stev, 2, V hoveni Mestu 15. jaiiuiirju 1894. X. letnik. Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in 15. vsaeega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld,, za jxjI leta 50 kr, — Naročnino si)i'ejeniA tisniti dati, [ilača za dvostoitno petit-vrato 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Delajmo ! Naj drevo se tako lepo zeleni, naj ima še tako krasen venec dišeicfra cvi^tja — nič ne koristi, ako mu cvet ofl|iaile, tla ne rodi plodu. To je resnica nepobitna v naravi, a ravno tako neovrffljiva tudi v nravnem življenju, Kaj koristi lep sklep, kaj najplemein'tisi odiok, ako pa mu ne sledi dejanje? Da, dejanje —to je duša življenja. Kako lepo se je vršil katoliški slovenski shod v Ljubljani, kako smo bili navdušeni, ko so se soglasno sprejeli njegovi sklepi ! Se veĚ, kako slovesno se je vršil katoliški shod v Novem Mestu i), avg'usta preteĚeneří-a leta; koliko slovenskih mož je prihitelo na vojaško vežbalisie poslušat govornike iz Ljubljane in od drugod — kako veliko je bilo tudi tu navdnSenje! Bog- sam, tako je bilo videti, je kazal, da je reč po njegovej volji, vsaj je vzdržaval dež ravno toliko časa, da smo mogli slavni shod res brez motenja slovesno dovršiti. ■ PSBHBfll. Izlet na Bizeljsko. (Konec.) Od tod prideva kmalu v vinograd g. Malusa (ekonoma), v katerega sva bila pred vsem namenjena. Tukaj je trsje lepše v vrstab in na prvi pogled Se bolj redno. Ta vtis narediti pred vsemi dve sorti, ki se po rodovitosti ae posebno odliku-jeti, — slankamenka in plavec. Slankamenka je ampelografično znana slavonska sorta posebne rodovitosti. Plavec je izvirno domača bizeljska aorta širocega listja, velicega, belelega, proti solnou rumenega grozdja, z ne prav debelimi, toda gostimi jagodami, jako rodovitna. Na eni sami trti z dvema reznikoma smo našteli blizo 20 velicih grozdov. Od peronospore je bila ta sorta veliko manj opaljena, ko druge in, dasi je bilo na družili sortali videti dovolj gnjilega grozdja, na tej trti ni bilo nobenega. Tudi daje, kakor splošno zatrjujejo Bi-zeljci, prav dobro vino, doČim daje slankamenka bolj nizko. Zato tudi Bizeljci to sorto močno po- Pa naj bode to vze dovolj ? Naj ostane res le pri navdušenju, pri lepih besedah in dobrih sklepih? Naj bode-li takrat vsajeno drevo katoliške in slovenske zavesti brez sadu? — To bi nam popolnoma nič ne koristilo. Sklepi morajo preiti v kri, v mozeg dražega naroda na.šega — le potem bodo imeli kaj koristi. Za dobro reč navduíeni možje so se poprijeli dela, ali dosti odločno in vstrajno, ne vem, kazala bode bodočnost; pa začelo se je. To je tudi nekaj. Osnoval se je v Novem Mestu pododbor središčnega odbora za 11. kat. slovenski sliod v Ljubljani , vrĚil 86 je kakor smo rekli, res slovesno shod v Novem Mestu ; se veČ, osnovala so se pravila za katoliško slovensko politično društvo v Novem Mestu , katera je slavna vlada vže potrdila. Treba je le že, da se sedaj društvo res konečno popolno osnuje ter jame odločno delovati. Različne zapreke so reč zadržavale, ali sedaj se je vendar vse vravnalo tako, da bode mogoče tekom tega meseca sklicati znane rodoljube po žlahtnjujejo. Kazun slankamenke in plavca so kot močno rudeče sorte omeniti še belina, zelenika, žlahtnina (spatijol Gutedel), kraljevina, muškat (beli), laški risling črnih, posebno črna lipna in kavšČina. Tudi traminec in burgundec sta bila močno obložena ali množine z malimi grozdki pač ne moreta daù. Kot izšolanemu vinorejcu je g. Malusu žal, da ni mogel napraviti iíistih nasadov. Dosedaj je bilo Bizeljcem to nemogoče, ker cepi-čev doma že niso (ali tudi še niso) imeli in so jih mogli od vseh vetrov dobivati. G. Malus se sedaj trudi sorte trt z etiketami zaznamovati. — Vinograd je bil večinoma zeleno požlahtnjen. En kos, kateri je bil nasajen s trtami v rokah požlaht-njenimi, in je ie sem i» tja kaka trta manjkala. Vinograd je v oddelke (Vipavci pravijo pašiye) razdeljen s poglobenimi stezami, katere služijo tudi za odtok deževnice. V času, ko sva vse to proučavala, prišla eta se dva druga izletnika iz Maribora. Tega in ěe nekaj druzih vinogradov, katere nam je g. Malus kot najbolj pri rokah in vrediie priporočil, smo odslej skupno ogledavali. listih in s posebnimi vabili v Xovo Mesto, da se vstaiiovi odl)or in društvo prične svoje delovanje. Tu bodimo delovali le v smislu alov. kat, shoda v Ljubijuni. Kedo ne vidi, koliko imamo dela? Ako pogledamo samo g"ovore zadiijeg-a shoda v Novem Mestu, vidimo, da nam je delati za poáteno slovensko katoliško organizacijo (to je, da se vredimo in pripravimo za različne volitve, za lo, da nam sovraï-niki ne bodo škodovali veri, narodnosti, sploh našim koristim); delati nam je ^a to, kako naj se ravna v državnem in deželnem zboru v našo korist — poslanci bodo morali poslušati naš glas, vsaj so voljeni od nas — delati Ka boljše gospodarske razmere po Dolenjskem. Gotovo mora to zanimati vsacpga, ki ljubi svojo domovino, ki ljubi svoj katoliški slovenski narod. Nic posebnega, niS izvanrednega ne nameravamo; ne bodemo se vlekli za predpravice kacega stanu; ne bomo se prepirali za pniziio senco, ne bomo brez vzroka koga napadali — niii netili prepira — marvei hoÈenio se v nbvfim društvu edino le potegovati za svetinje, ki morajo biti Tsacemu Slovencu najdraže — za vero naših o5e-tov, za jezik, katerega ao nas učile drage matere nase ; hočemo delovati za to, da bodo naši rojaki izobraženi in preprosti, tudi materijalno laglje izhajali. Z eno besedo, društvu bode namen, truditi se za pravi časni in večni blagor naših rojakov, Radi tega upamo, da bomo dobili vsestransko podporo — podporo tudi od njih, ki fo morda doslej gledali prvi kat. slovenski sliod nekako po strani. Prepričajte se, da ljubimo vsi eni in isti narod! Prepričajte se, da ga ljubimo istinito! Poskusimo, posvetovajmo se skupno, kako nam je laglje pomagati do prave sreČel Podajmo si roke za skupno delovaiije na starej, od prednikov naših kot pravo priznanej podlagi „vera in narod pod avstrijskim žezlom" — pa dosežemo gotovo za-željeni vspeh. Sovražnikov imamo odveČ iu nas je malo; liočemoli še svoje slabe moČi dalje cepiti?! Ne, rojaki, ne, to nam prinese le pogubo. Zlasti še zadnji dogodki kažejo glasno govoreče: delajmo z združenimi močmi na kaloliškej podlagi, da osrečimo mali naš narod. Nadejamo se, da pribiti obilno naSih rojakov k sliodu, ki bode definitivno osnoval društvo; nadejamo se tem bolj, da bodo katoliškemu politič-uemu društvu za Dolenjsko pristopili kot člani vsi zavedni dolenjski rojaki. Jiog pomozi ! Usmiljeni bratje v Kandiji. Mnogo želja imamo Dolenjci ; pa le niato se nam jih spolni. Obeta se nam áe, obela, ali iz-vrSitve čukamo zastonj. Zadnji Čas se nam kaže vendar nekoliko bolj mil. Železnico smo deloma vže dobili, deloma pa se nam izvrauje; le meseci nas še ločijo od časa, ko bomo zdrdrali v glavno mesto po železnej cesii. Ena najbolj perečih potreb pa je odstnuijena z novim letom; spolnila se nam je ena najprisrČ-niSih želj: dobili smo bolnišnico v Kandijo pri Novem mestu. Otvorili so jo z novim letom usmiljeni bratje, ki so prišli tjeka.j iz (Iradca. Seat blagih gospodov oskrbuje sedaj, ko to pišemo, 20 Najprvo smo od tod prišli v velike vinograde Bizeljske (Efirst Windiscbgriítzove) grajščine. Od prejšnjega se v iaistvu ne razlikuje, le sorte so skoraj še bolj mešane, ker so cepiče od več druzih grajSčin in bližnjih krajev dobivali. Ker je bilo več nemških in spodnjeavstrijskih, po vinorejskih žolah Itolj znanih sort, smo jih mogli Vťč spoznati, posebno še najina novodošla sopotovalca. Ker je ta vinograd bolj na odprtem prostoru, g. Malusov je v neČkastem svetu, ni bilo videti tod toliko gnjiiega grozdja, ko v prejžnjem vinogradu. — Od tam smo šli v g. Tavčarjev vinograd. Ta vinograd je jako velik in lep kos že obdelanega in vsako leto zopet en kos zasadijo. Tu smo imeli priliko videti tudi nasade na mestu požlahtnjenili trt (Standortsveredelungen). — Kjer amerikanske trte na stalno mesto sadijo in tam požlahtnijo, cepijo trle takrat kadar ao že doljro močne. Ako sadijo ključe gele tretje leto, ako pa ukoreničene iu je dobra zemlja lahko že drugo. Cepijo pa že bolj kasno, ko že trte odženo mladike, kakor se tudi pri Kurlandovem načinu priporoča, kar je skoraj isto, samo da je kraj, kjer se trta požlalitni tik zemlje. Videli smo pa tudi v vinogradu na ta način letos požlahtnjenem čez 8 metre dolge mladike (na dve teti prej sajenih ključih) in bil je že sem in tja kak grozd. Hvalil nam je vincar, da se na ta način jako rado prime in lepo raste, kar smo sami videli. Cepljenje pa mora liiti seveda precej težavno, [mel je vincar tudi celo trt-ui(;o trt, ki jih je prej to leto zeleno pocepil in jih potem djal ukoreničiti. Na to smo Sli k Janežičevemu vinogradu. To je krasen vinograd deloma v popolni redovitosti in nekaj šele delanega. Na to, kar je o prejšnjih vinogradih povedanega, ni o tem na poversni pogled kaj posebnega omeniti. Kot novo videl sem nekaj tert othello požlahtnjenega na ripario, kateri se je s posebno rodovitostjo odlikoval. Kakor je iz vsega tega razvidno, Bizeljci ne dajo veliko na mnenje učenih viiiorejcev, kateri način nasajenja je boljši, temveč praktično ali vse uporabljajo ali onega, kateri jim ravno najbolj kaže, kar je po mojem mnenji najbolje. Posebno bolnikov — dva pa sta vže ozdravljena zapustila liiso — polna hvaležnosti za tako Ijubeznjivo skrb in preprijazno po3trežbo, Giiiljivo je bilo, ko se je ozdravljen deiek kar branil iti domov, 6eš, tukaj pri Vas je bolj prijetno, kakor doma ! Preskrbt^ii so si g-ospoiije tudi Jako izvedeiieg'a ter učenega doktorja, ki bolniaiiico nadzira — g. Petra Defianceschi-ja. Ta gospod je jako Ijubez-njiv strokovnjak v svojem poklicu ter vrl narodnjak, Da, z vsem smemo biti popolnoma zadovoljni. Škoda, da nam manjka enake blše za bolne ženske; sprejemajo se namrei' samo moiíki. Pa kako je s plačilom? Koliko pa se daje na dan? lîodo pa morale plačevati obřine za siromašne bolnike! Nov davek 1 Le porasi. — Gospodje ite raiunijo jtopolnoma nič — ne eneg-a vinarja iie bodo zahtevali niti od Tebe niti od Tvoje obÈine, ako si ubog; pa prideš y njib bolnišnico. Kedor kaj premore, da prostovoljno, kolikor mu drago v denarju ali v blagu precej, ali pa ko pride usmiljen brat naliirat darov. Le kedor hoře imeti posebno sobo zase, ali posebno postrežbo, bolj izbrane jedi, le ti&tem« se raiuni od dneva — ali tudi bolj zmerno kakor po druxih bolnišnicah. Vino pa dobe tudi bolniki, ki so zastonj, ako pravi zdravnik, da ga smejo piti. Pa kako bodo mogli izhajati bratje, ako je tako, od kod bodo jemali V — Skrbel bode zanje dobrotljivi Bog pa dobri ljudje. Tako je drugod, tako hode tudi pri nas. Dolirotijiv bogatin je zapusti! denar, tako si mislimo; s tem zidajo hiso ter jo preskrhé s potrebnim. Tako so storili v sv. deželi, tako na Koroškem, drugod in tako tudi v Kandiji. A sedaj je pa treba skrbeti za bolnike, za hrano, obleko in drugo tudi strežežim hralom. Kje se pa to dohi? Izprosi se. Bratje prosijo, da drugim dajó ter tako prekrasno izpolnujejo zapoved ljubezni, kojo je tako priporočal na§ nebeski Izveličar. Tudi za kaiidijansko bolnišnico vže prosi usmiljeni hrat in bode prosil vedno blizo in dalež po Kranjskem. Rojaki, gotovo je to najblaiji prosjak, ki sploh kedaj pride k Vam ; zato ga sprej-mit« ne le uljudno, prijazno, ampak tudi veselo. Dajte mu veil ali manjši darček, verujte, da ga bolje ne morete obrniti, kakor za irpeie bolnike, ki Vam bodo zato jako hvaležni. Kes je sicer, usmiljeni bratje ne delajo za-se, ne zavoljo ljudi, ampak zavolj lioga; ali vendar vaaj to smejo pričakovati, da hodo tudi ljudje vsaj priznali njihov trud. Grozno neolikano, kar naravnost ostudno bi bilo, ako bi se drznil kodo re?i bratu, ko pride, kaj trdega, ali mu celo kaj oèitati. Ne, tacega ne bode med Slovenci! Vlada je odloČila za kraj, kjer smejo pobirati mile darove samo Kranjsko. Ri's je sicer, da odsb'j iz Koroškega ne bodo ve5 hodili k nam prosit, ali vendar je Kranjsko majhno; treba bode, da vsaj premožniŠi dajó veče darove, kakor doslej na KoroSko. Pa se [lekaj druzega nam je na srcu. Bolnišnica bode prihranila velike stroške, ne le posameznim, ampak zlasti se občinam. Dobro veste, da morajo občine plačevati bolniške troške za ubožne soohčane, naj bodo v katerej koli deželnej bolnišnici. Koliko denarja iz občinskih kas gre radi tega v Ljubljano, pa tudi v Trst, Celje, Zagreb i. t. d. Bolnici usmiljenih bratov ne bode treba občinam nikdar nič plačevati za ubožne ob- zelenega cepljenja ze zaradi tega ne bodo opustili, ker zato ni treba veliko dela in glavnice, ako trto na redko nasadijo. In kadar bodo trte dovolj dorasle in pocepljene, takrat bo paČ vsak dobil na en ali drugi način denar, da bo trte razgrobal in rigolai, ko ve da bo §e listo leto nekaj dohodka, drugo leto pa, ako Bog da srečo, popolna trgatev. Kakor nam je g. Malus pripovedoval, sadijo dosedaj skoro izýjuřijivo le ripario sauvage in kakor je iz vsega videti z odličnim uspehom. Tudi jim je baje neki odlični strokovnjak (Gíithe) rekel, da je, ker je ta trta preskuaena, najboljše pri tej ostati. Po njegovem mnenju bi utegnila Kiparia portalis s svojo Se silnejšo rastjo prehitro zemljo izmolzti. Ravno zarad tega, ker bo silnejša rašča in večji rodovitost h zemlje več siiovi vzela, treba jih bo bolj pogostoma nadomestiti t, j, bolj gnojiti, ko nekdaj. Na splošnjo zatrjevanje Bizelj-cev rodijo požlahtnjene trte veliko bolj ko nekdanje. Tako je pripovedoval g. Malus, da je neki Koyačič pridelal v vinogradu velikem 900 CUkl. 54 vedrov vina, dasi je še četrtinka trt takih, ki Še ne rodijo. VpraSam potem še nekega druzega Bizeljca, je-li to res. Ta pa mi reče, da ga je bilo res toliko, da bi ga bilo pa še veČ, ko ne bi nekaj mošta in grozdja prej razdal. — Zaradi zemlje, ki je po teh vinogradih, ki smo jih dosedaj videli, videti jako rodovitna in moíína, sta izrekla Mariborčana svoje pomisleke, Češ, bi-li požlahtnjena trta v pustih peščenih legah onih vinogradov, ki jih imata oskrbovati, tudi tako uspevala, ko tu? V tem oziru smo na Kranjskem razun prav malih izjem paČ na boljšem. Take in enake pogoyore nam je zaprla silo polzka pot, ki je vso iiaŠo pozornost nase obrnila. Prišli smo po njej vendar tako srečno do ravni, da se ni nihČe v blatu povaljal, kar se mi je prej skoro nemogoče zdelo. Na to smo šlt v Malusovo gostilno, kjer smo skupno obedovali. Srčno se zahvalimo gospodarju za prijazno voditeljstvo. Gosp. P. je èe tukaj ostal ; jaz pa se odpravim z Mariborskima gospodoma proti Brežicam in domov. DraSler. (Popravek.) Na 2. atïruii v zadnji Štev. iitaj ,,»0 bili pogovori za dos taki) zanimivi", Lamesto „maJo pomena". Ćinske bolnike, ki se bodo pri njih zdravili. Bi li ne bilo prav, bi se 11 ne spodobilo, da bi kranjske občine, posebno še dolenjske, zlasti pa bližnje pri svojih letnih proraÈuiiih sklenile dajati bolnišnici usmiljenih bratov male letne podpore? 10, 20 jïoldinarjev paè malo čuti veía ohíiiia, ali usmiljetiiiïi bratom l»i se poznalo jako, ako bi jim mnogo obiin naklonilo tak prostovoljen vsakoleten dar. Kolikor nam znano, delajo tako koroške občine za bolnišnico v Šent Vidu na Koroškem. Kranjci vendar ne bomo za njimi zaostali! Slednjič še nekaj. (Juli fiirio celo, da se je oponašalo usmiljenim bratom, Cť0, sami imate dosti, èemu beračite? — Prepričani smo, da teg's ni storila budobna volja marveé brezmiselnost in nevednost. Da so nam sozidali bolnišnico in jo nameravajo 1. 18i)5. celo povečati iz veliciii darov, katere so dobili v Gradcu, zato smo Jim dolžni le hvaležnost, nikakor pa nimamo pravice zaiitevati, naj preskrbujejo sami še bolnike, ako bi tudi imeli res sami dosti. Misli si, da Imaš bogateg-a soseda, ta ti zastonj napravi hišo, ker Ti je prt^jšnja pogorela, imaš li sedaj pravico reČi mu: ker imaš toliko, da si mi napravil zastonj lepo liiio, moraš odslej dajati tudi še toliko, da bomo jaz in otroci brez skrbi živeli — ne da bi nam bilo treba drugod truditi se za živež? Ni ga bebca, ki bi kaj taeega trdil. Torej tudi mi ne moremo zahtevati, da bi usmiljeni bratje skrbeli sami še za bolnike^ ako bi tudi mogli. Ali znano pa nam je, da ne morejo, ker imajo po različnih krajih grozne troške, Slovenska, zlasti še kranjska dobrotljivost se bode gotovo sijajno kazala tndi našim vrlim U'^milje-nim bratom. Pomnite: Kar ste storili komu iz med najmanjših, je govoril Gospod, to ste meni storili. Kaj ,je novega po avstrijskem cesarstvu ? Te dni se je otvoril isterski deželni zbor. Hrvaški poslanci so priSli le toliko zraven, da se je zborovanje začelo, potem pa so dvorano zapustili, i[i zborovanje je moralo prenehati, ker je bilo premalo poslancev vkupe. Isterski Ualijatii ne odstopijo nikakor od krivic, s katerimi tlačijo že leta in leta slovansko ljudstvo; zato hrvaS^ki poslanci delajo prav, ker nihče jih ne more siliti, da bi sami sebi gibo pletli. V Pragi se bo začela preiskava zoper dru-átvo „Omladina" 15. t. m, Zatožba je jako obširna. Vedno bolj se kaže, da je druî^tvo delovalo v zvezi s socijalisti. Se te dni so našli v Pilzeiiu po ulicah natrošene liste, s katerimi se je ljudstvo hujekalo zoper oblastva. Enake liste so nabili na nekatere hišne ogle v liudtyevicah. Na Štajerskem so dobili novega deželnega glavarja, ki je strasten liberalec in nasprotnik Slovencev. Na Ogrskem se snide 10. t. m. velikansk katoliški eliod, katerega se udeleže mnogi škofje. Glavna naloga nin bo, da ljudstvo pouči o nevarnosti vladne cerkvene politike ter s tem prepreči, da ne pride v veljavo civilni zakon. Večina škofov je i/.dala [losebtie okrožnice duhovnikom, naj v pridigah pouče ljudi, za kaj se gre. Nekateri so pisali jako odločno in brezozirno. Tega je treba ogerskemu narodu! Če pojde tako naprej, se kmalu tudi med Mažari obrne na bolje. Seveda liberalci, zlasti židje, kljubujejo kar se da ter že žugajo, da bodo zborovanje katoliškega slioda preprečili. Naj le poskusijo! S tem le sami sebe sramote, katoličanov pa s takimi napadi ne bodo strahovali. Neki minister se je izjavil, da se vseli 5f) škofov ne boji. Upamo, da mu katoliški Mažari na to predrznost kmalu moško odgovore z dejanjem. Kaj je novega po širokem svetu? V Italiji se gode Čudne reČi. Nedavno je bil odpuščeii osebni minister kraljev, ker je bil bojda tudi kriv zadnjega bjnčnega poloma. Nekateri časniki so razširili celo vest, da kralj sam pri tem ni popolnoma čist. Zato upada med Lahi celo zaupanje v kraljevo rodbino. Ako pa se take reči gode, ni se nam čuditi, da se v Siciliji iu deloma tudi že v jnžni Italiji prebivolci vladi upirajo. Nekaj tednov že prihajajo iz Sicilije naj-strahovitejše novice. Uporniki so mnogo uradnih hiš porušili in požgali, uradnike pa pomorili. V nekaterih krajih so celo odsekane glave na kole natikali in okrog nosili. Vlada je poslala več tisoČ vojakov na pomoč, da narede zopet mir, in vpeljala stroga vojna sodišča. Preiskava je že dognala, da !-o anarhisti in socijalisti z denarjem ščuvali ljudi k upornosti, in da bi v kratkem po celi Italiji buknila vstaja, ko bi v zadnjih liipih ne prišli na sled zaroti. Sedaj zori sad brezver-stva. Nekateri liberalni Lalii se hudujejo nad duhovniki, zakaj ne narede iniru. Kako neki bi ga mogli narediti, ko so jim že davno uprav ti možje izpodkopali vso veljavo pri ljudstvu? Vse kaže, da se Italija bliža hudim časom, in morda [li več daleč dan maščevanja božjega nad to vseskozi krivično vlado. Na Francoskem Imdo preganjajo anarhiste; več sto so jih že zaprli. — Neki list pa je prinesel čudno misel, da je najbrže francoska vlada sama priredila oni napad na zbornico s pomočjo anarhistov in sicer zato, da so njeni nasprotniki, obrnivši se zoper napadnike, postali njej bolj naklonjeni. Ako pomislimo, kako mirno se je takoj tedaj zl)orovanje nadaljevalo, in da je krogU priletela nad monarhiste, verjeli bi skoro oni novici. Na NemSkem se zadnji čas iudiio plete. Govori se, da morda odstopita državni kanoelar in miiiisterski predsednik îS'ekoUko sf'je vlaila /.bližala konservativni stranki. Piše 8C nam: Iz Novega Mesta 8, jan. — Zadnjo nedeljo 7. t. m. ao napravili rokodelski pomoiniki tukajšnje katol. družbe svojim podpornikom i prijateljein zopet prav prijeten veÉer s petjem in prelepim di'amatiStiim prizorom „Sv. trije kralji". Vže večkrat smo imeli priliko pohvaliti trud in prizadevanje Članov kat. dmžbe rokodelskih pomočnikov. Isto smemo ator^i tudi sedaj. Vse točke so se Vršile prav (lol)ro. Peije je Itilo tako iiataufno, da je moralo biti zadovoljno tudi bolj razvajeno uho. Vso Čast g. učitelju vrlemu P. Otokarjn Alešu, ki se ne plaši nobenega tiuda, da le doseže svoj namen — dobro izurjene pevce! Čast pa iinii pevcem samim, ker jih je brezdvomno ytalo dosti truda, da so se tako dobro izvežbali. V deklamacijah (slovenskoj in nem-škej) sta pokazala deklamatorja svojo [iridnost pa tudi lepo zmožnost. Najbolj pa je ugajal prizor „Sv. trije kralji", spisal v Danici 1. 1869 Lendovšek. Obleka je bila prekrasna, nastop sv, Jožefa, treh kraljev s slugami in Matere Bràje prav impozauten. Kretanje sploh in tudi govorjenje je jako ugajalo — zlasti se, ker tiicih prizorov v Novem Mestu občinstvo še ni videlo. Za-inolčati ne smemo, da gre za ta lep prizor prav posebna čast neutrudljivemu gospodu učitelju, ki se ne pla.ši tnnla niti pri vajah niti pri kosUuiiovanju rokodelcev. Bog mu plati ! Po dovràenej igri se je spodaj napravila tombola, pri katerej je bilo jako živahno, Tudi s postrežbo g, Wiiidischei'ja smo smeli biti zadovoljni. Žal, da je nesrečna intiuenea zadržala nekatere, ki sicer z veseljem priba,ja,jo k veselicam rokodelske družbe, vendar pa so bili prihodki taki, da sme biti načelništvo z njimi popolnoma zadovoljni. 28. t. in, napravi drii.štvo zopet predstavo ; „Izgubljena suknja", Iz Mirne Peči. — [-[-Frančišek Kievs.] Ravno kar minulo leto 1893 je prineslo dolenjski strani obilno bridkostij. Kes je sicer, da se je začela graditi železnica, obljubujoča nam lepšo prihodnjost, toda do Sedaj sirilo se je le gorjé v obližji te stavbe. Grozni so bili požari, ki so pred kratkim časom žugali vpe-peliti vso mirnopeško okolico ; komaj da nas je minul ta strah, že nam je zazvenela na ušesa druga žalostna ftovica. Kai' bliskoma se je razvedlo, da je nas ljubljeni rojak, nsiš ponos in naše upanje, preč, g. Franc Krevs, kapelan v Dolu pri Savi, v mladostni dobi svojih 2S let, svojo blago dnšo izdihnil. Žalost prešinila je vso veliko in obsežno mirnopeško faro ; res ima ona lepo in priročno lego, res da je blizo Novega Mesta, in da bi mnogo njenih sinov Moralo bistriti ai glavice svoje na novomeških latinskih Šolah — toda revščina kraljuje v njej, in zato mora marsikateri nadarjen mbidenič doma orati ilovato Zemljo, Le malo je hiš, katere bi si z vstrajiio varčnostjo toliko prihranile, da bi mogle svoje sinove v ^olo pošiljati. Taka, po varčnosti precej premožna hiša, je Krevs-ova v Biški Vasi, le Četrt ure od farne <^efkve oddaljena. Tukaj se je porodil v dan 13. novembra 1868, naš rajni gospod Frančišek ; dobra in skrbna roditelja dala sta ga v novomeške Šole. Ne moremo trditi, »la je bil fant od sile nadarjen, le srednjih talentov dar mu je izročil Gospod Bog; toda rajni Francelj je bil silno priden tn mai'ljiv, ob jednem [ja tudi pohleven in ponižen, zato so ga njegovi aoučenci vsi ljubili, učitelji pa so mu bili radi njegove vstrajuosti dokaj naklonjeni. Po dokončanih latinskih šolah se je podal rajni go.spod Frančišek v Ljubljano, da bi se posvetil da-hovnetiiu poklicu Z nekim prav prisrčnim veseljem je preživel zadnje dliaške počitnice, in komaj pričakoval, da napoči mesec oktober, kateri ga je klical v semenišče. V Ljiibljiini je prišel med nove toviiriše — pa tudi ti vsi so ga kmalu zelo ljubili, spoznavši njegovo preblagi) srce. Zdravje mjnega gospoda fe bilo jako krepko; še le letošnjo pomlad je začel hirati; ďa si zdravje okrepi, šel je za nekohko časa na počitnice domov, toda ni mu mnogo odleglo, bolezen je vedno počasi napredovala. Semeniški predstojniki so upali, da se mu zdravje povrne, kadar pride v kako lahko službo; radi tega so mu dovolili, da je prejel dué 9, julija t, 1. zakrament sv. mašnikovega posvečevanja. Napočil je dan sv. nove maše. Željno je pričakovala mirnopeška farna cerkev, da se njenemu velikemu altarju približa po prestanku dolgih let v filove.snem sprevodu kot novoniašnik, eden iïmed ouili njenih sinov, katerim je podelila Uič duševnega življenja pri krstnem kamnu; hrepeneli so sorodniki in znanci doživeti ta slavni dan; vsa obširna fara mirnopeška veselila se je doživeti zopet enkrat redko »ovomašniško slovesnost — a vse je bilo zastonj ; rajni gospod Frančišek opravil je prvo sv. mašo kar na tiliem v ljubljanski stolnici, ni si npal prenesti napora Šumeče slovesnosti, Vkljub temu smo upali vedno, da se mu povrue zaželjeno zdravje ; kraj Dol pri Savi, kamor je bil poslan dušice past, jalio ugaja bolnikom, ki trpé bolečine v prsih. Žalibog tudi to upanje se nam ni spoluilo; po dva in pol mesečnem službovanji napade ga kruta morilka — ravno zadnji čas je se prihitela bridko skušena mati, da ga je videla Še enkrat živega, potem pa mu je zatisnila mile oči k večnemu počitka. Milo so zapeli v si'edo 16. decembra dolski zvonovi žalostno pesem, daleč na okoli oznanujoč, da je mlad duhovnik izročil posvečeno dušo svojo Stvarniku v roke; ljudstvo pa se je jokalo pri pretresljivih nagrobnih besedah preč. g. dekana moravskega, in glasno je ihtelo, ko je črna zemlja bobnela na pokojnikovo trugo. Kdo bi popisal materino žalost, ko je videla, da se y temni grob pogrezujejo najslajši upi dolgih let? Vsi smo ljubili rajnega gospodu in [»lakali ob njegovem grobu, vsaj nam je bil brat po sv. sve-čeništvu; a koliko bolj pa je imela vzroka plakati ona, katerej je bil — sin?! Le sv. vera nam je sladka tolažba v dneh tuge in bridkosti: liC križ until Bveti govori, Da viiliuo Koijet se umI zvezdami. Iz Krlževega pri Kostanjevici. — Pota božje previdnosti BO res neizvedljiva; kdo bi jib mogel umeti? Sredi meseca septembra smo dobili mladega, Čvrstega kapelana novomašnika g. Janeza Legata. Komaj smo bili nekaj dni skupaj, pridobil si je že srca vseh farauov. Vse ga je ljubilo in spoštovalo, ker je bil delaven, prijazen in živahen, kakor malokdo. Bil je zdrav, kakor riba v vodi, bolezni ni še skusil In menil je. da mu nobena reč ne more škodovali. A ravno to ga je vzelo, áel je oblajat v daiieii krsj iii se prehladi! na poti. Diibil je vroSiiisko holeien, ki f^a )e v 14 dneh umorila. Sv. Štefana dan zveier ob 7, uii nm je njegova lastna mati — udova, ki je iz visokega Gorenjskega priliitela v tolažbo, zatisnila oči. dec. je bil pogreb. Pokopali so ga leskovski g. dekan, ki so imeli v cerkvi tudi pogrebni govor. Med govorom Id pri grobu je vse na ves glas jokalo, ker ta izguba je prišla reu tako iznenada, kakor strela iz jasnega. Kostanjeviski pevci pod vodstvom g. ii6itelja Potrebina so mu zapeli par žalostnik v slovo — njemu, ki je bil sam izvrsten pevec in je kot bogo-Biovec marsikateremu svojftnm tovarišu pel žalootiiiko. Kes Čudno to! On, ki je bil med svojimi sošolci najkrepkejsi, Šel je za tovarišem Krev som, ki je bil preje vedno čvrst, a je zadnje mesece ves oslabel, prvi v črno zemljo! Ta bi pač deloval v vinogradu Gospodovem leta in leta, a božja previdnost je di ugače nkrenila. Sploh pa je naša težavna fara «končala že marsikakega čvnstega kaplana. Ni še dolgo let, kar smo pokopali gospoda Jak. Grošlja in Fr. Demšarja. Sedaj pa že zopet ta! Počivaj sladko, blagi gos,ioil Janez \ DomaČe Tcsti. (Duhovske prememlje na Dolenjskem). Kot kapelani pridejo; g, Janez Zabiikovec iz Metlike vKriževo pri Kostanjevici; Janez Debelak iz Št. Lovrenca v Doberniče in Jožef tí r ii d e n z Bleda na Ig. (Umrl) je 5. jan. v Hra.-iah pri HrenoviCiili gosp. Jurij Kraigher, ki je bil lani okl.. izvoljen deželnim poslancem, — 3. januarja je umrl benediktin 0. Egidij Trcek, župnik pri Sv. Juriju ob Pesnici, rodom Metličan. (f Umrla) je v vSreberniSah (na Mari!;rebii. TOPLICE,