higijenskim in pedagoškim pravilom odgo= varjajoče prostore za učilnice in delavnice, po možnosti dvorano za svečanosti, ki služi obenem za telovadnico, primerne pisarne ter stanovanja za učitelje in šolskega slugo. Šolska občina mora nadalje nabaviti in vzdrževati vsa potrebna učila in šoh.-co -jo* hištvo, nabaviti za siromašne otroke šolske knjige in druge šolske potrebščine, skrbeti za kurivo za učilnice, šolskega upravitelja in sluge, če stanujeta v šoli ter vzdržcva:i po potrebi internat za osirotelo deco in primer* na zavetišča, odnosno prenočišča za deoo. ki stanuje oddaljeno od šolc in zaradi s!a= bega vremena ali drugih vzrokov ne bi rrogla siccr redno posečati pouka. Vsaka šolska občina mora imeti svoj proračun. Kjer občina nima primernega zem= ljišča za šolo, se labko potrebno zemljišče ekspropriira. Stanovanja za učiteljstvo. Vsaka šola mos ra imeti poleg stanovanja za upravitelja še v bližini šole toliko predpisom odgovarja* jočih stanovanj za učitelje, kolikor ima šola posebnih oddelkov, ter tudi stanovanje za enega slugo. Brez predpisanega števila teh stanovanj s potrebnimi pritiklinami se ne more otvoriti šola, niti nov oddelek. V me< stih in trgih more občina dajati mesto sta* novanja stanarino. Stanarina znaša v Beo* gradu in Zagrebu po 500 Din mesečno za vsakega učitelja, v mestih nad 50.000 prebi* valcev po 400 Din, v mestih s 30.000 do 50.000 prebivalcev po 350 Din, v mestih pod 30.000 preb. po 300 Din, v trgih po 200 Din. Državni šolski fond. Da se kar najbolj pospcši otvarjanje novih šol, se osnuje pri Državni hipotckarni banki državni šolski fond, v katerega bo država vsako leto pri= spevala iz svojega proračuna primerno vsoto vse dotlej, dokler ta fond ne bo dosegel 150 milijonov. Iz tega fonda sc bodo dajala ob^ činam posojila za zgradbo novih šolskih po« slopij. Siromašnim šolski občinam in občis narn, kjer je nad 60% nepismenih, se bodo dajala posojila brezobrestno. Pouk obsega v glavnem naslednje pred/ metc: verouk združen z moralnim poukom, državni jezik, narodno zgodovino z najzna* menitejšimi dogodki splošne zgodovine in zemljepis z osnovnim spoznavanjem drugih držav, računstvo z geometrijo in nazornim naukom, spoznavanje prirode, praktično go* spodarsko znanje (obrt, trgovina), higijena in spoznavanje državljanskih pravic in dolžs nosti, gospodinjstvo, ročna dela, risanje, le« popisje, petje in telesne vežbe. Učni načrt. V načelu določa zakon, da se vrši pouk v osnovnih šolah v državnem jeziku po učnem načrtu in programu, ki ga določi prosvetno ministrstvo, po zaslišanju glavncga prosvetnega sveta za vso državo. Učni načrt mora prožiti možnost, da se pouk prilagodi potrebam življenja v kraju, kjer je šola. V višjih narodnih šola mora pouk raz« vijati smisel za poljedelstvo na deželi, a za obrt in trgovino v mestih. Manjšinske šole. Glede manjšinskih šol določa zakon, da sc morejo v krajih, kjer žive državljani drugega jezika, otvoriti po= sebni oddelki za tujejezične otroke, če je naj= manj 30 takih šoloobveznih otrok. Glede učnega načrta in programa veljajo splošne določbe. Pouk se vrši v maternem jeziku dotičnih otrok, vendar pa je državni jezik obvezen predmet. Verski pouk. Verouk je obvezen za vse priznane veroizpovedi. Poučujejo ga duhov* niki ali učitelji po želji roditeljev dotične ve= roizpovedi. Veroučitelj moTa biti naš držav* ljan. Tam, kjer se roditelji odlocijo, naj po* učuje verouk učitelj, pa ni učitelja iste vero* izpovedi, lahko poučuje duhovnik, kjer pa ni ne učitelja ne duhovnika, pa kaka druga primerna oseba. Veroučitclja irnenuje pro* svetno ministrstvo iz vrst kandidatov, ki jih predloži pristojna oblast dotične veroizpo« vedi nagrado pa mu določijo in plačujejo krajevna verska občina ali roditelji sami. To velja tudi za vse druge osebe, ki bi pouče* vak verouk. Veroučitelje, duhovnike ali drus gc osebe izven učiteljskih krogov, ki bi po^ učevale verouk, lahko prosvetni minister na predlog banske uprave odstavi, če njegovo delovanje ne odgovarja pedagoškosmetodič* nim načelom ali če vedenje v šoli in izven nje ni v skladu s splošnimi cilji narodne šole. U5ni program za verouk predpiše in učne knjige odobrava prosvetni minister po za* slišanju ministra pravde. Število otrok v razredu. Razred brez od^ delkov ne sme imeti čez 50 otrok, a z od* delki ne čez 40 otrok, če jih je več, se raz= red deli. Šolski vrt. Dolžnosti občine so: dati pos trebno zemljišče za šolo, šolsko dvoriš5e, igrališče, zemljišče za praktični pouk, učitelj^ ski vrt (na deželi obvezno, v mestih po mož= nosti). Dohodki vrta pripadajo učiteljstvu dotične šole. ŠoHsko leto in počitnice. Redni šolski po.uk traja 10 mesecev od začetka septembra do konca junija, šolsko leto pa se računa od 1. septembra do 31. avgusta. Velike počitnice trajajo 2 meseca. Vpisovanje otsrok. Vpis otrok, ki so do= vršili sedmo leto ali ki bo.do do konca kole= darskega leta izpolnili sedmo leto starosti se izvrši 5e so otroci telesno in duševno dovolj razviti. Duševno in telesno posebno dobro razviti otroci se morejo izjemoma sprejeti v šolo že z dovršenim 6. letom, če je na raz« polago dovolj prostora. Ocena učencev ostane neizpremenjena. Odlično >e 5, prav dobro 4, dobro 3, zadostno 2, nezadostno 1. Pri oceni sposobnosti za prehod v višji razred se oceni celokupni na* predek. Otroci s slabim šolskim uspehom morajo razred ponavljati. Telesne kazni. Telesne kazni so izrecno zabranjene. Članstvo pri društvih. Učenci osnovnih šol ne smejo biti člani verskih organizacij in 'iruštev, niti organizacij in društev, ki bi ka= korkoli motile verske strpnosti ali ki bi bilc proti narodncmu in državnemu edinstvu. Nameščenci — učitelji. V vseh šolah in ustanovah po tem zakonu morajo biti name* ščeni učitelji in strokovne osebe, ki se lahko zaposle tudi v administrativni službi pro^ svetne stroke. Učitelji so lahko začasni ali pa stalni. Začasni so po zrelostnem izpitu, stalni po usposobljenostnem izpitu. Uspo= sobljenostnd izpit polaga lahko učitelj po dveletni službi v osnovni šoli. Za začasnega učitelja se postavi učitelj, če položi zrelostni izpit na učiteljišču ali uči^ teljski kandidat, oziroma 5e dovrši peda^ goške nauke na filozofski fakulteti ali višji pedagoški šoli. Kdor v 4. letih ne položi usposobljenost^ nega izpita, se odpusti iz službe. Dolžnosti učiteljev so: položiti prisego; poučevati deco v zmislu 51. 1. in 42. tega za^ kona; imeti toliko ur, kolikor jih je predpi* sanih za dotični razred, največ 28; v redu imeti uradne spise; pravičen biti napram vsem učencem; v dneh, ki jih odredi mini* ster, voditi deco k službi božji; naznanjati upravitelju neopravičene zamude; zamenjas vati obolele in odsotne učitelje; sodelovati pri učiteljskih in roditeljskih konferencah; pohajati z državno podporo v tečaje za raz* iskovanje pedagoških novosti; prevzemati inventar za katerega je materijalno odgovo* ren; podpirati morajo vsako delo izven šole, ki se podvzame za širjenje prosvete naroda v duhu tega zakona. Pravice u5iteljev so odrejene. z uradni« škim zakonom. Vsi učitelji imajo pravico do stanovanja, odnosno stanarine po 51. 23., od* nosno 29. tega zakona, kakor na kurivo v selih. Poročena uciteljica — z državnim uradnikom — ne sme prejemati naturalnega stanovanja. Namešcenja. Nameščenja vrši minister prosvete po predlogu banske uprave, po toč* no določenih rokih. Po 5 letih pridc v trg, po 8 letih v mesto brez srednje in strokovne šole, po 10 letih v mesto v srednjo in stro= kovno šolo. po 12 letih v mesto z univerzo. Nameščenja se vrše po 51enu 62. urad. zak. Službena doba. Po 35 letih efektivne služ* be imajo učitelji pravico do pokojnine v vi* šini svojih prejemkov plus 15% osnovne pla* če. Po 10 letih službe dobi učifelj v primeru upokojitve 50% penzijske osnove plus pol odstotka za vsakega nadaljnjega pol leta v smislu določb 51. 140. zakona o državnih uradnikih. Užiteljice. Učiteljice^matere z več kakor 3 otroci, se lahko upokoje že z 20 leti službe s pravico do pokojnine po službenih Ietih. Disciplinski predpisi. Disciplinski pred= pisi so vzeti iz srbskega zakond iz leta 1904. Ocenjevanje. Učitelje v šoli in izven nje ocenjuje sreski in banski nadžornik. Vsaka Sola ima v to svrho »kondiiitno listino«. V to knjigo vpiše nadzornik svojo sodbo o učnem delu, strokovni sposobnosti itd., o obnašanju v službi in izven nje, o delu na prosvetnem polju. o drugih sposobnostih kot vzgojitelj, učitelj in državljan. Na podlagi te<'a izdela končno oceno. Ocena je odlična (5), prav dobra (4), dobra (3), dovoljna (2) in neza« dostna 1. Upravitelj dostavi izpisek ocene srcskemu nadzorniku, ki isto javi banski prosvetni upravi. za vpis v Uslužb. list tam in pri ministrstvu. Proti nezadostni, dovolj« ni in dobri oceni je dovoljen priziv v treh dneh. V tem slučaju se izvrši ponovni pre=> gled. Stroške nosi tožilec, ako je uspeh ne* gativen. Šolsko zdravstvo. Posebno poglavje go* vori o šolski higijeni ter predvideva, da mo* rajo šolski zdravniki na poliklinikah naj« manj dvakrat letno pregledati vse otroke in učiteljstvo. Upraviteljstva šol. Vsako šolo itd. uprav« lja in. nadzira neposredno upravitelj. Upra« viteljska mesta se zasedajo z imenovanjem s strani ministrstva prosvete izmed učitelj* stva dotične šole. Izpraznjeno upraviteljsko mesto popolni do imenovanja banska pro« svetna uprava ,z najstarejšim učiteljem na šoli. Upravitelji so oproščeni razrednega po* uka. če imajo 12 razredov ali paralelk. Sreski šolski nadzorniki so referenti sre=> skega načelnika. Za nadzornika se namesti učitelj, ki je izvršil filoz. ped. grupo predm. na univerzi s predp. dipl. izpitom, viš. teČ". viš. ped. šole, je položil izpit za sreskega šol* skega nadzornika in ima najmanje 10 let efektivne službe v narodni ali meščanski šoli. Poleg teh kandidatov postavlja lahko mini* ster prosvete one kandidate, ki imajo di< plomski izpit na nižjem tečaju višje ped. šo* le. izpit za sreske šolske nadzornike in naj" manj 12 lct efektivne službe. Izven teh lahko postavi uritelja, ki ima redno učiteljsko uspo* sobljenost, ima izpit za sreskega šolskega nadzornika in najmanj 15 Iet efektivne služ« be v osnovni šoli ter se je posebno odlikoval s prosvetnim delom ter na pedagoški knji« ževnosti in ima povpre5no oceno prav dobro. Sreski nadzorniki I. kategorije dobivajo plačo po zak. o srednjih šolah; II. kat. poleg plače po ur. zak. še stanovanje ali odškod« nino, 10% po 51. 7. urad. zak. in 300 Din me* sečne doklade. Banska prosvetna uprava. Banska pro* svetna uprava ima poseben odsek za osnovno šolstvo ki mu je na čelu poseben banski šol* ski- nadzornik. , Banski šolski nadzornik. Za banske šol=< ske nadzornike se nameščajo oni učitelji, ki so izvršili s predp. dipl. izpitom ped. grupo predmetov na filozof. fakulteti, viš. teč. višje r>ed šole z diplomskim izpitom, so položili profesorski izpit ter imajo najmanj 15 let cfektivne službe. So ur. I. kat. in imajo plačo po zak. o sredniih šolah. Xrajevni šolski odbor tvorijo: predsed« nik upr. občine, upravitelj kot poslovodja, upr. meščanske šole. zdravnik, pet občanov, po možnosti takih ki imajo deco v šoli in so občinski odborniki. V mestih z najmanj 30 000 prebivalci pride v odbor poleg teh tudi še po en upravitelj in ena upraviteljica, nad* zornik, ravnatelj učiteliišča in šolski zdrav* nik. Krajevni šolski odbor izbere blagajnika izmed scbe, a v mestih in trgih vrši ta posel občinski blaaajnik. Banski šolski odbor tvorijo: podban, na* čelnik prosvetnega oddelka, banski šolski nadzornik, šef odseka za srednjo šolo. po en sanitetni, poljedelski in tehnični ref. banski upr., po en upravitelj učiteljske, srednje, me« ščanske in narodne moške in ženske šole, en zastopnik fin, upr.. pet članov, ki se zanimajo za šolstvo. ki jih določi ban. Učiteljski zbor (konferenca) ima vsak mesec vsaj enkrat svojo konferenco. Važ= nejši sklepi se pošiljajo sreskemu šolskemu nadzorniku za odobrenje. Konferenca re« šuje: o enotnem poučevanju in redu na šoli; skrbi za izlete z otroci, za tekme, svecanosti i. dr.; predlaga nabavo učil, knjig za knjiž« nice i. dr.; določa razdelitev nagrad učencem ob sklepu leta: določa pridne siromašne učence, ki jih je treba podpreti iz šolskega fonda; razdeli po razredih šolske pripomoč= ke s posebnim ozirom na siromašne učence; sodelujc s krajnim šolskim odborom za ure« ditev šolskega fonda in ostale imovine ter nje povečanje; skrbi za napredek in ugled šole; pretresa predloge upravitelja o poraz* delitvi razredov; prireja roditeljske sestanke. Učiteljski zbor uporablja lahko šolske pro!> store v vse svrhe, ki šlužijo širjenju pro* svete v narodu. Sreski učiteljski zbor (konference) se sestane enkrat v letu. Sreska konferenca pre» tresa pedagoška vprašanja; sestavlja dnevni red za prihodnjo konferenco, pretresa vpra* šanje ovir v šolstvu in kako jih odpraviti; prctresa, kako naj šola pospeši narodno pro* svečevanje; razpraolja o šolskih izletih, tek* mah in svečanostih. Udeleženci nimajo pra» vice na potne stroške. Udeležba je obvezna. Banski nadzorniški zbor tvorijo vsi nad« zorniki, ki jih poziva enkrat v letu na konfe* renco načelnik prosvetnega oddelka. Posves tuje se o vseh vprašanjih prosvctnt uprave in šolstva. Ima le posvetovalni značaj. Ude* leženci imajo pravico na potne stroške in dnevnice. Narodna prosveta. Posebno poglavje je vnešcno glede narodne prosvete. Analfabetski tečaji se vrše za vsc one z nad 25 leti, ki niso hodili v šolo ali so ne* pismeni. Poučujejo jih učitelji osnovnih šol. Nadalje se prirede analfabetski tecaji za nei pismene vojake. Ustanavljajo se gospodinjski te5aji in šole. Za moške kmetski zadružni tečaji. Po možnosti so gospodinjske šole internatsko urejene. Pouk traja od 1. februarja do konca novembra. Sprejemajo se gojenci od 15. do 30. leta starosti. Nagrado učiteljem daje ba* novina in država. Detajlne načrte in predpise izda ministrstvo prosvete. Prehodne določbe. Šolska obveznost se izvede postopno z ozirom na razmere v po« edinih pokrajinah. Sedanji ponavljalni raz= redi, dokler se ne preustroje v višje razrede osnovnih šol, se izpremene po tem zakonu v razrcde s skrajšanim poukom. Premestitve. V roku enega leta po uve* ljavljenju tega zakona se lahko premeste brez pravice na potne in selitvene stroške oni učitelji, ki se izkažejo za škodljive na svos jem službenem mestu ali v kraju. Za izobrazbo učiteljev v svrho izvedbe tega zakona se pooblašča ministrstvo pro« svete, da priredi posebne tečaje in pošlje učitelje tudi v inozemstvo. Kontraktualnim učiteljem, ki so kot na= cionalni delavci prešli v službo naše države, se vračuna čas kontraktualne službe po členu 137. urad. zak. v zvezi s 51. 242. urad. zak., ko postanejo državni uradniki. Stanovanja za u5itelje je dolžna občina dozidati v šcstih letih po veljavnosti tega za« kona. v nasprotnem slučaju mora plačati uei* telju doklado 150 Din kot stanarino. Privatne šole. Sedanje privatne šole osta« nejo. V bodoče pa ni dovoljeno ustanavljati privatnc šolc. Stanarina po tem zakonu pripada učite* ljem od 1. aprila 1930. ter morajo občine ta* koj vstaviti potrebne vsote v svoje prora= čune. — Stanarino za šolske nadzornike pla* čajo občine, v katerih je sedež nadzorstva. V roku dveh mesecev po uveljavljenju zakona izda ministrstvo prosvete izvršilne predpise za izvajanje tega zakona.