Vsebina 52559 Aktualnosti - Uvodna beseda (Uredništvo) - Ivan Vurnik osemdesetletnik (Marko Ivančič) - Misli ob rekonstrukciji mestnih predelov Ljubljane (Marjan Vrhovec) Natečaji - Pregled natečajev Ljubljanskega društva - Natečaj za urbanistično in za¬ zidalno rešitev območja med Titovo, Dalmatinovo in Mikloši¬ čevo ulico v Ljubljani - Izid internega natečaja "Bavar¬ ski dvor" Obiski - Obisk koroških arhitektov v Ljubljani - Forum Stadtpark iz Graza - Mr, Bridgeman v Ljubljani Razstave - Razstava Emila Medveščka - Razstava Jožeta Plečnika - Razstava Sodobne arhitekture Jugoslavije - Razstava Društva likovnih umet¬ nikov uporabne umetnosti Jugo¬ slavije Bralci nam pišejo - 0 natečajih (M. V.) Društvene novice - Program dela Zveze arhitektov Slovenije v lotu 1964 - Upravni odbor Društva arhitek¬ tov Ljubljane - Upravni odbor Zveze arhitektov Slovenije - Razpis za udeležbo na 1. Bie¬ nalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani - Pismo čeških kolegov Industrija nas seznanja p 0 m Arhitektov bilten Zveza arhitektov Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 Naročilnica Podpisani . naročam 1 izvod polivi¬ nilastih platnic za Arhitektov bilten 1964. J Obveščam vas, da bom (ne bom) stalen naročnik Arhitek¬ tovega biltena. Natančen naslov: .. Pisati s tiskanimi črkami, neustrezno prečrtajte! Podpi3 Bralci ! Vse člane Zveze arhitektov Slovenije obveščamo, da bo mogoče šele po obračunu prve brezplačne številke Arhitektovega biltena ugotoviti ceno ene številke, ki pa ne bo presegla 2oo.- din; v kolikor bo redakcija redno dobivala strokovne objave industrije in gradbenih podjetij. Redakcija Arhitektovega biltena želi stop¬ njevati kvaliteto biltena po vsebini, istočasno pa obdržati skrom¬ no ceno. Da bi omogočili shranjevanje trajno aktualnih prispevkov, smo se odločili za kvalitetnejše platnice iz plastike s patentom za spenjanje kompletnih letnikov. Platnice želimo priložiti že drugi številki vsem, ki bodo izpolnili do 31/5-1964 naročilnico. Gena platnic za letnik 1964 bo približno 6oo.- din. Aktualnos ti 1 Uvodna "beseda Prva številka Arhitektovega biltena je pred nami. Potrebo po gla¬ silu smo že dolgo časa čutili in skoraj ni bilo seje upravnih od¬ borov Zveze arhitektov Slovenije in Društva arhitektov Ljubljane, ki ne bi načenjala vprašanja glasila, katero bi seznanjalo naše člane z delom društev in s strokovnim delom nasploh. Vsebino Ar¬ hitektovega biltena so nam narekovale potrebe same. Zato boste našli v glasilu aktualne razpise natečajev in seveda njih rezul¬ tate, nadalje društvene novice, sklepe sej društvenih odborov, ob¬ vestila, poročila o razstavah, obiskih in predavanjih. Strokovnemu izpopolnjevanju bodo namenjene informacije o izdelkih naše grad¬ bene industrije, nameravamo pa začeti objavljati tudi bibliograf¬ ske podatke o domači in tuji strokovni literaturi. Sodelovanje s člani si zamišljamo tako, da bomo omogočali objavo vsakršnega kri¬ tičnega mnenja o delu ZAS, DAL, DAM ter strokovnih problemov naših članov in nečlanov. Seveda pa ni naš namen studiozno obdelovavi raznovrstne arhitekturne probleme. Poglobljene študije o arhitek¬ turni problematiki kot tudi analize posameznih arhitekturnih do¬ sežkov bodo delovno torišče revije Sinteza, ki je nasle¬ dila nekdanje društveno glasilo Arhitekt. Ta se je žal znašel v hudih finančnih razmerah in šele združitev z revijo za likovna vprašanja zagotavlja novi reviji redno izhajanje, nudi pa tudi možnosti širšega obravnavanja vprašanj o arhitekturi. Arhitektov bilten bo torej objavljal predvsem red¬ no informacije, domače in tuje, saj je naša Zveza arhitektov pove¬ zana s podobnimi društvi v državi, prav tako pa tudi z mednarodno zvezo UIA. Želimo, da bi Arhitektov bilten postal močna vez med vsemi slovenskimi arhitekti in njihovimi društvi, tako v Mariboru kot v Ljubljani, seveda pa bo Arhitektov bilten polno zaživel šele takrat, ko bo čutiti, da je res glasilo vseh članov. Uredništvo ab ab ab 2 Ivan Vurnik osemdesetletnik Prvega junija bomo praznovali osemdesetletnico rojstva ustanovi¬ telja slovenske arhitekturne šole in pionirja slovenske moderne arhitekture profesorja Ivana Vurnika. Iz umetne obrtne delavnice svojega očeta se je Ivan napotil v Ljubljano v gimnazijo in takoj nato na Dunaj na tehniško visoko šolo, kjer je v oddelku profesor¬ ja Karla Koeniga poslušal arhitekturo. V zadnjem letu se je vklju¬ čil še v šolo Otta Wagnerja, nato pa je odšel v domovino kot edini slovenski arhitekt. Vojska ga je poklicala pod orožje v Srbijo; v srbski folklori je našel mnogo elementov za kasnejše ustvarjanje v tedaj najbolj razširjenem stilu narodne romantike. Leta 1919 se je takoj vključil v priprave za ustanovitev tehniškega visokošol¬ skega tečaja in leto dni kasneje v priprave za ustanovitev ljub¬ ljanske univerze. Že leta 192o je bil imenovan za docenta stavbe- ništva. Živo pa je čutil potrebo po samostojni šoli za arhitektu¬ ro. Na njegovo pobudo je tehniška fakulteta povabila profesorja Maksa Fabianija iz Gorice in profesorja Jožeta Plečnika iz Prage. Zato imenujemo Vurnika ustanovitelja slovenske šole za arhitektu¬ ro. Tedaj je ^urnik prevzel predavanja iz vseh glavnih strokovnih predmetov, vztrajno predaval vse do začetka II. svetovne vojne, ko so Univerzo zaprli. Na Plečnikov predlog so Vurniku leta 1925 zau¬ pali samostojno šolo in za tem še predstojništvo oddelka. Vse zau¬ pane mu dolžnosti je vodil vestno in vedno z največjo mero družbe¬ ne odgovornosti. Po osvoboditvi so ga mlajši hoteli nelojalno od¬ straniti iz šole, toda umaknil se je šele ob upokojitvi leta 1957. Sedaj živi v rodni hiši v Radovljici. 0b3eg njegovega ustvarjalnega dela je neverjetno velik po širini in globini. Reševal je naloge iz urbanizma, regionalnega planira¬ nja, prometa, naloge izrazito profane arhitekture (delavske hiši¬ ce in naselja, kmetije, farme, industrijske in javne zgradbe itd.), sakralne arhitekture (cerkve, spomenike pokopališča, dekorativ¬ na dela itd.). V glavnem so ostajale njegove zamisli le v projek¬ tih, za kar lahko pripisujemo krivdo predvsem konservativnemu od¬ nosu sodobnikov in časa do sodobnih zamisli in delno njegovemu zna¬ čaju. Neminljive'pa so njegove zasluge na pedagoškem področju, saj je vzgojil preko osemdeset inženirjev arhitekture. \ Ivan ;Vurnik: Opera na trgu Revolucije, projekt, 1952 Stilno delimo Vurnikov ustvarjalni opus na tri obdobja. V prvem je ustvarjal vse do druge polovice 2o-ih let v tedaj najbolj raz¬ širjeni nacionalni romantiki (Zadružna gospodarska banka in Ta¬ bor v Ljubljani, projekt za 'Zvezo narodov v Ženevi itd.). Drugo obdobje je čas najnaprednejšega dela v čisti funkcionalnosti tlo¬ risa in konstrukcije (funkcionalistični konstruktivizem) in je z njim dosegel raven najnaprednejših evropskih stvaritev tedanjega časa. Realiziral je le nekaj zamisli: delavski zaselek vrstnih hiš v Mariboru ( 1927 !) in kopališče v Radovljici ( 1932 ), v pro¬ jektih pa je ostala univerzitetna knjižnica v Ljubljani, univerza v Bangkoku, urbanizem Bleda in Ljubljane. V zadnjem obdobju zre¬ lega ustvarjanja od konca tridesetih let pa do upokojitve se je 4 posvetil predvsem šolanju novih arhitektov in inženirjev. Njegovo pedagoško delo je bilo kompleksno in je temeljilo na tehnično in¬ ženirskem aspektu, bilo je moderno, ker je puščal svojim učencem svobodno izražanje. Iz tega časa so najnaprednejši stanovanjski projekti delavsko kmečkega naselja v Stepanji vasi (1938), nova opera, hotel z opero v Ljubljani, Dom delavskega ljudstva v Kra¬ nju itd. V času med obema vojnama je zastopal Jugoslavijo na ve¬ likih arhitekturnih razstavah: v Parizu 1925, Berlinu 1931 in New Yorku 194o. Posebej pomembno je njegovo delo na področju ar¬ hitekturnih razprav in znanstvenih analiz v Domu in svetu, kakor tudi predavanja v Ljubljani, Mariboru, Beogradu in Milanu. Kvali¬ tetne so njegove stvaritve v dekoracijah, opremi in drugih stil¬ nih opremah. Domovina mu je za to podelila red dela tretje stop¬ nje, častno članstvo našega društva in Zveze arhitektov Jugosla¬ vije. Dunaj pa ga je počastil s podelitvijo zlate medalje Pechtl, imenovane po ustanovitelju dunajske tehniške visoke šole, Marko Ivančič Ivan Vurnik: Železobetonska cerkev v Mostah, projekt 1935 5 v * i Misli ob rekonstrukciji mestnih p m delov Ljubljane im m Ne moremo zanikati, da je urbanizem družbena dejavnost, ki se v fizičnih in ekonomskih posledicah dotika vsakega izmed nas in vsega družbenega dogajanja. Zato moramo bolj kritično gledati na nekatere pojave, ali bolje, okolnosti na tem področju. Ti pojavi in okolnosti dajejo zadnje čase posebno družbenopolitično obeležje urbanističnemu razvoju mesta. Obnova mesta Ljubljane, za katero smo se iz neštetih širše utemeljenih vidikov odločili, se zdi, da v zadnjem ,času dbživlja določeno zadrego in dozdevno manjšo upra¬ vičenost. Zadrega pa ne izvira od tod, da bi se napačno odločili za obnovo obstoječih mestnih površin, ampak predvsem iz dejstva, da naše trenutne družbene institucije z odrejenim in omejenim delovnim območjem, delovno politiko in usmerjenostjo slabše pogojujejo po¬ stopno, ekonomiji:© in časovno utemeljeno obnovo celovitega organi¬ zma, kakršno je mesto. Družbene institucije pri posameznih občin¬ skih skupščinah ljubljanskih občin, komunalni in stanovanjski skla¬ di so v svojem delovanju postopoma izoblikovali ekonomske kriteri¬ je, ki imajo vse značilnosti in lastnosti ozkih, nevsestranskih ekonomskih pokazateljev v komunalni politiki in izgradnji omeje¬ nega območja v enotnem mestnem prostoru. Ne gre za nikakršno odkritje, če ugotovimo, da se posamezne dejav¬ nosti v mestu sestavljajo in dopolnjujejo. Večje stanovanjske po¬ vršine potrebujejo zadostne proizvodne površine za delovna mesta, dalje ustrezne centralne površine s kvalitetno in kvantitetno tr¬ govino, poslovno in kulturno dejavnostjo, višjim šolstvom itd. Če sledimo tem osnovnim zakonitostim, lastnostim, razmerjem in odno¬ som v mestnem prostoru in jih prevedemo v ekonomsko govorico, se zdi nujno, da občan pri vsaki zazidalni lokaciji plača poleg osnov¬ ne vrednosti zemljišča in prispevka za komunalno opremo tudi soraz¬ meren delež za ureditev vseh tistih mestnih dejavnosti in podalj¬ škov, ki so značilne in potrebne za tvorbo mestne skupnosti. Če upoštevamo to osnovno ugotovitev, jo razvijemo in definiramo glede na vse mestno območje, poleg tega jo moramo v nekaterih pri¬ merih razširiti in ugotoviti deleže iz vsega republiškega in celo državnega območja, odkrijemo, kako ozki, preozki so okvirji naših ¥ 6 ekonomskih pokazateljev, s katerimi skušamo uravnavati stanovanj¬ sko in ostalo izgradnjo v mestih. V takem razmišljanju seveda ne moremo mimo svežih poskusov uveljav¬ ljanja "ekonomskih pokazateljev" na nekaterih perspektivnih mest¬ nih območjih za obnovo, kot so Vodmat, Prule in Poljane-Tabor. Čeprav je predhodna kompleksna urbanistična valorizacija predelov za perspektivno obnovo v regulacijskem predlogu občine Center ja¬ sno ugotovila, da bodo omenjeni predeli dozoreli za rekonstrukcijo šele v obdobju 3o ali več let, smo to prezrli in poskušali rekon¬ strukcijo začeti takoj. Pri tem se je izkazalo, da se delež za ru¬ šenja in nadomestna stanovanja giblje od približno 35 % (Vodmat) do čez 5o 5 ž (Poljane-Tabor) v skupnem znesku komunalne opreme in priprave zemljišča za obnovo. Na podlagi tega smo kot v posmeh so¬ dobni usmeritvi samo zaradi ekonomskih disproporcev skušali pove¬ čati število prebivalcev do gostot, ki bi pomenile nevzdržne živ¬ ljenjske razmere v vsaki razvojni fazi naselja (celo do 8oo preb. na ha - Vodmat). Izvajanje obnovitvene politike posameznih delov mesta s tako ozkih stališč, ki obenem zanikajo tudi naš dosedanji razvoj in izkušnje na področju urbanističnega urejanja, je nujno pripeljalo do spo¬ znanja, da s takimi prijemi ne moremo obvladati obnove mesta. Na¬ mesto brezupnih poskusov pridobivanja gradbenih zemljišč za vsako, še tako visoko ceno v okviru ene občine,,bomo nujno morali najti naprednejše organizacijske oblike stanovanjske izgradnje in obno¬ ve mesta sploh v širših mestnih okvirih. V teh okvirih bomo nujno morali predvideti možnost prelivanja in usmerjanja nakopičenih sredstev za stanovanjsko gradnjo ne glede na občinske meje tja, kjer so pogoji za gradnjo resnično najbolj ekonomični in v vsaki razvojni stopnji družbe najbolj sprejemljivi. Dotakniti se moramo škode, ki jo je tako delo že povzročilo v dru¬ žbenopolitičnem in strokovnem smislu. Občan največkrat poenostav¬ ljeno pripisuje največjo odgovornost za take odločitve urbanistom, čeprav bi morali ljudem jasno povedati, da padajo odločitve pred¬ vsem v družbenopolitičnih občinskih institucijah in organih. Iz urbanizma smo napravili grešnega kozla, vir zla neštetih težav » 7 Natečaji V rubriki "Natečaji" bomo objavljali razpise zveznih na¬ tečajev in druStvene, prav tako pa bomo objavljali njih rezultate s kratkim povzetkom mnenj žirije. Če bo le mogoče bomo k rezulta¬ tom priložili fotografijo maket ali pa značilnejši tloris nagra¬ jenih del kot tudi onih, ki so po kakršnikoli strani mikavni za širši krog bralcev. Med najbolj delavnimi regionalnimi sekcijami Društva arhitektov Slovenije je ljubljansko društvo DAL. Poleg ostalega društvenega dela, sodi sodelovanje v natečajni de¬ javnosti v najbolj razviti del njegovega delovanja. V naslednjem podajamo pregled natečajev, ki jih je v času obstoja od 15/6-1962 dalje organiziralo ljubljansko društvo: 1. Upravna zgradba Na-Me in razstavni paviljon v Kranju - interni natečaj SRS, 31/12-1961 - 15/3-1962, 2 l/2 mes. na področju fizičnega razvoja našega okolja. Tudi prehod na bančno finansiranje stanovanjske gradnje nas ne bo odvezal od potrebe, da izoblikujemo prave, resnično ekonomske kri¬ terije in pokazatelje, enotne za vse mestno območje, upoštevajoč relativno vrednost posameznih lokacij in delež vsake lokacije v zbiranju ustreznih sredstev za ureditev skupnih mestnih dejavno¬ sti in površin. Marjan Vrhovec 8 2. Urbanisti 1 u c i j e v T r b - interni natečaj SRS, Udeleženci: Bohinec Marjan Martinec Prane Vehovar Prane Župančič Marko 3. Urbanisti sta Maribor - interni natečaj SRS, Udeleženci: Proj. biro Maribor Komuna proj. Maribor Projekt Maribor Zav. za urb, ljubij. grupa: (ZAS) Arnautovič-Dobravec- Lajovic (a) Košak-Kristl-Vidmar PAGG-Ravnikar Edo (b) čna ureditev o v 1 j a h 20/3-1963 - 3 o/4-1963 Nagrade: I. 150.000.- 4 odk. 4 oo.ooo.- čna ureditev 1/2-1962 - 7/5-1962, . Nagrade: I. 9oo.ooo.- IX. 600.000.- III. 300.000.- 9 odk. 3,600.000.- Trga revo- 1 mes. lo dni Žirija: Lajovic Janez Sagadin Zvonko Štrukelj Ivo Vavken Vido, por. centra m e - m$s. 7 dni Žirija: Dev Saša Lapajne Miloš Humek Ljubo Sedlar Saša namestniki: Hlad Maks Sever Savin Zupan Rudi Gaberščik Boris Zav.za urb.Mrb. poročevalec 4. Urbanisti Bleda - javni natečaj PLRJ, Udeleženci: Mušič Braco Debelak Marjan Legat Tine Rihtar Prane Berdajs Janez Mrva Mirko Šarec Aleš čna ureditev 1/2-1962 - 15/6-1962, 3 Nagrade : I. 1,2oo.ooo.- II. 900.000.- III. 5oo.ooo.- 2 odk. 400.000.- povračilo za elabor. 5o.ooo.- maketa 30.000.- centra l /2 mes. Žirija: Ravnikar Edo Rojec Lojze Gaberščik Boris Šmit Prance (nam.) Lajovic Janez, por. % % Zupan Nikolaj Fiirst Janez Fiirst Boštjan Pibernik Anton Sedej Vladimir 5. Tiskarniš Č P "Delo" - interni ijatečaj SRS, Udeleženci: Didek Jože Ravnikar Edo Mihelič Milan Jugovec Otčn Kocmut I. in B. 6. Urbanisti železniškem - javni natečaj FLRJ, Udeleženci: Blažič Ratko Premzl Vili Spindldr Bogdan Oman Angelo I Vavken Vido Vrhovec Marjan Košir Božo Pečenko Pavle Berdajs Janez Hvala Dušan Mrva Mirko Sarde Aleš Vovk Janez Otujac Franc Ilekovič Zdravko Vasiljevič Branko ;i in upravni 1/10-1962 - 3o/11-1962, Nagrade: I. 1,000.000.- 5 odk. 3,000.000.- maketa 5o.ooo.- čna rešitev o vozlišču 15 / 8-1962 - 15 / 2 - 1963 , 6 Košir Fedja Gaberščik Boris Kos Borut in Guzelj A. Boris Ševčik Lehrman Niko Djočič A. in Ivkovič Strelja Vavken Vido Vovk Janez Vrhovec Marjan Ocvirk Peter objekti 2 mes. Žirija: Jensterle Jurij Mušič Braco Sever Savin Šlajmer Marko ) m o č j a ob mes. Žirija: Rojec Lojze Tepina Marjan Mušič Braco Jugovec Oton Lapajne Sonja Humek Ljubo Pibernik A., Nada Kružič dr. Stanko Žuljič Ravnikar Edo, Bonča Miloš Rihtar France Sevšek Majda Mušič Marko Ravnikar Edo lo 7. Ureditev "Spomeniškega kompleksa na Žalah" - javni natečaj SRS, 31/1-1963 - 3o/4-1963, 3 mes. Amalietti Marjan Bežan Marjan Ravnikar Edo, stud. Kuglič Prane Gostijanovič Vlado Trenz Janez Rems Roman Štor Stanko loboda Marjan Romih Ivan 8 . Upravna zgradba in silos Državne¬ ga arhiva Slovenije in urbanistična % rešitev kompleksa na Prulah - interni natečaj SRS, 1/3-1963 - 29/6-1963, 4 mes. 11 9. Zazidalni rantov vrt" - interni natečaj SRS, Udeleženci: Zavod za urb. Ij. Institut za urb. Lj. Inv. zav. za izgr. Trga revolucije projekt za o rok do 15/7-1963 Nagrade : I. 500.000.- odškod. 3 krat 8o4.375.- & lo. Bencinska črpalka "Pet - interni natečaj SRS, 15/8-1963 - 3o/9-lS63» Udeleženci: Nagrade: Ravnikar Edo in I. 25o.ooo.- Bogdan Špindler odk. loo.ooo.- Černič Drago Blagajne Dušan in Bizjak Vene Arnautovid I. in Peršin Aleksander Košak Grega in Rajon Bronislav 11. Urbanistična zazidal območja "Metalke" - javni natečaj SRS, 3o/6-1963 - 15/lo-1963, Udeleženci 26 elaboratov Nagrade : I. l,5oo.ooo.- II. 1,2oo.ooo.- III. 9oo.ooo.- 3 odk. 4oo.ooo.- odšk. za elaborate in makete 12o.ooo.- bmočje " F e - Žirija: Gvardjančič Božidar Mušič Marjan Arnautovid Ilija Bitenc Tone Lajovic Janez rol" 1 1/2 mes. Žirija: Sever Savin Bohinec Marjan Zupanc Jože Vrhovec Marjan Martinec Franc na rešitev 3 l/2 mes. Žirija: Marko Šlajmer Milan Mihelič Marjan Mušič Ivan Štrukelj Mitja Jerneje Jože Koželj Marjan Amalietti Vido Vavken 12 12. Natečaj za urbanistično rešitev območja med Gradiščem, Vegovo, Aškerčevo in Trgom revolucije v Ljubljani - javni natečaj SES, 8/1-1964 - 6/4-1964, 3 mes. Udeleženci: Nagrade: 17 elaboratov Žirija: I. l,4oo.ooo.- Furst Danilo II. l,loo.ooo.- Ravnikar Edo III. 800 . 000 .- Sever Savin 3 odk. 500 . 000 .- Trenz Janez Mrva Mirko, nam. Stegu Stanka, por. 13. Natečaj za urbanistično projekt¬ no rešitev območja Titove c. v Lj u,- b 1 j a n i - javni natečaj SES, 18/1-1964 - 15/4-1964, 3 mes. Sedlar Saša Ahačič Janez, nam. Strlekar Nevenka,por % 13 15.-Natečaj za zazidalno rešitev ob¬ močja med Titovo, Dvoržakovo, Voš¬ njakovo in Prešernovo ("Iskra") - interni natečaj, 6/2-1964 - 13/4-1964, 2 mes. 16. Natečaj za Trgovinski center Velenje - javni zvezni natečaj FSRJ, 28/3-1964 - 3o/6-1964, 3 mes. Izid internega natečaja za predel "Bavarski dvor" Investitorji "Iskra", "Ljubljanski investicijski zavod" in "Pe¬ trol" so razpisali interni natečaj za urbanistično ureditev Bavar skega dvora, ki je trajal od 2/2-1964 do 13/4-1964. Avtor prvona- grajenega projekta je ing. arh. Milan Mihelič s sodelavcem F. Kva ternikom. Več o natečaju bomo poročali v naslednji številki. 14 Pogledi na centralni del Ljubljane in njegovo spreminjanje z gradbenimi posegi zadnjih let v treh možnih načelnih shemah, različnih predvsem po svojem vplivu na mestno krajinsko sliko. Izbrani pogled je v prvi veduti najbolj desen, ko je celotna slika kraja še vidna. Upoštevano je tudi dejstvo, da je baročna silhueta že popolnoma utopljena pod horizontalo v višini desete etaže zadnjih 5o let in da se bodo redke odprtine v kratkem za¬ prle. Sheme od zgoraj navzdol pomenijo razpon od najslabše do najboljše še možre rešitve. Edvard Ravnikar 15 Natečaj za urbanistično in zazidalno rešitev območja med 'Titovo, Dalmati¬ novo in Miklošičevo ulico v Ljubljani Želja po ureditvi glavnega trgovskega centra-cityja je že zelo stara. Že oddavna si želimo ustvarit^, mesto, ki bo živo in ho¬ mogeno, ki ne bo konglomerat najrazličnejših stihijskih zgradb. Z namenom, da bi dosegli omenjene smotre z enotno osnovo je Dru¬ štvo arhitektov Ljubljane razpisalo natečaj že leta 1956, ki pa je žal prišel v pozabo in se je ponovno začela stihijska zazida¬ va z novo narejenimi pogledi in potrebami, ki jih je prinesel čas in napredek. Razpisan je bil nov natečaj v preteklem letu 1963, Po končanem natečaju upamo, da bo ta prejel končno enotno obliko, ki je v Ljubljani v tem delu tako nujno potrebna. Razpis je bil javen in anonimen s pravico udeležbe strokov¬ njakov SRS. Rok oddaje je bil od 6/7-1963 do 3o/9-1963. Nagrade: prva nagrada l,5oo.ooo.- din, druga nagrada l,2oo.ooo.- din, tretja nagrada 900.000.- din in trije odkupi po 400.000.- din. Komisijo so sestavljali: predsednik Miha Vehovar, njegov namest¬ nik Marko Šlajmer in člani Aleš Jelenc, Mitja Jerneje, prof. Mar¬ jan Mušič, Milan Mihelič in Ivan Štrukelj, namestnik pa Jože Koželj in Marjan Amalietti. Gradivo za natečaj je uvodoma podano informativno z urbanističnim programom in generalnim urbanističnim načrtom Ljubljane. Prvi ob¬ sega: nalogo, obseg, izhodišča, vplivno območje mesta, zazidalno politiko, programski okvir, in drugi: urbanistični program, načrt nezazidanih površin po pomembnosti, predlog osnovne prometne mre¬ že in osnovne načrte komunalnih, instalacijskih naprav in osnovne številčne podatke. Tehnični program poudarja: a) splošne urbanistične oznake predelov, b) program širšega mestnega jedra, c) program natečajnega območja. Kar se tiče prometa, je treba smatrati kompleks kot izrazito pe- šaško območje, ki ima dosledno diferenciran motorni in peš promet. Predvideno je minimalno podzemsko in površinsko parkiranje in garažiranje (l2oo). Vsebinski program je razdeljen na štiri sku¬ pine: Prvo skupino predstavljajo programsko in zazidalno pretežno za¬ ključene skupine objektov, ki jih je treba v okviru natečaja ob¬ ravnavati posebej, razen morda manjših dopolnitev, upoštevati pa jih je treba pri organizaciji dostopov, dovozov in vključevanju v ambient nove zazidave v novija pogojih okolja (Metalka, Samopo¬ strežba, Dom sindikatov, Koteks, sestav hotela Union z novim pri¬ zidkom, frančiškanska cerkev in hotel Slon s prizidkom). Drugo skupino predstavljajo močnejši interesenti, oziroma investi¬ torji, ki že obstoje (Modna hiša 2.3oo m2, Mestno gledališče 3.5oo m2, Akademija za igralsko umetnost, Institut akademije in Slovenski gledališki muzej 4.42o m2). Tretjo skupino predstavlja interesent Komunalna banka, ki ga v obravnavanem kopleksu še ni, ima pa obsežen program z velikim ob¬ segom služb, ki imajo velik stik z javnostjo, cca lo.ooo m2. Zgrad¬ ba naj bi imela od lo do 14 nadstropij. Četrta skupina obsega programsko neodrejeno trgovino in poslovno dejavnost, ki ji dajemo prednost pred kakršno koli drugo dejavno¬ stjo (restavracije, bari, espresso, uslužnostne obrti, slaščičarne, cvetličarne, kompas, garaže in skladišča pod zemljo itd.). Ker ga omejujejo zidovi sosednjih kompleksov, predstavlja natečaj¬ no območje zaključen predel. Upoštevati je treba urbanistična iz¬ hodišča iz prometa: peš poti proti jugu, zapora Čopove ulice, zato je treba reševati nalogo predvsem glede na povezavo proti jugu. Posebej je potrebno upoštevati znamenite in historično utemeljene vrednote izpred panorame Evrope proti Gradu, izpred Koteksa proti nebotičniku in z juga na frančiškansko cerkev. Rezultat natečaja: Strokovna komisija je pregle¬ dala prispele elaborate na sejah od 2/lo do 25/11-1963, ki jih je bilo vsega skupaj 26. Natečaj in elaborati so razen enega ustreza¬ li pogojem. Žirija je na zaključni ocenjevalni seji dne 4/11-1963 po daljši razpravi, ponovnih podrobnejših obrazložitvah posameznih # elaboratov, ob upoštevanju že prej utrjenih izhodišč in kriteri¬ jev za ocenjevanje ter končno po ocenah članov žirije določila razvrstitev nagrajenih in odkupljenih elaboratov. Kriteriji so bili naslednji: 1) splošni prostorski oblikovni koncept, 2) odnos novih predlogov do obstoječe arhitekture, ambienta in zelenja, $ 3) gospodarske funkcije ob podanih kapacitetah, 4) prometna rešitev, 5) odnos do Titove ceste in njena obravnava, 6) posamezni markantni detajli. Prvo nagrad ol,5oo.ooo,- din so podelili projektu s šif¬ ro o22o8, profesorju Edu Ravnikarju in študentu Pedorju Koširju. Izhodišče prostorskega oblikovanja je v dobro preverjeni predsta¬ vi o značaju in razvoju mesta, še posebej v obnovi njegovega naj¬ zahtevnejšega osrčja. Pri tem je dana možnost za funkcionalno in oblikovno vključitev obravnavanega kareja v širši prostorski kom¬ pleks . I. nagrada: o22o8, Edo Ravnikar in Pedor Košir: Maketa 18 Spoznanje o oblikovanju živega organizma, ki mora izhajati iz izo¬ liranih ali že odmrlih prostorsko oblikovnih vrednot, je dozorelo do zasnove, ki temelji na odkrivanju poglavitnih mestnih oblikov¬ nih potez, ki so v procesu regeneracije ustvarjalno vključene v strukturo bodočega nacionalnega in harmoničnega mestnega tkiva. Opustitev principa, ki ga odreja adicija posameznih funkcij in oblikovnih enot je pripeljala do zavesti o enotnem reševanju celo¬ te; celovitost mesta pa mora biti osnovana na neizbežnosti direk- tivnega razvojnega načrta. Ljubljana mora dobiti tudi v mestnem središču večje merilo, ven¬ dar mora biti to merilo zasidrano v obstoječih imanentnih narav¬ nih. in umetnih vrednotah, med temi pa je treba dovoliti važno me¬ sto starim in novim, zunanjim in notranjim vizualnim vrednotam. Na teh izhodiščih, ki lahko služijo kot vodilo za nadaljnji raz¬ voj, je osnovana tudi funkcionalna in oblikovna realizacija v da¬ nem prostoru. I. nagrada: Perspektivičen pogled izpred Evrope proti Gradu b i III. nagrada: URBS - JL, Niko Seliškar in Peter Keršovan: Maketa Glede diferenciacije prometa je treba posebej poudariti preobrazbo mestne magistrale, Titove ceste. Ta naj nima več togega značaja prometnega traku, ampak naj se preoblikuje v privlačnejšo in huma- nizirano mestno hrbtenico. Neenotno arhitekturo, ki jo obdaja, je mogoče humanizirati s kvalitetno obdelavo celotnega parterja, z dodatno funkcijo promenade in z ozelenjenjem (platane). Funkcionalna rešitev je dana v okviru programa, odlikuje pa jo za¬ nimivo prepletanje raznolikih motivov, kar zagotavlja velikomestni utrip, obogaten z lokalnim koloritom. Vertikalna diferenciacija funkcij je v obravnavanem prostoru dosledno in uspešno izpeljana. Predlagani gabarit je rezultat izčrpne analize markantnih vedut, pri čemer so povsem pravilno poudarjeni pogledi iz smeri Bellevua. Pozitiven je predlog, ki odpira poglede v diagonalni smeri od Aj¬ dovščine proti frančiškanski cerkvi in Gradu (point - de ~-vue). Manj uspelo je izražena veduta, ki se razkriva izpred Evrope, a jo zaustavljata Metalka in predlagani prizmatični stolp južno od nje. V prostorskih povezavah kaže projekt nesporno prednost v preprosti in jasni formaciji treh trgov, ki se medsebojno dobro povezujejo; osrednji, trgovski in atrijski trg, trg pred Prehrano in prostor za frančiškansko cerkvijo. Projekt lepo povezuje vse tri prostore, kar velja zlasti za povezavo trga pred Prehrano in cerkvijo. Projekt prepričljivo valorizira severno obrobo Prešernovega trga, v katero se kot arhitektonska in urbanistična dominanta odločilno vključuje gmota frančiškanske cerkve z reduciranim obsegom samo¬ stana. Na tem spoznanju temelji tudi zamisel zaključenega trga ob cerkvi, ki oblikuje dragoceno okolje v prostorskih konturah in ga spretno vključuje v prostorski kompleks novega mestnega jedra. Odlika projekta je predvsem v sintezi moderne usmeritve z imanent¬ nimi vrednotami ljubljanskega naselitvenega prostora. Komisija ni podelila druge nagrade, temveč dve tretji nagradi po 7oo.ooo.~ din projektu z geslom CITY 63, projek¬ tant Mirko Mrva, in projektu z geslom URBS - 1, Niku Seliškarju in Petru Keršovanu. 21 <(# # Mirko Mrva podaja rešitev, pri kateri podvojuje objekt Metalke. Ta prijem je na tem mestu brez dvoma delikaten, vendar je med po¬ danimi predlogi gotovo najbolj uspešen. V odnosu do obstoječih objektov je projekt v glavnem občutljiv, očitati pa bi mu bilo mogoče predvsem neustrezen nižji prizidek na zapadni strani objekta Metalke. V oblikovanju obsega zelo u- merjene višinske razmere in ugodne vmesne odprte prostore. Po obsegu prostorov, namenjenih trgovini, je mogoče presoditi, da bi ti zaradi svoje večetažne orientacije dobro služili predvsem večjim blagovnim hišam. Tem pa je v programu v tem območju name¬ njen manjši del površine. Značilno umerjen oblikovni prijem,ki je uporabljen dosledno, se izraža nujno v nekoliko manj inventiv¬ nih oblikovnih detajlih. Prostor, ki predstavlja obseg volumna Titove ceste v notranjost kareja je funkcionalno dobro urejen, vendar po kvaliteti oblikovanja težje vzdrži primerjavo z nekate¬ rimi drugimi prikazanimi rešitvami. Uspešno napajanje območja in ureditev prometa je v bistvu preprosto in dovolj učinkovito. Pri¬ pomniti pa velja, da je reševanje težišča pri Ajdovščini nepre¬ pričljivo. Kljub obširnejši utemeljitvi je zaradi primerjave z drugimi rešitvami in zaradi postavk, izraženih v programu osnov¬ ne prometne mreže za to območje, težko sprejemljiv, ker argumen¬ tacija, ki bo predlagani pogoj, razen javnega prometa Titove ce¬ ste, izloča vse ostale prometne kategorije. Funkcionalne vrednosti, ki jih izkazuje koncept, so izražene pred¬ vsem v lepo diferencirani in vsestransko urejeni ureditvi posamez¬ nih prostorov, tako prometnih kot tudi tistih, ki so namenjeni drugim funkcijam. Seliškar in Keršovan ne obravnavata projekta iz širših izhodišč. Jugozahodno od objekta Metalke postavljata v neposredno bližino Titove ceste še en objekt podobnih dimenzij, kot jih ima objekt Metalke. lociranje objekta na tem mestu s stališča markantnih pogledov ni uspešno. Objekt Metalke že danes tvori skupaj s hotelom Lev re¬ lativno močno maso, posebej v pogledih z zapada (Bellevue), in hi se z novim objektom horizontalno še bolj razširila, ustvarila zve- zo z nebotičnikom in oblikovala široko bariero pogledom na grajski hrib. Prostorsko oblikovanje severnega dela natečajnega kompleksa izha¬ ja iz tega osnovnega prijema. Gradiranje objektov: trgovina Metal¬ ke - AIR TERMINAL - Modna hiša je interesantno, vendar ne ustvarja nadomestnih prostorskih kvalitet razen trga vzhodno od Modne hiše. Žirija je mnenja, da air terminal ne sodi v dani programski okvir. Koncentracija trgovine le v enem večetažnem objektu na tem mestu ni zaželena (specializirana trgovina). Projektant predvsem zanimivo rešuje južni del natečajnega prostora vključno z Nazorjevo ulico kot tipično trgovsko ulico. Lepo vklju¬ čuje Nazorjevo ulico v novi trg ob frančiškanski cerkvi* Predvideva odstranitev samostana, odpira nov trg južnim vedutam in soncu. Vi¬ zualno spaja novi center preko tromostovja in horizontalne kompo¬ zicije tržnice s starim mestom. To je edini projekt (iz skupine projektov, ki predvidevajo rušenje samostana), ki mu je uspelo u- stvariti direktno sožitje stare in moderne arhitekture na istem prostoru - trgu. Projektant ne izolira pomembne arhitekturne enote in je ne prepušča sami sebi, temveč jo dopolnjuje in istočasno vklju¬ čuje v novo mestno jedro. Način reševanja predela okoli frančiškan- 23 (m ske cerkve je sicer radikalen, saj aktivno posega v spomeniško o- kolje. Ta prijem se izraža v uspelem poizkusu ustvariti z uporabo ustreznih meril in načina zazidave ugodno sožitje novega s starim in dobro podajanje spomeniškega objekta. Pridobljena kvaliteta no¬ vega prostora se nedvomno lahko meri s prednostmi sedanjega objek¬ ta. Projektu pod geslom TIMOS, projektantov Brača Mušiča in Marka Mu¬ šiča, je bil odkup povišan. Projekt 73333 avtorjev Svetozarja Križaja in Aišana Paškulina in projekt 91o63 z avtorji Majdo Dobravec, Janezom Lajovicem in Mijo V Zrnec sta dobila odkup. Obiski Obisk koroških b 1 j a n i arhitektov v L j u - f lo. aprila letos je Zveza arhitektov Slovenije imela v gosteh štirinajst znanih arhitektov iz Celovca, Beljaka in št. Vida. Vsi arhitekti so šefi privatnih projektivnih birojev in ateljejev. Zanimale so jih predvsem nove urbanistične zazidave ter novi ob¬ jekti v Ljubljani. Pod vodstvom arh. Borisa Gaberščika so si gostje v Ljubljani ogle¬ dali Gospodarsko razstavišče, kompleks stolpnic v Savskem naselju, sodobno opremljena stanovanja v stolpnici v Streliški ulici, Kri¬ žanke in kompleks Trga revolucije v izgradnji. Poleg tega so jih izredno toplo sprejeli na Zavodu za urbanizem Ljubljana in jim ob¬ razložili koncept generalnega plana. Gostje so bili izredno ugodno presenečeni glede na stanovanjsko kulturo ter glede na obsežnost naloge arhitektov pri izgradnji Trga revolucije. Vse člane Združenja arhitektov Avstrije, ki so se udeležili.ekskur¬ zije v Ljubljani, je zvečer v odsotnosti predsednika ing. Marjana Tepine na Mestnem svetu sprejel arh. Marko Šlajmer. V imenu gostov se je za vodstvo in prijetni sprejem zahvalil pred¬ sednik Združenja arhitektov Avstrije in povabil skupino slovenskih arhitektov, naj čimprej vrnejo obisk in pridejo v Celovec. Vabilo smo sprejeli in bomo v kratkem razpisali prijave za intere¬ sente. Forum Stadtpark iz Graza Od 15. aprila do 3o. aprila 1964 je gostovala v Ljubljani skupi¬ na umetnikov iz Graza, ki jih povezuje društvo Forum Stadtpark. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da goji in pospešuje so¬ dobne smeri v vseh panogah umetnosti: likovni, besedni, glasbeni in arhitekturni. Namen društva pa ni samo gojiti in oblikovati sodobno umetnost, temveč želi posredovati javnosti tudi dosežke sodobne kulture sosednjih narodov. Tako je lansko leto gostovala v Grazu skupina ljubljanskih umetnikov, ki je predstavila graške¬ mu občinstvu slovensko sodobno poezijo, prozo, glasbeno ustvar¬ jalnost, obenem pa tudi pripravila likovno razstavo ter razstavo 25 <# "Sodobna arhitektura v Ljubljani". V teh dneh so nam sosedje iz Graza vrnili obisk in gostovali v Moderni galeriji z bogatim pro¬ gramom poezije, proze, drame, glasbenih ansamblov ter z razstavo slikarstva, kiparstva in arhitekture. V vrsti predavanj je bilo zelo aktualno predavanje gospoda Wernerja Hollomeya o "Neugodju v racionalnem", v katerem nam je predavatelj razkril svoje poglede na krizo sodobne arhitekture, ki mora nujno priti do novih formu¬ lacij na likovnem področju, če hočemo, da ne bo sodobna arhitek¬ tura otrpnila v formalizmu. Toplo pozdravljamo zamisel o medsebojni izmenjavi umetniških sku¬ pin z našimi severnimi sosedi, kakor tudi o navezovanju in po¬ glabljanju prijateljskih stikov med arhitekti in drugimi kultur¬ nimi delavci. Mr. Bridgeman v Ljubljani m Doktor medicine Mr. Bridgeman, ki se je specializiral za organi¬ zacijo in gradnjo bolnic, je obiskal skupino projektantov nove ljubljanske bolnice, ki jo vodi Stanko Kristl. Zvezna skupščina je povabila Bridgemana preko organizacije UNESCO, da bi našim strokovnjakom podal smernice in nasvete za gradnjo no¬ vih bolnic, ki se pri nas nameravajo graditi. Poseben poudarek so dali gradnji bolnic v Skopju. lo. maja so Bridgemanu priredili sprejem na Skladu za gradnjo bol¬ nic SRS in mu pojasnili naš program in načrte za novo ljubljansko bolnico. Oceno o načrtih je podal pozitivno z malenkostnimi pripom¬ bami. 11. maja je predaval v Zagrebu, 12. maja pa v Beogradu našim kolegom arhitektom. Ra zs ta v e Razstava Emila Medveščka Konec preteklega leta je Zveza arhitektov Slovenije izgubila svo¬ jega predsednika ing. arh. Emila Medveščka. Skromno priznanje po¬ kojnemu je izkazala Zveza arhitektov .Slovenije na izrednem občnem zboru dne 4/12-1963 z govorom ing. arh. Borisa Gaberščika, kot tu¬ di z ureditvijo manjše razstave fotografij njegovih del v prosto¬ rih Male galerije. Otvoritev razstave je soupadala z izrednim ob¬ čnim zborom. Za razstavo izbranih del so se strokovni kolegi živo zanimali, prav tako kot tudi širši krogi občinstva, ki je sponta¬ no priznavalo, da smo izgubili odličnega arhitekta. Čeprav terja ureditev vsake razstave, tudi manjše, mnogo truda, nas to v prihodnosti ne bi smelo ovirati, da ne bi skušali večkrat predstaviti del arhitektov, predvsem pa njih življenjske opuse. Razstava Jožeta Plečnika Letošnji delovni program Zveze arhitektov Slovenije obeta med drugim tudi organizacijo razstave del pokojnega arhitekta Jožeta Plečnika. Na seji Upravnega odbora Zveze arhitektov Slovenije dne 17/3-1964 je.arhitekt Svetozar Križaj prevzel organizacijsko vodstvo v zvezi z ureditvijo razstave. V iniciativni odbor so pritegnili za taj¬ nika Lojzeta Gostišo, za člane: arh. J. Kregarja, arh. T. Bitenca in arh. B. Gaberščika. Iniciativni odbor, ki je že začel z delom, ima nalogo določiti širši organizacijski odbor, izdelati program razstave in pripraviti predračun stroškov. Sredstva za kritje stro¬ škov bo nudil Sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti, poleg tega pa bo Zveza prosila za dotacijo še Sekretariat za informacije pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine SRS, Mestni svet in Narodno gale¬ rijo v Ljubljani. Iniciativni odbor za Plečnikovo razstavo vabi člane Zveze arhitek¬ tov, da sodelujejo pri pripravah za razstavo, ki naj dostojno pred¬ stavi enega največjih ustvarjalcev slovenske arhitekture in zgled¬ nega učitelja arhitektov. i' m 27 Ivan Vurnik: Sokolski dom na Taboru v Ljub ljani (1927)-stran 2 28 Razstava Sodobne arhitekture Jugo¬ slavije Junija bo v Zagrebu odprta razstava Sodobna arhitek¬ tura Jugoslavije, ki jo bo organizirala Zveza ar¬ hitektov Jugoslavije ob II. kongresu arhitektov Jugoslavije. Ker bo omenjena razstava gotovo mikavna za mnogo obiskovalcev tudi pri nas, je Zveza arhitektov Slovenije prosila Zvezo arhitektov Jugo¬ slavije, da bi po končanem roku razstavljanja prenesli celotno raz¬ stavo v Ljubljano. Zveza arhitektov Jugoslavije je pristala na naš predlog, počakati moramo samo še na pristanek investitorjev raz¬ stave - Komisije za kulturne stike s tujino in Sekretariata za informacije Zveznega izvršnega sveta. Na II. kongresu arhitektov Jugoslavije v Zagrebu, ki bo zasedal od 4. junija 1964 do 6. junija 1964, bodo zastopali Zvezo arhi¬ tektov Slovenije: Milan Mihelič, dipl. ing. arh. Edo Ravnikar, profesor, dipl. ing. arh. Savin Sever, dipl. ing. arh. Marko Šlajmer, dipl. ing. arh. Svetozar Križaj, dipl. ing. arh. + Razstava Društva likovnih umetni¬ kov uporabne umetnosti Jugoslavije Mestna galerija v Ljubljani je od 26. marca do lo. aprila letos gostoljubno sprejela v svoje prostore jugoslovansko razstavo upo¬ rabne umetnosti, ki so jo uredili v Zagrebu ob III. kongresu SLUFUJ. Se bolj kot sama kvaliteta razstavljenih eksponatov nas je razveselilo dejstvo, da si uporabna umetnost utira pot na mno¬ ga industrijska področja, kjer do sedaj skoraj ni bilo opaziti oblikovalčevega sodelovanja (n.pr. v elektroindustriji, kovinski itd.). Zanimanje za razstavo je bilo precejšnje, kar še bolj pod¬ črtava potrebo po stalnih razstavnih prostorih v Ljubljani. Zbirka bi lahko sčasoma prerasla v jugoslovanski center uporabne umetno¬ sti, saj je Ljubljana doslej pokazala obilo smisla prav na tem področju. Bralci pišejo 29 (# 0 natečajih Živahna natečajna dejavnost v zadnjem času potrjuje, da si demo¬ kratični način pridobivanja urbanističnih in projektivnih rešitev vztrajno pridobiva domovinsko pravico tudi v naši ožji domovini. Zadnje natečajno obdobje pa se razlikuje od prejšnjih predvsem v tem, da natečajni predlogi in rešitve so ali pa bodo tudi fizično zaživeli. Natečajna dejavnost je razgibala in silno razširila krog udeležencev, saj imamo kljub manj ugodnim časovnim razmakom med posameznimi natečaji v javnih natečajih vedno izredno visoko število udeležencev (pri javnih med 15 in 25). Razveseljiv in spodbuden je tudi pojav, da se nenehno viša kvalitetna raven re¬ šitev. Širina in globina obravnave'in obdelave problemov je vse večja, za rešitve same pa lahko trdimo, da tesno sledijo teoretič¬ nemu in praktičnemu sodobnemu razvoju na urbanističnem in arhitek¬ turnem področju. Poleg vsega ostalega pozitivnega moremo prav na¬ tečajnemu in tekmovalnemu duhu priznati zaslugo, da se naša arhi¬ tekturna in urbanistična tvornost razvija, dviga iz povprečja vsak¬ danjega rutinskega načrtovanja in projektiranja. Institucija nate¬ čajev je ne samo opravičila svojo vsestransko družbeno in strokovno vlogo in vrednost v okvirih našega razvoja in uveljavljanja, ampak v sedanjih okolnostih terja, da jo še naprej razvijamo in krepimo. Predvsem bomo morali v prihodnje jasneje voditi in obvladati ter¬ minsko politiko natečajev. Čeprav se do danes zaradi manjših ča¬ sovnih razmakov med posameznimi natečaji ne moremo pritoževati niti nad udeležbo niti nad kakovostjo rešitev, moramo za kvalitetnejše in bolj poglobljeno delo v prihodnosti predvideti več časa, kajti vedeti moramo, da počasi prihajamo v obdobje, ko bodo natečajem za urbanistične predloge in rešitve predelov neposredno sledili objek¬ tni natečaji. Seveda morajo biti v takih okolnostih tudi predhodne urbanistične rešitve preciznejše, bolj utemeljene in vsestransko sprejemljive. Razpisni elaborat naj v prihodnosti vsebuje in združuje vse, kar vemo in mislimo o območju, predvsem pa naj vsebuje tudi tista šir¬ ša stališča in delovna izhodišča iz širšega okolja ali prostora, ki jih mora preveriti, potrditi ali ovreči širok krog udeležencev n. pr. Gabarit, vključevanje v okolje, promet, program, itd., itd. 3o V preteklem obdobju so se prav tu natečajne komisije najbolj ustavljale in šele oblikovale stališča, ki bi že pred tem morala biti najširša orientacija in dogovor. Pri vsem tem tudi ni nepo¬ membno, če vemo, da se obdelovalne stopnje in faze natečajev med seboj razlikujejo predvsem zato, ker je naša investicijska zmož¬ nost le omejena in tolikšna, da postopoma gradimo komplekse ali posamezne objekte v predelih (n. pr. Trg revolucije, kompleks zdravstvenega centra, Perantov vrt, kompleks Metalka itd.). Za nekatere predele, ki so sicer perspektivni in urbanistično vab¬ ljivi (n. pr. kompleks Gradišče), pa vemo, da je gradnja v njih le še bolj odmaknjena, pa bi ti morali biti v natečajih podvrže¬ ni temeljiti in vsestranski urbanistični pripravi, da se bo do tedaj, ko bodo investicijski pogoji za obnovo in regeneracijo do¬ zoreli, izkristalizirala jasna prostorska predstava o sestavnem delu mestnega jedra ali ostalega mesta. Brez dvoma bi morali v prihodnjem obdobju bolj definirati in iz¬ boljšati delo natečajnih komisij, se pogovoriti o strokovni in družbeni fiziognomiji natečajnih komisij, o sestavu le-teh, pred¬ vsem pa o oblikah dela po natečaju na osnovi rezultatov, o formi¬ ranju delovnih skupin za posamezne naloge, o neprekinjenem delu natečajne komisije in predlagateljev natečajnega predloga v zvezi s problemom itd. in končno o ustreznosti sedanje odškodninske pra¬ kse za delo natečajnikov. Vse te odgovore in še druge bo od nas terjal nadaljnji razvoj mest¬ nega prostora in če naj natečaji ostanejo pospeševalec tega razvo¬ ja, to si moramo brez dvoma prizadevati, moramo najti ustrezne re¬ šitve vseh problemov. Preteklo delovno obdobje bi zaradi resnične¬ ga napredka v našem delu in odnosu do prostorskega in arhitektur¬ nega razvoja moralo upravičeno doživeti pozornost in širšo delovno analizo dosedanje natečajne dejavnosti. Iz te bi morali izvleči vse dobre in slabe strani našega dela in napotke za izboljšanje v pri¬ hodnosti „ M. V. * ab ab ab 31 ♦ Društvene novice Program jela Zveze arhitektov Slo¬ venije v letu 1964 Raza tave a) Spominska razstava Jožeta Plečnika (Ljubljana, Maribor, Dunaj, Praga). - Oktober 1964, Moderna galerija, Ljubljana b) Sodobna jugoslovanska arhitektura (Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Beograd). -Maj 1964, Moderna galerija, Ljubljana c) Pomembenjši tuji arhitekti (Ljubljana). - December 1964, Mala galerija, Ljubljana d) Sodelovanje $a razstavi ljubljanskega Bienala uporabne umetno¬ sti Predavanja a) Ciklus Štirih informativnih predavanj: "Deset minut z arhitektom" b) Predavanje inozemskega arhitekta v zvezi z razstavo c) Dve posebni predavanji v zvezi z aktualno tematiko Posvetovanja Kongresi a) Projektiranje zgradb in potresna varnost (v sodelovanju z Zvezo gradbenih inženirjev in Zavodom za raziskavo materiala). - Dvodnev¬ ni seminar v Ljubljani v maju 1964 (5o udeležencev) b) Posvetovanje o varovanju zelenih površin v mestu in na podeže¬ lju v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo in z Biokemično fakul¬ teto, z Zavodom za varstvo spomenikov, s Hortikulturnim društvom, z Zavodom za zaleni pas itd. - Ljubljana, oktober 1964 c) Simpozij o novih gradbenih materialih, novi opremi, vsklajeva- nju standardov v povezavi z raziskovalnimi zavodi, projektanti in gradbeno industrijo,- Ljubljana, november 1964 (80 udeležencev) d) Sodelovanje na Kongresu arhitektov Jugoslavije 1964.- V Zagrebu, aprila 1964 Publikac ije a) Katalog ob razstavi arhitekta Plečnika b) Izdajanje Arhitektovega biltena 32 Upravni odbor Društva arhitektov Ljubljane - izvoljen na ustanovnem občnem zboru dne 15. junija 1962 dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. tov S 1 o - dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. profesor ^ dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. stud.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. dipl.ing.arh. 33 Razpis za udeležbo na 1. Bienalu industrijskega oblikovanja v Lju¬ bljani Organizacija razstave Mestni svet Ljubljane s sodelovanjem Gospodarske zbornice Sloveni¬ je, okrajnimi gospodarskimi zbornicami, Moderno galerijo v Ljublja¬ ni, Mestno galerijo Ljubljane, Zvezo arhitektov Slovenije, Društvom slovenskih likovnih umetnikov, Društvom likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije in klubom "Barva in oblika" prireja vsako drugo leto v Ljubljani Bienale industrijskega oblikovanja (BIO), ki je ju¬ goslovanska razstava z mednarodno udeležbo. Razstavo organizira se¬ kretariat Bienala industrijskega oblikovanja. Namen razstave Prireditelj želi z BIO pospeševati razvoj industrijskega oblikova¬ nja s tem, da razstavi najboljše jugoslovanske in tuje industrijsko oblikovane izdelke. Kritična in študijska obravnava razstavljenih predmetov naj bi razjasnila številna vprašanja, ki bodo omogočila hi ter razvoj industrijskega oblikovanja in oplemenitenje naše indu¬ strijske proizvodnje. Čas, kraj in program prvega BIO Prvi BIO se bo vršil od 9. oktobra do 15. novembra 1964 v prostorih Moderne galerije v Ljubljani. Prvi BIO je jugoslovanska razstava z mednarodno udeležbo. Razstavljeni bodo dobro oblikovani industrijski izdelki in prototi¬ pi predmetov za stanovanjsko opremo, delo in rekreacijo, tekstil, tipografija, embalaža in drugi predmeti. Razstava bo obsegala naslednje skupine: 1) Industrijski izdelki: lesne predelovalne industrije elektro industrije strojne industrije 2) Arhitekturni detajli (okna, okovje, vrata...) 3) Oprema za stanovanje, gospodinjstvo in gostinstvo: pohištvo, svetilke, steklo, porcelan, pribor, posoda, električni gospodinjski aparati in stroji 34 4) Tekstil 5) Usnjena galanterija 6) Pribor za šport in rekreacijo 7) Vizualne komunikacije (vsa tipografija) 8) Embalaža V razstavo bodo vključeni tudi drugi predmeti, ki spadajo v pro¬ gram razstave, a niso posebej omenjeni. V BIO so lahko vključene specializirane ali individualne razstave. Unikatna dela so izključena. Pogoji za sodelovanje Na prvem BIO lahko sodelujejo proizvajalci, projektanti in obliko¬ valci, ki so vabljeni ali samoiniciativno pošljejo svoja dela. Prijava, sprejem in strokovna ocena del poteka na sledeč način: a) Prijave z opisom predlaganih eksponatov in s slikovno dokumenta¬ cijo (v kolikor je na razpolago) je potrebno poslati do 25. maja 1964. Prijave in poslano dokumentacijo bo sekretariat pregledal do lo. ju¬ nija in pismeno zahteval eksponate, ki se naj dostavijo BIO do 3o. junija 1964. Po navedenem roku bo vključevanje eksponatov možno le na vabilo, zaradi vsebinske dopolnitve profila razstave. b) Sprejeto gradivo, eksponate, bo pregledala in izbrala za razsta¬ vo žirija, ki jo sestavljajo jugoslovanski člani mednarodne žirije BIO. žirija si pridržuje pravico dokončne odločitve o eksponatih, ki bodo razstavljeni. c) Pred otvoritvijo BIO bo mednarodna žirija pregledala vsa razstav¬ ljena dela in podelila nagrade najboljšim eksponatom. Število del posameznih udeležencev ni omejeno. Naslov Prijave, dokumentacijo, dela in vsa ostala obvestila je treba posla¬ ti na naslov: 1. Bienale industrijskega oblikovanja - BIO, Ljubljana, Tomšičeva 14 35 Način pošiljanja Način transporta je prepuščen razstavijalcem. Stroške transporta za dostavo v skladišče razstave in vrnitev eksponatov ter stroške event. prijave za zaščito eksponatov Upravi za patente SFRJ nosi razstavijalec. Razstavljena in event. nerazstavljena dela se vrne¬ jo po zaključku razstave. % Organizator razstave organizira na željo razstavijalca, oziroma v določenem roku po zaključku razstave, vrnitev eksponatov na razstav- ljalčeve stroške. Ob sprejemu bodo predmeti komisijsko pregledani in bo o njihovem stanju pošiljatelj obveščen. Razstavijalci so dolžni poslati dobro zapakirane eksponate in točno izpolnjen obrazec s podatki, ki so potrebni prireditelju za katalog o avtorjih in eksponatih. J a m s t v o Garancijo za vsa razstavljena dela prevzema prireditelj prvega BIO po vrednosti, ki jo navede razstavijalec v obrazcu. Jamstvo velja v času razstave, od prevzema do odpošiljatve eksponatov. Vsa dela bo¬ do zavarovana. Katalog Prireditelj bo ob razstavi izdal ilustriran katalog, ki ga dobijo razstavijalci brezplačno. Prav tako imajo razstavijalci brezplačen vstop na razstavo. Vsak razstavijalec dovoljuje prireditelju brazplačno fotografiranje del ter event. reproduciranje fotodokumentacije, ki jo pošlje raz¬ stavi jalec. Priznanja Ob prvem BIO bodo podeljena priznanja BIO. Žirija Podelitev priznanj prevzame posebna enajstčlanska žirija, ki jo se¬ stavlja sedem jugoslovanskih in štirje inozemski člani. Sekretariat za organizacijo 1. Bienala industrijskega oblikovanja 36 Zveza arhitektov Čehoslovaške sočijalistične republike Zvezi DAS Ljubljana Jugoslavija Spoštovani tovariši! Vtisi naših arhitektov ob študijskem potovanju po Vaši državi kon¬ cem lanskega leta so močno odjeknili med jugočeškimi arhitekti in izzvali veliko zanimanje ža obisk Jugoslavije. Potovanje naših arhitektov pa je vezano na zamenjavo z overjeno iz¬ javo, da bodo finančne zadeve urejene za ves čas, ki ga bodo preži¬ veli v Jugoslaviji. Naši tovariši so sporočili ob povratku, da se nekateri od Vas zani¬ majo za obisk v ČSSR. Prosimo Vas, da nam sporočite, ali bi nekateri Vaši arhitekti imeli interes za zamenjavo potovanja v ČSSR (z družino in lastnim vozilom) tako, da bi potovanje po ČSSR finančno omogočili arhitekti iz Bude- jovic, obratno pa ljubljanski arhitekti potovanje čeških arhitektov z Budejovic. Prosimo, sporočite nam, če ste zainteresirani za izmenjavo potovanj in v kakšnem obsegu. 0 podrobnostih bi se dogovarjali pri nadaljnem kontaktu. Zahvaljujemo se Vam za čimprejšnji odgovor in Vas pozdravljamo ing. J. Vondrka Interesenti naj pošljejo prijave s podatki o številu oseb, času in obsegu potovanja, ter druge predloge na DAL Ljubljana, kjer bo zbi¬ rala prijave tov. Andra Brbuč do konca junija. 0 nadaljnlh dogovorih s češkimi kolegi, vas bomo seznanili v biltenu. ♦ % I Z O L I R K A LJUBLJANA ••tl •••« •••I •••« •••« •••I •••€ •••I •••I •••I •••I •••I PROIZVODNI PROGRAM 13 6 4 PROIZVODNI PROGRAM 1964 Zap. št. Proizvod Enota Cena Pakiranje Prevoz fco PROIZVODI ZA HIDROIZOLACIJE 1. BITUMENSKA STREŠNA LEPENKA ŠT. 80 zvitek = 1,25 X 10 m (12,5 m 2 ). 2. BITUMENSKA STREŠNA LEPENKA ŠT. 80 zvitek = 1 X lOm (10m 2 ). 3. BITUMENSKA STREŠNA LEPENKA ŠT. 120 zvitek = 1,25 X 10 m (12,5 m 2 ). 4. BITUMENSKA STREŠNA LEPENKA ŠT. 120 zvitek = 1 X 10 m (10 m 2 ). 5. BITUMENSKA STREŠNA LEPENKA ŠT. 150 zvitek = 1,25 X 10 m (12,5 m 2 ). 6. BITUMENSKA STREŠNA LEPENKA ŠT. 150 zvitek = 1 X 10 m (10 m 2 ). 7. BITUMENSKA JUTA zvitek = 1 X 11 m (11 m 2 ). 8. PERGAMIN — BITUMENSKI PAPIR BREZ POSIPA zvitek = 1,25 X 20 m (25 m 2 ). 9. IBITOL BITUMENSKA RAZTOPINA IB v sodih a 200 kg.. v ročkah a 20 kg . v ročkah a 10 kg. 10. BITUMENSKA MASA ZA TEMELJE BI v odprtih sodih od 50 do 250 kg . . . . 11. BITUMENSKA MASA ZA STREHE BP v odprtih sodih od 50 do 250 kg. 12. BITUMENSKA MASA ZA PARKETE BA v odprtih sodih od 50 do 250 kg. 13. BITUMENSKA UNIVERZALNA PASTA ZA IMPREGNACIJO UP 2 v sodih od 50 do 230 kg.. . . 14. BITUMENSKA SALONIT PASTA PS v sodih od 50 do 250 kg. 15. BITUMENSKA IBITOL PASTA ZA PARKETE Pl v sodih od 50 do 250 kg. 16. HIDROIZOL — BITUMENSKA PASTA ZA STREHE HB v sodih od 50 do 250 kg. 17. IZOKIT — BITUMENSKI KIT IK v sodih od 50 do 230 kg. 18. BITUMENSKA PASTA ZA STREHE EP v sodih od 50 do 230 kg. 19. IZOPLAST — BITUMENSKI TESNILNI TRAK 25 X 25 X 1000 mm. 25 X 15 X 1000 mm .. Zap. št. Proizvod Enota Cena Pakiranje Prevoz fco NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS II 252 5591964 SPLOŠNI DOBAVNO-PRODAJNI POGOJI Dobavljamo na podlagi potrjenih letnih pogodb, pismenih, brzojavnih in telefonskih naročil. Dobavni roki se določijo v letnih pogodbah ali po prejemu naročila. Računi se poravnajo v roku 10 dni po prejemu blaga in fakture. Popusti — rabati se odobravajo trgovski mreži. Cassa sconto 2 %. Embalaža se zaračunava po posebnih pogojih, ki so do¬ govorjeni v letnih pogodbah. Reklamacije glede količine se predložijo v roku 8 dni po prejemu blaga z overovljenim železniškim zapisnikom. Reklamacije glede kvalitete se predložijo v roku 8 drli. IZOLIRKA opozarja potrošnike, da prodaja vse omenjene izolacijske proizvode v tovarni in preko grosističnih trgov¬ skih podjetij z gradbenim in tehničnim materialom. IZOLIRKA nudi potrošnikom vse omenjene izolacijske ma¬ teriale tudi v industrijski prodajalni na drobno Ljubljana- Moste, Ob železnici 18. V zvezi s problemi uporabe izolacijskih materialov se obračajte na tehnično informativno službo IZOLIRKE, kjer boste solidno postreženi. Vsem interesentom so na razpolago atesti, prospekti in vzorci za posamezne izdelke. JKase geslo — dobra kvaliteta in solidne cene — prepričajte se! IZOLIRKA LJUBLJANA Jzolirkci (2jubljana TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA Telefon: 36-852, 33-557, 33-625, 31-980 Brzojavi IZOLIRKA LJUBLJANA Dopisi: IZOLIRKA, Ob železnici 18, Ljubljana Železniška postaja: Ljubljana, Industrijski tir IZOLIRKA Predstavništva: Beograd, Dubrovačka 42, tel. 23-366 • Sarajevo, Miloša Obilica 8, tel. 22-596 • Zagreb, Pantovčak 34, telefon 38-659 • Skopje, Djuro Djakovič 78, tel. 28-45 Tekoči račun: 600-14-1-1558 pri NB Ljubljana