DELOš ŽIVLJENJE
glasilo delovne shupnosti tovarne obutve alpina živi
LETNIK 15	ST. 10	ZIRI, OKTOBER 1976
Odnosi
Iz govorjenja na raznih sestankih, in situacij, kot sem jih ob priliki obiskov v proizvodnji opazil na trakovih, sem spoznal, da v Alpini odnosi med delavci in mojstri, ali na splošno odnosi nadrejenosti in podrejenosti niso najboljši. Ker so dobri odnosi pogoj za dobro delo, menim, da bomo morali v bodoče tudi njim posvetiti več pozornosti.
Precej pogosto (ne le v Alpini) je takole preprosto razumevanje samoupravljanja. Vemo, da je delavec temelj našega samoupravnega sistema, upravljalec sredstev, s katerimi razpolaga, svoboden v svojih odločitvah itd., itd., kar se mora odražati vsepovsod — tudi na delovnem mestu. Točno! Do tu je vse lepo in prav. Napačno pa je nadaljnje razumevanje, češ: Ker sem svoboden v odločitvah, mi mojster nima nič za reči; kaj bo mojster mene »rihtal«, saj imamo vsi delavci enake pravice itd., itd.
Vsa taka in podobna razglabljanja pa nc držijo in nam pri samem delu in odnosih, ki jih sami ustvarjamo med seboj, le škodijo. Res je sicer, da je hierarhičnost tuja sistemu samoupravljanja, ne pa usklajevanje. Dobro delo pogojuje dobro usklajevanje. Mojster je na traku organizator, usklajevalec, zato ima določene kompetence, natančno določene
J&ftfeetie cebtithe
rf/rifioffi ttliltor [j'tiMZiiH:
pravice in dolžnosti. Vsled vsega tega ga je neposredni delavec na fazi dolžan poslušati. Če pa pride do napak (prekoračenja pravic) imamo Odbor za medsebojna razmerja (ali celo odbor za kršitev delovnih dolžnosti), ki sta dolžna odnose urediti.
Opažamo tudi nekorektno ravnanje samih mojstrov. Le-ti večkrat ravnajo proti koristim delovne organizacije, da bi se prikupili temu ali onemu delavcu, ali pa vsem. Tudi to je velika nepravilnost. Če bomo uspeli raziviti delo Odbora za medsebojna razmerja, bo tak mojster moral na drugo delovno mesto. Moramo spoštovati pregovor »služba je služba, družba je družba«, kar pomeni, da je na delovnem mestu vsak dolžan opravljati svojo dolžnost, prijateljstva in osebne interese pa prihranimo za prosti čas.
To je le par misli o naših medsebojnih odnosih. S temi nekaj besedami vas želim spodbuditi k razmišljanju o tem, saj menim, da so medsebojni odnosi za dobro delo odločilnega pomena.
Martin Kopač
Nadure — rezultat neusklajenosti
Proizvodni oddelki, predvsem tisti, ki so specializirani za izdelavo športno-smučar. obutve so zaradi sezonskega značaja proizvodnje izredno obremenjeni. Da vsaj delno izpolnjujejo dobavne roke postavljenih s strani inozemskih kupcev, je potrebno delati tudi v nadurnem času. Pri izdelavi zgornjih delov smo vsaj delno rešili problem s tem, da smo vključili v športni program smučarske obutve šivalnico zgornjih delov obrata COL in kooperanta Ratitovec iz Železnikov. Vendar mora naša šivalnica športne obutve kljub temu delati vsako soboto v dopoldanski izmeni. Veliko večje in trenutno težko rešljivo vprašanje se nam postavlja pri kompletiranju šal in manšet v oddelku 525. Na začetku sezone smo organizirali delo v dveh izmenah, kar je bilo glede na količino, ki jo moramo izdobaviti edino primerno. Zaradi težav, ki so nastopile pri brizganju šal in izdelavi kalupov in delno tudi zaradi občasnega pomanjkanja notranjih čevljev, smo eno izmeno ukinili, delavce
pa razporedili na delo v druge proizvodne oddelke. Sedaj, ko imamo na zalogi dovolj notranjih čevljev in nabrizga-nih šal, pa zaradi pomanjkanja razpoložljivih delavcev ne moremo organizirati delo v dve izmene. Trenutno manjka v oddelku 525 12 delavcev. Delna rešitev bo mogoča v začetku oktobra, ko bo prostih nekaj delavcev v oddelku 527, kjer sedaj izdelujejo tekaško obutev. Polno izmeno pa bo možno organizirati v sredini oktobra. Vse do takrat smo prisiljeni, da delamo tudi v nadurnem delov-času, če hočemo vsaj delno zadostiti potrebam tržišča. Ce se na koncu postavim v vlogo naših delavcev, ki morajo delati nadurno delo, lahko ugotovim, da je tako delo neprimerno in da s podaljšanjem delovnega časa ne dosegamo zaželjenih delovnih učinkov. Vsekakor je nadurno delo posledica neusklajenosti med prodajnimi in proizvodnimi zmogljivostmi, zato moramo težiti, da se to čimprej odpravi.
lože BOGATAJ
let
tovarne obutve iiri
NAS HOJAK L. ZAJCEW
rUt&D-Jf OPiUgŽO
Računamo, da bomo izpolnili plan izvoza
Kratek odgovor bi se lahko glasil: Ne po planu! Vsako leto postavimo količinski in vrednostni plan izvoza in istočasno predvidimo tudi hitrost proizvodnje in odpreme. Pri tem upoštevamo kasna naročila, kratke dobavne roke in ne nazadnje tudi to, da blago za ZDA in Kanado lahko pošiljamo s kontejnerji le do konca avgusta, vse nadaljnje odpreme pa so vezane na letalski prevoz. Vsako leto se želimo izogniti temu dragemu prevozu, vendar nam letos to še ni uspelo. V sep-
tembru in delno tudi v oktobru bomo odpremili z letalom okrog 4700 parov smučarskih in približno 15.000 parov tekaških čevljev. Zamude pri dobavah za kupce v Švici, Zahodni Nemčiji in Avstriji pa rešujemo s prevozi z našimi tovornjaki.
Do konca avgusta smo izvozili 329.255 parov obutve v vrednosti 3,900.000 — $. S tem smo izpolnili postavljeni plan, zlasti pri izvozu na zahod.
Marija STRLIC
Veliko prekorednega dela bo pomagalo doseči plan
NOVO NA TUJEM
Ali bodo novi stroji v čevljarski industriji znižali proiivodne stroške
Nenehna rast in pritisk cen na čevljarsko industrijo in hkrati želja te industrije, da ostane konkurenčna, nujno sili izdelovalce čevljarskih strojev k iskanju novih prijemov in raziskavam, ki bi prispevale k pocenitvam v čevljarski industriji.
V britanski obutveni industriji so v tem pogledu že nekaj dosegli, a ne na škodo kvalitete. Ena takih novosti je nov način rezanja materialov z vodnim curkom.
Fluid-jet-sistem prikrojeva-nja. Ime naprave je angleške-ga izvora, ker je pač skonstruirana v Angliji. V slovenščini bi to pomenilo tekočinski curek (skoraj neverjetno, a je rezanje s tekočino).
Cene mnogih materialov, katere uporablja čevljarska industrija, kot PVC, Styrol,
butadien in drugih izdelkov petrokemične industrije strmo rasteuo. Vsled porabe surovin za petrokemično industrijo na svetovnem trgu so pri britanski firmi Ingel-soll — Rand Company itd. našli izhod za uravnavo zviša-nih stroškov v nekaj primerih. Strokovnjaki so preštudirali sedanje stanje, sisteme sekanja in rezanja. Na podlagi teh raziskav so uvedli popolnoma nov način krojenja. Središče zanimanja je stroj z imenom Fluid — jet — sistem rezanja (ali kot je dobesedno prevedeno — sistem trganja). Cela naprava se sestoji iz zaključne enote z batno črpalko in pospeševalcem pritiska, ki tekočino pritiska skozi šobo (luknjico) in sofd-ranja (kamen) s premerom 0,075m/m do 0,3 m/m.
Tekočina se sestoji iz vode in malenkostno primesjo nestrupenega polimerizata, ki da curku (ki ga stroj izstreli), ki teče skozi šobo s skoraj dvakratno zvočno hitrostjo, povezavo, da se ob dotiku z materialom ne razkroji. Kinetična energija je tolikšna, da lahko režemo (trgamo) vse materiale, ki jih v čevljarski industriji rabimo — celo težke podplate, trdo lepenko, kakor vse materiale za ojačanje čevlja. Ta dela s hitrostjo 15 m na minuto. Postopek je tipično prirejen, curek vod'-mo po koordinatnem sistemu izrezanih delov v eni ali več plasteh pritrjenih na mizo Zaradi tega so obstoječe metode, izdelava modelov, sekal-nih nožev in sekanje materiala, kar vse skupaj zahteva tri kvalificirane delavce, po-
polnoma odveč. Prednost je v tem, da materiale lahko režemo v več plasteh, ne da bi vrhnji ali spodinji del kazal kakršno koli deformacijo, kot je to pri sekanju na roko, še zlasti pri sekanju v več plasteh.
Posebnost, ki jo prinaša ta sistem je ta, da so izgube materiala malenkostne, ker je širina reza silno ozka in modele polagamo enega k drugemu.
Iz članka je razvidno, kako je napredek relativen. V sili človek išče vedno nova pota, da premaga ovire, ki so mu na poti. Seveda je v tej informaciji še veliko skritega. Ne vemo, kako in kam je curek voden, ne vemo kakšni so modeli, ker brez njih nikakor ne gre (ali je elektronsko vodenje?). Tudi ni omenjeno, kako je z naravnimi materiali; članek omenja težke podplate, kar da misliti, da so to usnjeni podplati. Sistema praktično ne poznamo več kot iz članka, zato ne moremo razumeti, kako odpadejo trije kvalificirani delavci. Šablone morajo biti,
material narezan — nasekan. Kako bo novost sprejela industrija je vprašanje. Morda bo mod tem časom prišlo na dan kaj novega — boljšega.
Po reviji Schuh—Technik
Anton Mlinar
alpixia, y^y
30
let
tovarne obutve žiri
Sejem v MIlanu — več koristnih napotkov za delo
Cene usnja od 10-30% Tišje
Proizvajalci usnja so preko Poslovnega združenja vložili prošnjo na Zvezni zavod za cene, da jim le-ta odobri povišanje cen.
V svoji vlogi usnjarji zahtevajo naslednje povišanje:
—	svinjsko usnje za 15 odstotkov,
—	kozje usnje za 30 odstotkov,
—	ostalo usnje drobnic za 10 odstotkov,
—	goveje gornje usnje za 20 odstotkov.
Svojo vlogo utemeljujejo z naslednjim:
—	cene surovim kožam na svetovnem tržišču so se povišale do 80 odstotkov,
—	pogodbene obveznosti so višje za 24 odstotkov v odnosu na leto 1974,
—	zakonske obveznosti republik in avtonomnih pokrajin so se dvignile za 53 od-
stotkov v primerjavi na prejšnje leto,
—	zakonske obveznosti federacij so porasle za 11 odstotkov, občinske do 19 odstotkov,
—	prispevki SIS so se povečali za 96 odstotkov,
—	prispevek za stanovanjsko izgradnjo je višji za 17 odstotkov,
—	zavarovanje se je podražilo za 32 odstotkov.
Poudarjamo tudi, da je pri vsem tem poprečni osebni dohodek v usnjarski industriji najnižji v državi, ki je trenutno za 511 dinarjev nižji od poprečnega osebnega dohodka v industriji.
P. S.
Povzeto po Privrednem pregledu — To naj bi bil tudi odgovor na vprašanje »Ali so usnjarji upravičeni do napovedanih podražitev usnja?«
L. K.
Poslovodska konferenca
V proizvodnji še izdelujemo obutev iz jesensko-zimske kolekcije, v Izoli pa smo že naročili obutev za naslednje leto — sezono pomlad-poletje 1977. Na konferenci so se zbrali poslovodje vseh naših prodajaln. Naročili so obutev na osnovi vnaprej pripravljenih izračunov o potrebi obutve za prihodnjo sezono. Pri teh izračunih se upošteva prodaja v sezoni in zaloga ob
lahko izbere pravo obutev. Izbor prave obutve je že prvi začetek uspeha oz. neuspeha prodaje.
Poleg naročanja smo na konferenci obravnavali tudi splošne probleme poslovanja. Največ časa smo posvetili zalogam, ki so končni rezultat poslovanja. Napravljena je bila analiza zalog in predlagani ukrepi za zmanjšanje. V sezoni pomlad-poletje 1976 so
bili osnovni vzroki za zaloge naslednji: sortiment, ozka kopita, barve. Prav tem kritičnim točkam smo posvetili največ pozornosti in za naslednjo kolekcijo pričakujemo, da to ne bo več ovira za prodajo.
Delo na konferenci je poteklo, razšli pa smo se v žulji, da naročeno obutev za po-mlad-poletje 1977 čim boljše prodamo	Silva Bajt
Dobra Izbira je pogoj za dobro prodajo
zaključku sezone. Tako se že pri samem naročilu skušamo izogniti prevelikim ostankom ob koncu sezone.
Na konferenci naročajo obutev, ki jo prodajamo v naših prodajalnah — obutev izdelano v Alpini in drugje. Vsi modeli so bili odbrani že v 2ireh. Izbirala jih je komisija poslovodij in delavci iz prodajne službe. Izbirali smo na osnovi smernic, ki jih je dal naš modelir, in oceni prodaje v prejšnji sezoni. Komisija je bila mnenja, da si mora ogledati sejme za obutev, ker le z dobrim poznavanjem modnih tokov, se
Kakšen delovni čas bomo imeli ?
Julija je bila izvedena anketa o spremembi delovnega časa. Odziv na anketo je bil zelo velik. Predvsem so razveseljive razne pripombe, ki ste jih napisali o delovnem času.
Naš novi delovni čas je naslednji:
»Dopoldanska izmena začne z delom ob 6. uri (prihod na delo ob 5.55) in konča ob
vozijo tudi naši delavci v obrat Gorenja vas, zato to ni možno.
Mnogi so nas opozorili na problem glede parkirnega prostora. To je sedaj že urejeno.
Nekaj predlogov je bilo, da bi ob sobotah dellali samo do-
poldne oz. da delovnih sobot ne bi več imeli, temveč bi delali več med tednom. Verjetno bi vsi z veseljem sprejeli ta predlog, vendar to pri sedanji organizaciji dela še ni možno.
Olga PINTAR
14. uri; popoldanska izmena začne z delom ob 14.05 (prihod na delo ob 14. uri) in konča ob 22.05.«
Največ pripomb je bilo glede tega, da se mora avtobusni vozni red prilagoditi našemu delovnemu času in ne obratno. Vozni red bi se lahko prilagodil našemu delovnemu času, toda upoštevati moramo, da se z avtobusom
Bravcem!
Nekaj pripomb smo slišali na račun članka PLASTIKA BO SE TRN V PETI. Menda se nekateri delavci plastike ob tem počutijo nelagodno, oziroma so ogorčeni.
Pozoren bravec pa bo lahko ugotovil, da vsebina članka sploh ne obravnava našega oddelka plastike kot problematičnega. Nasprotno. Pisec opisuje razmere, ki bod o t e ž e -vale delo plastike in vseh nas.
Res pa je, da naslov sam ob članku SMELO NAPREJ zveni nekoliko malodušno.
Zanimive so tudi pripombe na račun objavljene liste osebnih dohodkov, zlasti na račun nadur. Nekateri delavci plastike rešujejo položaj, da gredo zadeve naprej, njihovi predpostavljeni jih nagovarjajo in pregovarjajo, za nadurno delo. Jasno, nadure prinesejo osebne dohdke, potem pa delavec izpade, kot da izkorišča možnosti za nadurno delo.
Uredniški odbor
Iz nabiralnika
Spoštovani urednik!
Pred kratkim se je na Dobračevi ustavil avto s tujo registracijo. Iz njega pa je izstopil tujec, verjetno poslovni človek, in me vprašal, kje je Alpina. Ob tem vprašanju sem se zamislil, ali res toliko varčujemo ali pa je naša malomarnost, da bi ob oglasnih vpadnicah v Ziri postavili smerne table, ki bi opozarjale na Alpino. S tem bi takšna vprašanja gotovo odpadla.
Drugo vprašanje pa bi postavil odgovornim ljudem, zakaj ne obnovimo svetlobnega napisa na tovarniški zgradbi? Ali ni več zanimiv in potreben?
Prosim odgovor!
Predsednik delavskega sveta podpisuje samoupravni sporazum
Podpis samoupravnega sporazuma o posebnih ugodnostih članom smučarskih orgaaiiacij
Sporazum so podpisali tudi predstavniki drugih delovnih organizacij
razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ure
na temo Ob reorganizaciji — razgovor z novimi šefi sektorjev
1. vprašanje
Kakšne so slabosti dosedanje organiziranosti službe, oziroma sektorja glede na poslovanje delovne organizacije?
Tomaž KOŠIR:
1.	Prva slabost obstoječe organizaoije prodajne službe je dvojna vloga vodje TOZD, kar ima negativne posledice za opravljanje dela.
Vodja TOZD je na eni strani nadrejen maloprodajni mreži in ima stalno dovolj problemov s prodajno mrežo, ki jih je treba neprestano reševati. Posledica tega je, da so se vodje TOZD Prodaja doslej premalo angažirali na drugih področjih, npr. pri izvozu.
2.	Dosedaj je bila v prodaji slaba koordinacija med domačo prodajo in izvozom.
3.	Prodaja je imela tudi premalo vpogleda v ostalo poslovanje podjetja, to pa predvsem zato, ker ni bilo člove ka, ki bi za določeno skupino izdelkov odgovarjal od prve ideje do prodaje.
Jože BOGATAJ:
Tudi jaz bi poudaril kot glavni problem dosedanje organiziranosti službe oziroma sektorja, dvojno vlogo vodje TOZD.
1.	Po eni strani organizator in pripravljalec v ciklusu priprave,* po drugi strani pa naj bi bil čim boljši poznavalec, organizator in usklajevalec v proizvodnji. Vse te stvari in naloge v eni osebi pa ne gredo, rezultat tega se je tudi kazal.
Človek dveh vlog ne more imeti in jih ne more izvrševati tako kot zahtevajo potr?-be delovnega mesta.
2.	Druga stvar, ki je negativno vplivala na slabo organiziranost naših služb, so bile preveč ločene poti razvojev težke izdelave, lahke izdelave in plastike. Vsak je krenil svojo pot in tistega, ki bi stvar usklajeval in organiziral, ni bilo. Ni pa rečeno, da je krivda samo v razdvojenosti, ampak je predvsem od celotne organizacije in pa zato, ker Alpina ni imela pravega programa.
3.	Vzrok, da sektor ni bil uspešen je tudi v tem, da so bile naloge med prodajo in proizvodnjo včasih toliko nerazdeljene, predvsem kar zadeva izvoz.
Nuša STRLIC:
Največ slabosti izhaja iz nepopolne organiziranosti dosedanjih TOZD. Poleg že omenjenega pa je bila ta organizacija vsako leto nekoliko spremenjena in to s precejšnjo časovno zamudo.
2. vprašanje:
Kakšno vlogo In pomen bo moral imeti po novi organizaciji splošno organizacijski sektor?
Viktor ŽAKELJ:
Ker je natančnost redka, a iskana čednost, previdnost pa mati modrosti, sem dolžan urednika opozoriti, da si je s
tem, ko je stlačil mene med »Selc«, nakopal neljubo vlogo jasnovidca.
Ne gre za sprenevedanja, a inoja, pol ilegalna prisotnost v tej hiši, mi narekuje ta uvod.
Ko pa sem že tu in želite kratek in jedrnat odgovor, lahko rečem tole:
Splono-organizaoijski sektor mora postati kar se da dober servis delavcem, organoid in organizacijam.
Namenjen je človeku ustvarjalcu in upravljalcu.
3. vprašanje:
Kaj predvidevate, da se bo moralo spremeniti?
a)	v vsebinskem smislu
b)	v organizaciji
c)	v kadrih
Jože BOGATAJ:
V	vsebinskem smislu se mi zdi, da se mora spremeniti pot, ki jo do sedaj Alpina še ni imela. Ta pot pa je program. Ce ni programa, nobena služba točno ne ve, kaj naj bi delala. S programom, ki smo ga sprejeli v prejšnjem mesecu, smo si jasno začrtali, kakšna naj bo naša vsebina dela. Vsebina dela, ki smo jo začrtali, naj bi bila specializacija po določenih proizvodih, razširitev kolekcije, s tem da upoštevamo sodelovanje s kooperanti, oz. kooperacijo, ki nam bo edina omogočila specializirati naše proizvodne trakove tako v športnem programu, v programu ženske obutve in v programu, ki ga predvideva izdelava plastike.
To pa je pogoj za povečanje produktivnosti.
V	organizaciji podjetja pa je treba poudariti razvojne službe. V sedanji organizaciji so bili razvoji združeni tehnološko in operativno in je bila njihova skrb poleg priprave kolekcije tudi v oskrbovanju proizvodnje in uvajanje dela.
Tistega časa in miru, ki ga rabimo za razvojna dela, pa ni bilo. Pri organizaciji tehnične službe mora biti poudarek predvsem na čistem razvoju. To pomeni, da bo tisti ki bo razvijal in pripravljal kolekcijo, imel res čas za mirno in natančno delo.
Nujno bo potrebno ločiti delo tako, da bo en del skrbel za tehnološko in operativno pripravo proizvodnje, drugi del pa naprej za nadaljnji razvoj proizvodnje.
V	organizaciji moramo upoštevati sledeče; da damo možnost tudi tistim delavcem, ki nimajo visokih organizacijskih sposobnosti, imajo pa izredne druge sposobnosti in bodo po novi organizaciji tudi za to individualno delo lahko primerno nagrajeni.
Tega pa dosedanja organizacija ni imela in je upoštevala samo strogo hierarhično strukturo.
Kako je s kadri, lahko ugotavljamo pri sedanji reorganizaciji. Prav na tem področ-iu ie velika praznina, imamo ljudi, ki so sicer pripravljeni
delati, vendar jih je potrebno pravilno vključiti v delo in jim omogočiti nadaljnjega izobraževanja.
Zato menim, da bo predvsem na našem področju v tehnični službi vse večja potreba, da bomo morali izobraževati kadre na področju tehnologije, čevljarske, kemijske in strojne stroke.
Predvsem pa se čuti pomanjkanje znanja tujih jezikov.
Nejko PODOBNIK:
V zvezi z reorganizacijo je zanimivo vprašanje nabavne službe. Kakšno bo sodelovanje med nabavno službo, razvojem In Izdelovalci surovin,
Jože BOGATAJ:
S tem ko poudarjamo, da naj bi bila razvojna služba v pravem smislu posredovalec med nabavno službo in zunanjim svetom, bi naši delavci v nabavi dobivali prvotne informacije od delavcev, ki se ukvarjajo z razvojem.
Nadaljno raziskavo tržišča in cen izvaja nabavna služba,
c) Doseči bomo morali, da bodo delavci finančne službe nagrajeni enakovredno ostalim službam, ker se bo le tako vsaj malo povečalo zanimanje za naše delo, saj brez dodatnih kadrov začrtanega ne bo mogoče uresničiti.
Tomaž KOŠIR:
Kar zadeva vsebino dela, so okvirji dani že s proizvodnim programom, ki je bil sprejet na SDS. Tako nam je sedaj jasno, da bomo športno obutev še okrepili in v zvezi s tem še hitreje prodirali na zahodno tržišče. Kar zadeva lahko obutev, smo se tudi že dogovorili koliko bomo prodali na domačem in koliko na tujih tržiščih.
Za plastiko te stvari še niso natančno določane. Dogovorjeno pa je, da zapolnimo obstoječe zmogljivosti z nekaterimi novimi proizvodi. V drugi fazi pa bi skušali razširiti to dejavnost v povsem nove proizvode.
Kaj naj bi se torej spremenilo v vsebini dela?
Vsekakor je najvažnejše zasledovati cilje tega proizvod-
ga vpogleda prodaje v ostalo poslovanje v tovarni.
Postavili bomo tri nosilce programov: za lahki program, športni program in plastiko.
Naj na kratko opišem dolžnosti nosilca programa: Nose-lec programa bo moral sodelovati pri svojem programu od vsega začetka. Določene stvari bo moral na tržišču raziskovati, vodja programa bo dajal informacije razvoju za pripravo kolekcije. Sodeloval bo pri pripravi, kolokaije in skrbel za to, da bodo pravočasno narejeni vzorci za domače kupce, izvoz itd.
To je pravzaprav tisti del posla, ki ga je sedaj opravljala tehnična služba sama.
Ko bo pripravljena kolekcija, bo vodja programa tisti, ki bo moral skrbeti, da bo zagotovil koordinacijo med naročili za izvoz in domačo prodajo in vsklajeval bo tudi roke.
Dalje bo vodja programa spremljal svojo grupo izdelkov preko proizvodnje do prodaje in bo tudi ugotavljal uspešnost prodaje.
V razgovoru so sodelovali: Tomaž Košir — šef marketing sektorja, Jože Bogataj — šef tehničnega sektorja, Nuša Strlič — šef finančno-računovodskega sektorja in Viktor Žakelj — v. d. vodje pravne službe. Razgovor sta vodila Vladimir Pivk in Nejko Podobnik, zapiske je pripravila Anuška Kavčič.
kakor tudi vsa tista dela, ki jih je opravljala do sedaj. V področje nabave se ponovno vključi skladišče materialov.
Nuša STRLIC:
a)	v zvezi z novo reorgaii-zacijsko shemo bomo morali knjigovodstvo TOZD pro:z-vodnje razdeliti na tri TOZD. Posebno pozornost pri tem bo potrebno posvetiti razdelitvi premoženja in obračunu za pravilno in nesporno ugotavljanje dohodka.
b)	Na podlagi zakona o zavarovanju plačil mod uporabniki družbenih sredstev je potrebno ločiti knjigovodsko in finančno funkcijo. Glede na to bomo morali dejansko razmejiti knjigovodstvo od financ ter omenjeni dejavnosti organizirati kot povsem ločeni.
nega programa, da se bo vse to tudi uresničilo. To pa b:>-mo dosegli, če bomo v delu marketing sektorja menjali vse tisto, kar smo omenili kot slabosti dosedanje prodajne službe.
Osnovne spremembe so:
1.	V pristojnosti šefa marketinga bo prodaja v celoti, v pristojnosti vodje TOZD Maloprodaja pa organizacija dela v maloprodajni mreži.
2.	Druga bistvena sprememba je, da bomo zagotovili dve osnovni koordinaciji:
a)	koordinacijo med prodajo Alpina in tuje obutve v mreži
b)	koordinacijo med domačo prodajo in izvozom.
Ta koordinacija dosedaj ni tekla tako, kot je potrebno.
3.	S tretjo spremembo želimo rešiti problem premajhne-
Vloga nosilca programa bo torej zelo pomembna.
Prav iz vsebine tega dela pa izhajajo tudi osnovni kadrovski problemi. Ce hočemo postaviti tako organizacijo, moramo imeti tudi ustrezne ljudi, prav tu pa je velika praznina.
Vodja programa mora biti človek, ki ima dober vpogied v poslovanje cele delovne organizacije, ki se spozna na komercialo in tudi tehnične probleme. Takih ljudi pa ni na pretek in največji problem je, koga postaviti na taka delovna mesta.
Tu ne more začeti delati nekdo, ki se ne spozna na komercialo in ne na tehnologijo; tega ne moremo zaupati začetniku, čeprav z izobrazbo, ker še nima prakse na vseh teh področjih in seveda
dnikovo mizo — razgovor za urednikovo mizo
kar je tudi važno, prave 'avtoritete, ki je na takem delovnem mestu nujno potrebno.
Veliika praznina, kar zadeva kadre, pa je tudi v izvozu. Tu so zahteve precejšnje, treba je imeti ljudi, ki imajo določeno izobrazbo in zunanjetrgovinsko registracijo.
Nujno bi bilo, da bi čimprej dobili vodjo izvoza.
Ostala delovna mesta bo možno pokriti s kadri, ki v tovarni so.
Zelo dobro se zavedam kadrovskih težav. Ljudi za pomembnejša delovna mesta nikakor ni dovolj. Eksperimentirati z ljudmi, za katere ni gotovo, da so za določeno delo sposobni, pa tudi ni mogoče. Ce ustreznih ljudi torej ne bo, potem bomo prisiljeni še nekaj časa delati na podoben način kot smo do sedaj.
Nejko PODOBNIK:
Kakšna bo vloga marketing sektorja v širini dela če vzamemo razpon — od evidenc do marketinga nekje v inozemstvu?
Tomaž KOŠIR:
Za sedaj bomo nekje vmes, ne bomo pa ostali samo na golih evidencah.
Nemogoče pa je, da bomo marketing razvili tako kot na primer v firmah v Ameriki.
Po eni strani bomo skušali evidence zelo izpopolniti. Precej pričakujemo tudi od sodelovanja z računalniškim centrom. Na vsak način pa bomo skušali z vsebino dola priti precej dlje od evidenc oziroma od naslanjanja na pretekle podatke.
Nejko PODOBNIK:
Kakšne so možnosti sodelovanja z zunanjimi institucijami za raziskavo tržišča?
Tomaž KOŠIR:
Ce bomo stali na razpotju, ali naj naredimo določeno raziskavo doma, ali naj jo napravijo zunanji strokovnjaki, se bom prav gotovo odločil, da jo naredimo doma.
Sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki zahteva izredno veliko časa in pripravljenosti, če hočemo, da je rezultat zadovoljiv.
Precej lažje je sodelovanje znotraj tovarne z ljudmi, ki problem že poznajo, seveda če je to možno rešiti na tak način.
S tujimi sodelavci bomo sodelovali le v nujnih primerih.
4. vprašanje:
Kje vidite težave za uveljavljanje ciljev splošno-organiza-cijskega sektorja?
Viktor žAKELI:
Gospodarski in politični trenutek terja, da svoje odločitve teoretično osmišljamo. Alpina pa je tipična »empirična tvorba« — zrasla torej na tradiciji dnevnih izkušnjah in možnostih.
Skrajni čas je, da v voz napredka družno vprežemo bogate izkušnje »starejših delavcev« ter šolsko učenost prihajajočih. Poveličevanje izkušenj, ali sklicevanje zgolj na »papirje«, je zmota. Poskušajmo prekiniti s tem, da mora posamezen — zlasti vodilni delavec potrošiti pretežen dol svojega dragocenega časa za dokazovanje svojega »prava«, namesto, da bi se posvečal poslu, za katerega je drago plačan.
Ali če hočete, skrajni čas je da ustvarimo pogoje da počakati penzijo v Alpini ni le privilegij »šutarjev«, (če to sploh je privilegij), temveč tudi strokovnih in vodilnih delavcev, ki tovarno in družbo največ stanejo.
Ustvarjanje »klime ogroženosti« pa ima za posledico, da iz ljudi dela jegulje, ne pa ljudi trdne hrbtenice kot jih terja čas.
Nejko PODOBNIK:
Kakšna bi bila vloga sploš-no-organizacijskega sektorja. Na katerih področjih bomo moral] največ delati?
Viktor 2AKELJ:
Vsakdo, ki je poskušal odgovoriti na vprašanje od kod razne pogoste peripetije v tovarni, zakaj do teh peripetij neprestano prihaja — je med možnimi odgovori prav gotovo našel tudi sistem nagrajevanja.
Plačevati ljudi približno takole: šefi, vodje, referenti, potem pa razni koresponden-ti in administratorji.
Ta sistem je tako tog in ne-življenjski, da je nujno vodil do konfliktov.
Težko je iskati človeka, ki bi v sebi družil dve osebni karakteristiki. Sposobnost vodje, hkrati pa človeka ozke specializacije. Človeka strokovnjaka, ki ni bil vodja je življenje prisililo v naslednje — kako priti do primernega dohodka?
Zato, da je postal vodja, je prodal na borzi svojo strokovnost in Alpina je imela namesto dobrega strokovnjaka, slabega vodjo.
Nujno je bilo ustvariti kon-fliktni spodrsljaj tistega, ki je bil vodja in se sam dokopal do tistega dohodka, ki ga je potreboval.
Vodja je človek, ki mora imeti taka in taka znanja, drugi je pa strokovnjak, ki mora imeti določene lastnosti, med njima pa ni nujno, da prihaja do takih dohodkovnih in hierarhičnih razlik.
Kako bi to lahko rešili — dohodek ne bi smel biti problem, medsebojni odnosi pa spadajo v področje kulture, ki jo bo nujno treba razvijati.
Primarnega pomena je koncentracija kadrov v eni službi, poiskati bo treba tak n?-čin in oblike, da ne bo prihajalo do nasilne samovolje in do diskreditaciij v pisarniškem poslovanju in da bi vse službe dajale potrebe v ka-
drovski oddelek in po dogovorih z delavci, te reči skupno razreševale.
Zato bo najbrž tudi mojti naloga usmerjena v to metodo, v tesnem sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki.
Prisostvoval sem sestankom v plastiki in sem ugotovili, da boimo morali probleme v tovarni reševati ob vsakem času, dopoldne im popoldne. Izkušnje kažejo, da se temu vprašanju ni posvečalo zadostne pomembnosti.
Ta študiozni odnos do stvari bo treba razvijati še naprej.
Proizvodnega procesa v Al pini ni mogoče programirati do take tančine, da ne bi prihajalo do fluktuacije znotraj podjetja.
To bo treba rešiti sporazumno med TOZD. Tudi druge medsebojne obveznosti med štirimi TOZD, se bodo morale znatneje bolj precizirati kot v danem trenutku.
Dolgoročno gledano, bi bilo potrebno predvideti za vsako mesto nadomestilo. Mi vemo, da nekega strokovnjaka za kože ne moremo dobiti kjer koli.
Pripravljati ga moramo že poprej in mu nuditi tudi pogoje za to. Vedeti pa moramo, da on tega dela še ne bo opravljal, ampak bo samo pripravljen v primeru odsotnosti takega strokovnjaka. Noben šef ni hotel imeti ob sebi »vajenca«, češ, da mu ta že »žaga vejo«. To klimo bo nujno treba spremeniti. Ljudje se morajo tolerirati, osebno priznavati in sodelovati med seboj.
5. vprašanje:
Kakšni bodo konkretni ukrepi za izboljšanje dela?
Jože BOGATAJ:
K izboljšanju dosedanjega dela naj bi pripomogla nova organizacija, ki pa naj ne sloni samo na moderni shemi, ampak predvsem na izbranih strokovnjakih, ki bodo zasedli vodilna in vodstvena delovna mesta.
Natančna ločitev delovnih področij, oddelkov in služb. Dokler tukaj ne bomo imeli točno razmejenih nalog, ne bo uspeha.
Specializacija proizvodnje ločena po posameznih oddelkih in TOZD.
Precej si obetam od tesne življenjske in ekonomske po-povezave nabavna službe s tehnično službo.
Vzpostaviti moramo pravilni sistem normiranja in nagrajevanja, tako proizvodnih in režijskih delavcev, ker so eni in drugi pogoj, da pridemo do željenega cilja — boljše kvalitete in čim cenejše proizvodnje.
Pravilno nagrajevanje in normiranje v proizvodnji pomeni, da je delo res strokovno pripravljeno, da delavec ob normalnem času lahko izvrši svoje delo. V primetu, da delo ni pravilno pripravljeno iz različnih vzrokov, si
normiranju (nagrajevanju) morajo uvesti spremembe.
Tomaž KOŠIR:
1.	Reorganizacija — ta del se sedaj pripravlja in je že v zaključni fazi
2.	Postaviti pravega človeka na pravo mesto
3.	Razmejitev nalog, delovnih področij in zaostritev odgovornosti.
Do sedaj smo se vsi ukvar jali z vsem. Na več delovnih mestih je isti človek opravljal različne naloge. Na drugi strani smo imeli v prodaji izključno klasično hierarhično organizacijo, ni pa bilo horizontalne povezave.
Delovna področja je potreb no razdeliti v tem smislu, da bi bila čim boljša organiziranost na vseh področjih. Tudi v domači prodaji in v izvozu bomo delovna mesta formirali tako, da bodo refe-ratska delovna mesta porazdeljena po skupinah proizvodov.
Ce cilji ne bodo doseženi, potem bomo točno vedeli, kdo ga je polomil. Ne zato, da bomo nekega kaznovali, temveč razčistili do sedaj zamegljeno odgovornost. Ce bo-
mo delo tako razdelili, bo tudi odgovornost večja in človek bo delal z večjim delovnim elanom, ker se bodo videle tako dobre kot slabe strani njegovega dela.
Treba bo spodbuditi v ljudeh težnjo, da ne bodo zadovoljili le s tistimi rezultati, ki jih od delavca pričakujemo, temveč da bo vsak rezultat še izboljšal.
Nuša STRLIC:
Rešitev je, kot sem že rekla v reorganizaciji finančne službe.
6. vprašanje:
Kakšen je predlog za novo organiziranost sploSno-organi-zacljskega sektorja?
Viktor ŽAKELJ:
Nekateri sodelavci se prav sedaj ukvarajjo s tem vprašanjem. Vrsta vprašanj pa je še nerazčiščenih, zato sodim, da ne kaže z odgovorom prehitevati. Naj pribijam, da je organizacijski sistem res le nujna posoda, ki morda h kuhi zna marsikaj prispevati, a končno je le najpomembnejše, kaj v ta lonec damo, če na kuharja zavestno pozabim.
Pregled posojila za ceste
|	"g,	znesek
x/5	>&5	c^
Kadrovska služba	32	30	94	53.900
Računski center	10	9	90	15.600
Finančna služba	34	33	97	52.600
Računovodstvo IPM	8	7	88	11.100
Izvoz	2	2	100	3.900
Prodajna služba	25	25	100	46.400
Nabavna služba	17	16	94	31.900
Avtopromet	14	11	78	20.100
Plansko analitska služba	31	28	90	46.200
Modelirnica športne obutve	13	12	92	23.600
Modelirnica lahke obutve	27	27	100	51.150
Odprema	25	23	92	31.500
Vzdrževalni obrati	58	43	74	71.800
Orodjarna	27	27	100	45.500
Plastika	84	79	94	120.000
Šivalnica	233	226	97	280.300
Prikrojevalnica	84	83	99	123.100
Sekalnica	66	63	95	100.900
Šivalnica Gorenja vas	182	161	88	208.700
šivalnica Col	81	80	99	104.100
Montaaž športne obutve	79	78	99	111.600
Montaža lahke obutve	178	144	81	202.580
Kuhinja	13	12	92	17.100
SKUPAJ	1323	1219	1,773.630
Stanje zaposlenih 31. avgusta 1976 je 1324 delavcev.
Od zadnjega pregleda vpisanega posojila za ceste v osmi številki Delo-življenje je posojilo vpisalo še 9 delavcev, in sicer Avtropromet	2
Plansko analitska služba	3
Prodajna služba	3
šivalnica	1
Skupno povečanje vpisa po osebah znaša od 91,45 % na 92,06%. Znesek povečanja vpisa je 11.550 din.
Akcija še teče, tako da imamo še vsi možnost vpisa. Ob tem lahko pohvalimo delavce oddelka Težka montaža, ki so posojilo vpisali 100 %.
Marija Nagilč
Gradnja proizvodno skladiščne hale in parkirišča
Gradnja hale poteka po	dopolniti zaradi manjših	Gradnja začasnega par-
operativnem planu kljub	sprememb tehnologije,	kirišča za osebne avtomo-
precej slabemu vremenu,	predvsem pa zaradi	bile je v glavnem konča-
Montažna dela z beton-	zahtevnih protipožarnih	na. Na novem parkirišču
Gradnja nove hale lepo napreduje
skimi elementi in krov-ska dela bodo predvidoma končana v prvi polovici novembra 1976. Instalacijske načrte bo treba delno spremeniti in
ukrepov, ki so potrebni v oddelku za predelavo poliuretanskih in plastičnih mas. Zaradi omenjenih sprememb instalacij se bodo povečali tudi stroški za investiciji
bo prostora za okrog 100 osebnih avtomobilov.
Kasneje bo na tem parkirišču urejena tudi kolesarnica.
Rajko Sublc
Parkirni prostor nI več problem
Samoupravna kronika
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu je imel 30. avgusta 1976 osno redno sejo. Na seji je sklepal o naslednjih zadevah: za knijgovodja oddelka plastike je razporedil Marijo Kramperšek, za obratnega mehanika v montaži Obrak Franca, za skladiščnika forni-tur Stanka Ušertičnika in za mojstra v šivalnici Marijo Novak. Odbor je pregledal odpovedi delovnega razmerja delavcev in o njih ustrezno odločil. Pregledal je tudi
prošnje kandidatov za zaposlitev, ter v skladu s prostimi delovnimi mesti o njih reševal. Odbor je ugotovil, katera delovna mesta so prosta in odločil da se interno objavijo, nekatera pa tudi exter-no. Odbor je odločil o začasni razporeditvi Lukančič Mile. ne na delovno mesto referent v nabavni službi, ter o razporeditvi Mlinar Stanislava na delovno mesto urejevalec skladišča — pomočnik. Odbor je potrdil razporeditev delavk na delovna mesta obračun
osebnega dohodka v odd. 520 za Jesenko Vasilijo, odd. 521 za Bizjak Mirjam in oddelek 527 za Mitar Julijano.
30. 8. — SKUPNI DELAVSKI SVET
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
1.	Potrdi se zapisnik zadnje seje;
2.	Člani SDS so soglasno sprejeli podano oceno 6-me-sečnega poslovanja;
3.	Potrdi se program reorganizacije podjetja in pro-
izvodne usmeritve Alpine v letu 1977;
4. Ponovi se razpis za šefa splošno-organizacijskega sektorja;
5č Tov. Tomaž Košir, dipl. oec. — 3 leta delovnih izkušenj, se razvrsti na delovno mesto »Šef marketing sektorja«;
6.	Tov. Jože Bogataj, čevljarski inženir, več kot 5 let delovnih izkušenj je bil sprejet na delovno mesto »šef tehničnega sektorja«;
7.	Tov. Ana Strlič, oec., več kot 5 let delovnih izkušenj se sprejme na delovno mesto »šef finančno-računovodskega sektorja«;
8.	Tov. Viktor Žakelj se razvrsti na delovno mesto v. d. vodje pravne službe;
9.	SDS potrdi sklepa komisije za nagrajevanje, ki ga je sprejel že DS TOZD Proizvodnja, dodatno pa še naslednje sklepe:
—	Delovno mesto »Pomoč pri oblikovanju opetija«, se vpiše v 14. skupino proizvodnih delovnih mest,
—	DM »Pomočnik pri cvi-kanju konic«, ki je sedaj vpisano v 13. skupini se briše
—	DM »Šivanje kompliciranih ovratnikov« se vpiše v 10. skupino delavnih most v šivalnici
—	Pri DM »šivanje nartnih jermenov, sestava jezikov in ovratnikov«, ki je vpisano v 11. skupino DM v šivalnici se doda beseda — enostavni;
10.	Potrdi se predlagani program proslav ob 30-letnici obstoja Alpine, ki ga je predložil iniciativni odbor;
11.	Partizan lahiko poveča najemnino v okviru veljavnih predpisov, pogodba pa se podaljša do apriila 1977;
12.	Potrdi se nakup osebnega avtomobila Zastava 101;
13.	V komisijo za izvajanje ustavnih sprememb se koop-tira tov. Viktor Žakelj in imenuje za predsednika;
14.	Prošnja za pomoč pri gradnji vodovoda na Brezni-ci, se odstopi najprej v obravnavo Krajevni skupnosti.
Delavski svet TOZD Proizvodnja je sprejel naslednje sklepe:
1.	Soglasno se potrdi program direktorja, ki ga je obširno razložil na seji in podpre stališče, da ga je treba brezkompromisno nepopustljivo in nepristransko izvajati.
2.	Potrdi se tudi program usmeritve Alpine, ki je sestavni del direktorjevega programa, in da je v tej smeri izvajajo že začete, prav tako pa tudi nove in dodatne naloge, ki so v tem programu predvidene.
Potrdi se tudi poJlatni obračun.
3.	Soglasno se potrdijo naslednji sklepi komisije za nagrajevanje:
—	V samoupravni sporazum o delitvi sredstev za OD 43. a
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO
člen se vpiše naslednje besedilo:
»V primeru, da bi delavec dobil nižje OD, kakor je njegovo poprečje za zadnje tri mesece in sicer ne po svoji krivdi, imajo vodje oddelkov pravico delavcu doplačati. Vodje oddelkov morajo mesečno pripraviti sezname delavcev, katerim so doplačali in navesti vzroke za to.«
—	Glede stimulacije, ki je bila uvedena v montaži 527, je DS mnenja, da naj ostane do tedaj ko bodo izdelovali tekaške čevlje.
—	Sprejet je bil tudi sklep, da je do konca leta 1976 potrebno zbrati vse predloge glede sprememb določil členov, ki govorijo o obračunu po delavskih enotah, da bo le-ta v prihodnje deloval čim boljše.
4.	DS odobri, da se znesek 932,00 din knjiži za izredne dohodke podjetja.
5.	DS potrdi predlog, da so predplačila kupcev: JADRAN OBROVAC, OBUCA OSIJEK in ADAM KESOVALI — knjižijo za izredne dohodke.
6.	Odobri se odpis razlik, nastalih pri reprodukciji materiala in razlik, nastalih pri izvoznih poslih — v breme izrednih izdatkov.
7.	Odobri se odpis zneska 42.50 din (stroški sodne takse in kazni) v breme izrednih izdatkov podjetja.
8.	Znesek 397,30 din firme Trgojug Skopje, se knjiži v breme izrednih izdatkov.
9.	Znesek 19.030,00 din firme Mega Zagreb se knjiži v breme izrednih izdatkov podjetja.
10.	Potrdi se sklep inventurne komisije, da se pri primopredaji ekonoma ta nastali inventurni presežki 11.858,00 dinarjev knjižijo v dobro izrednih dohodkov ter inventurne primanjkljaje 9.071,00 dinarjev knjiži v breme izrednih izdatkov.
11.	Potrdi se komisija za popis osnovnih sredstev v sestavi: Uršič Ivan — predsednik, Bradeško Slavko — član, Celik Janez — član.
12.	Delavski svet odobri zvišanje predračunske vrednosti za prestavitev telefonskega omrežja, kjer se bo gradila nova skladiščna hala, v znesku 217.000,00 din.
13.	Potrdi se nabava ene pisalne mize za planski oddelek, in gospodinjskega hladiL nika za kuhinjo Col. Ta sredstva grejo iz rezerve planiranih investicij.
14.	Potrdita se sklepa komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti, s katerima se šubic Pavlu in Tušek Štefanu izreka ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu.
15.	Potrdi se sklep odbora za mdesebojna razmerja delavcev v združenem delu o premestitvi Jesenko Kajetana — planerja v plastiki, na delovno mesto kontrolorja v plastiki.
16.	Soglasno je bil potrjen predlog za dodelitev solidarnostne pomoči tov. Kristan Pavli in tov. Podobnik Pavli.
17.	DS potrdi tudi predlog za odpis in odprodajo nekaterih osnovnih sredstev, ki niso več uporabna.
Prof. dr. sc. Rado Poljanšek, ginekolog-onkolog
Rak
na jajčnikih in jajcevodih
Uspehe zdravljenja bomo izboljšali, če bo vsaka ženska po 30. letu starosti prihajala dvakrat na leto na ginekološke preiskave.
Jajčnik je organ z zelo pomembno reprodukcijsko nalogo. Sestavljajo ga raznovrstne celice, ki imajo izredno velike in raznotere sposobnosti. Zato se iz jajčnikovih celic lahko razvije zelo veliko različnih tvorb ali bul. Več kakor vsaka peta izmed teh bul je zločesta — rak!
Rak jajčnikov zavzema več kot 15 odstotkov vseh rakavih sprememb ženskih spolovil. Register raka za Slovenijo zapiše vsako leto več na novo ugotovljenih primerov raka na jajčnikih. Leta 1950 jih je registriral 41, leta 1955 61, leta 1965 83, leta 1966 106, leta 1972 pa že 118 primerov. Rak na jajčnikih se lahko prične razvijati v vsaki starosti, vendar je največje število bolnic, ki se pridejo prvič zdravit, starih od 45 do 65 let.
Bolezen se začne in napreduje zelo dolgo brez znamenj in skoro ne povzroča težav. Zaradi lege jajčnikov v osrednjem delu spodnje trebušne votline in zaradi jajčnikov začetne spremembe na jajčnikih z običajnimi zdravniškimi pregledi le s težavo ugotovimo. Zato prihajajo bolnice z rakom na jajčnikih pozno k zdravniku in zato splošni zdravniški pregled le redko odkrije bolezen v začetku ali v zgodnji razvojni stopnji. Tako prihajajo bolnice na zdravljenje povečini v poznem, napredovalnem stadiju bolezni. Uspešnost zdravljenja je tudi pri sedanji medicinski znanosti odvisna predvsem in skoraj edino od stopnje razširjenosti bolezni ob pričetku zdravljenja. Zato bomo uspehe zdravljenja izboljšali le, če bo vsaka ženska po 30. letu starosti prihajala dvakrat na leto na ginekološke preiskave, četudi bi se počutila zdravo!
OPOZORILNA ZNAMENJA
Le poredkova se pojavijo pri začetnem napredovanju
raka na jajčnikih nevšečno sti — nekakšna opozorilna znamenja. To so sprva neznačilna in ne povzročajo tolikšnih motenj, da bi jih bolnice ne mogle prenaati a! i da bi zaradi njih iskale zdravniško pomoč. Nanje bomo opozorili zaradi boljše osveščenosti naših žensk, da si bodo tudi take nevšečnosti pravilno tolmačile in zanje poiskale čimprej razjasnitev pri zdravniku. Take nevšečnosti so: napetost v trebuhu, ki se trajno povečuje in je od menstrualnega ciklusa neodvisna; tope bolečine v spodnjem delu trebuha, ki so stalne in se povečujejo; ne-rednost v zvezi z menstruacijo, ki postajajo vedno bolj izrazite; bolečine v spodnjem delu trebuha, ki redno nastopajo pri težjem fizičnem delu. Težave pri izpraznjevanju črevesja in pri občevanju. Vsa ta znamenja ne pomenijo večje nevarnosti, če se pojavijo enkratno ali pa samo pred perilom, sicer pa so lahko znamenje za nastajanje bule.
Ko se pojavijo izrazita in dobro zaznavna znamenja, kot so hitro naraščanje trebuha, pogostno tičanje na vodo, težave pri izpraznjevanju mehurja, prebravne težave, predvsem zaprtja, hujšanje in stalno draženje na kašelj, je bolezen navadno že zelo napredovala in se razsejala po organih trebušne votline in celu zunaj nje. Bula lahko zaradi velikosti potiska trebušne organe iz prirojene lege in moti njihovo delovanje. Tekočina, ki se pri tej razvojni stopnji bolezni pogosto nabira v trebušni in celo v prsni
votlini, opisane težave še poveča. Seveda je uspešno zdravljenje v tako napredovalnem stanju bolezni ncm> goče. Operativno ne moremo odstraniti vsega rakavega tkiva, druga zdravljenja pa imajo pri tej vrsti raka le začasen ali samo blažilen uspeh. Zato ponovno poudarjamo, da je tudi pri tej obliki raka, kot je pri raku nasploh, uspeh zdravljenja odvisen od stopnje razširjenosti bolezni v začetku zdravljenja.
POSTOPKI ZA ZGODNJE
ODKRIVANJE BOLEZNI
Poleg običajnega ginekološkega pregleda opravimo še pregled skozi črevo, ginekološki pregled v različnih položajih in pregled v narkozi. Briz in pregled izločkov iz nožnice ter iz maternice nam le redko pokaže pozitivni rezultat, to je rakave celice. Bolj zanesljive preiskave so pregled notranjosti trebušne votline s posebnim optičnim instrumentom — Iaparosko-pom in rentgenske preiskave s kontrastnimi sredstvi. Ce nam vse te preskiave ne pojasnijo diagnoze, se odločimo, ne da bi odlašali, za opizkus-no operacijo.
ZDRAVLJENJE
Vrste zdravljenja so: operacija, ionizirajoče obsevanje, citostatika in kombinacije le-teh.
Vrsto zdravljenja izberemo predvsem po stopnji razširjenosti bolezni, po starosti ter po splošnem zdravstvenem stanju bolnice in po histoloških značilnostih rakavih celic.
V začasnih stadijih vedno operiramo, pri napredovalni bolezni pa bolnico najprej obsevamo. Bolnico nato zdravimo še s citostatiki, in če je razsežnost bolezni po takein zdravljenju zmanjšala ter postala dostopna za operacijo, še operiramo. Najboljše uspehe imamo pri bolnicah, kjer smo začeli z zdravljenjem v začetku ali zgodnji razvojni dobi bolezni. Pri teh dosegamo pet letno preživelost v več kot 80 odstotkih. Ce načnemo zdraviti, ko se je bolezen že razširila po trebušnih organih, je odstotek 5-letnih preživetij znatno manjši, to je okoli 15 odstotkov.
Pri bolnicah, ki smo jih začeli zdraviti, ko se je bolezen razširila že zunaj trebušne votline, npr. v prsno votlino, 5 let preživi le malokatera. Uspehi zdravljenja začetnega
stanja bolezni so se izboljšali, ko smo po operaciji začeli vbrizgavati v trebušno votlino radioaktivno zlato An. Uspehi napredovalne bolezni pa so se nekoliko izboljšali po tem, ko smo pri ponovni operacijah začeli odstranjevati čimveč rakavega tkiva in nato zdravljenje vztrajno nadaljevali s citostatiki.
Rak na jajcevodih je mnogo manj pogosten. Med raki na ženskih spolovilih odpade nanj komaj pol odstotka. V začetku bolezni tudi ta nima znamenj. Pri napredovanju pa se lahko kmalu pojavi znamesnje, ki je za raka na jajcevodih zelo značilno, ni pa obvezno. To je precej tekoč izcedek, rumenkasto-jan-tarske barve. Pojavi se v nož-
nici in počasi narašča. Vsa druga znamenja so enaka kot pri raku na jajčnikih. Pri postopku za zgodnje odkrivanje in spoznavanje raka na jajcevodih dobimo v brisu iz nožnice sluzi pogosteje rakave celice. Zdravimo predvsem operativno. Obsevanje z ionizirajočimi žarki in zdravljenje s kemoterapivtiki je znatno manj uspešno.
Ce hočemo izboljati uspehe zdravljenja raka na jajčnikih in jajcevodih, moramo pričeti zdraviti bolezen v začetku. To pa je odvisno od zdravstvene prosvetljenosti naših žensk bolj od drugih zdravstvenih dejavnikov. Zato so tako važne redne polletne ali vsaj letne ginekološke preiskave.
OBVESTILO!
Čipkarska šola 2iri obvešča starše, da so otroci, ki so jih starši vpisali 1. septembra 1976, sprejeti. Zaradi številnega vpisa pa bo pouk le 1-krat tedensko za vsako skupino takole:
1.	razred (b, c) v ponedeljek od 8.00 do 10.35
2.	razred (b, c) v torek od 8.00 do 10.35
3.	razred (b, c) v sredo od 8.00 do 10.35
4.	razrod (c, d) v četrtek od 8.00 do 10.35
4.	razred (b) v petek od 14.00 do 16.40
5.	razred (c) v sredo od 8.00 do 10.35
5.	razred (b) v ponedeljek od 11.30 do 14.00
6.	razred (a, d) v petek od 13.00 do 16.40
1., 2., 3„ 4., 5. (a) v ponedelj. in četrtek od 11.30 do 13.00
AH bomo z vpisom posojila odpravili take »črne točke«?
Problematika našega kraja
Dela za rešitev problema že tečejo
Cilj novih sistemov — rekreacija
Res, v našem zdravstvu smo zelo napredovali, sem menil, ko sem taval po širokih, svetlih hodnikih novega Kliničnega centra in iskal našega rojaka, profesorja doktorja Vlada Zaklja.
Rodil se je v letu prvega svetovnega potara, 8. julija 1914. Osnovno šolo,
s ponavljalno vred je obiskoval v Zireh, nakar je odhitel v beli svet. Izdelal je klasično gimnazijo, študiral nato medicino 2 leti na oddelku za tako imenovano tarokalno (pljučno) in splošno kirurgijo v Ljubljani, 2 leti v Pragi in leto in pol v Zagrebu, kjer je tudi promoviral.
Stat je opravljal v Ljubljani, kjer je bil tudi pomožni asistent, po vojni pa je postal redni asistent.
»Spominjam se tistih časov,* pove, »razlika med tedanjo prakso v kirurgiji in današnjo je velikanska.
Verjetno veste, da se govori in piše o novi usmeritvi telesne kulture in novim tekmovalnim sistemom v Sloveniji. Vendar moramo za razumevanje nastale situacije pogledati v rezultate teh dveh let nazaj.
1. Klubi in društva so z ustanovitvijo TTKS dobili enakopravne možnosti za finančno podporo. Odvisno od panoge, s katero se ukvarjajo, so sredstva razdeljena vsem, ki so se s telesno kulturo ukvarjali. Rezultat tega je bil, da so bila sredstva sicer večja kot doslej, vendar
Takrat ni bilo ne ljudi, ne naprav, ki bi se lahko primerjale s sedanjimi. Človek je res moral opraviti vse sam.*
Leta 1950 je naš rojak opravil specializacijo splošne kirurgije. Deset let skupaj je teden za tednom, dan za dnem operi-
ral na oddelku za tako-imenovano torakalno kirurgijo (pljučna TBC). Zadnjih 20 let pa dela na abdominalni kirurgiji (kirurgija prebavnih organov).
Z razvojem kirurgije in reorganizacije je v Ljubljanskem kliničnem centru nastalo kar sedem kirurških klinik. Dr. Zakelj je napredoval iz asistenta v izrednega profesorja in nato v rednega profesorja in predstojnika ene izmed sedmih kirurških klinik — Gastroenterološke klinike.
Povprašam, kako vskla-juje organizacijsko delo
niso zadoščala za povečano dejavnost pri vseh telesno-kulturnih organizacijah.
2. Pred ustanovitvijo TTKS so bili klubi, oziroma posamezne ekipe, odvisne od sposobnosti vodstva, sposobnosti pokrovitelja in tekmovalnih dosežkov. Ker so pokrovitelji zaradi rednih prispevkov odpovedali dodatno plačevanje v ta namen, so nekatere panoge potrebovale veliko več skupnih sredstev kot prej. V letu 1975 se pri delitvi sredstev TTKS že opazi pomembnost panoge kot glavni dejav-
na kliniki, s strokovnim, znanstvenim in pedagoškim delom.
»To je pravzaprav nemogoče ločiti. Vse se povezuje eno z drugim. Sigurno, da sem odgovoren za delo na kliniki, za strokovno delo, v to pa sodi prav tako tudi vzgoja mladih kirurgov...
»Zares dela je zelo veliko. Prostega časa skorajda ni. Delo na kliniki, na fakulteti, popoldne skrb za bolnike tudi ne sme usahniti. Poleg tega je treba še kaj poštudirati. Za kakšno rekreacijo tako ni časa.*
»Kako pa kaj sodelujete s strokovnjaki v tujini,* setem v besedo profesorju Zaklju?
»Sodelovanje s strokovnjaki zunaj je zelo iivo. Tu so kongresi, na katerih nastopamo: Nemčiji, Italiji, Franciji, Češkoslovaški ... Tudi pri delu si pomagamo. Posebno tesno na primer s profesorjem Niderlom iz Prage.*-
Na koncu povprašam še kaj meni o Zirovcih, ki jih je mnogo tudi zdravil. Saj se prenekateri spomni dr. Zaklja, ko pride v bolnišnico.
»Menim, da je zdravstvena prosvetljenost Zirovcev kar v redu. — V svoji vnemi za dvig standarda
pa le ne bi smeli pozabiti, da je za zdravje nujno potreben tudi oddih pri delu in pravilna rekreacija.
Premišljam: da bi si še v mnogih ljudeh znanje in preprostost podali roke!
Tekst: Nejko Podobnik Foto: Franc Jesenko
nik, ki je vplival na delitev sredstev.
3. Da bi takšno delitev tudi uradno uzakonili, je bila na podlagi sklepov in priporočil republiške TKS tudi v občini narejena in sprejeta prioriteta, o kateri smo že govorili.
Vemo, da so bili sklepi naslednji:
I.	prioriteta: košarka, atletika
II.	prioriteta: smučanje (alpsko, skoki), rokomet
Sklepi so jasni in nedvoumni. Dejanska delitev sredstev pa kaže na to, da tega še nismo dosegli. V letu 1976 je
bila delitev naslednja: 50 % zimski športi in 50 % vsi ostali ob tem, da atletika praktično ne obstaja. Tukaj so se pri TTKS pojavile prve težave, ki se pojavljajo sedaj.
Portoroški sklepi, ki zahtevajo novo usmeritev v TK in nove tekmovalne sisteme, obvezujejo strokovne zveze in občinske TTKS, da se medsebojno dogovore o sistemu financiranja in sistemu tekmovanj.
Republiške zveze (tiste, katere so bile prve na spisku) so izdelale nove tekmovalne sisteme na nivoju republike. V praksi to izgleda tako, da so dosedanji republiški ligaši ostali, ukinjene pa so vse druge lige in regijske lige. Zveze predlagajo medobčinske lige (npr. gorenjsko ligo), katere zmagovalec bi sestavil skupno ekipo iz vseh sodelujočih ekip in se na kvalifikaciji poskusil uvrstiti v republiško ligo. Ob tem pa se tudi že pojavljajo mnenja, da bo sistem občinskih lig vsekakor dražji, kot je doslej. Kakorkoli, poskusi ureditve tekmovalnih sredstev so ne glede na težave, ki se bodo pojavile, s stališča pocenitve pozitivni. V čem so torej dileme ob novih spremembah?
1.	V občinskem merilu je nespremenjeno, da v najdražji panogi (zimski športi) ne predlagajo ničesar za pocenitev svojih panog. Medtem, ko se pri drugih panogah že razpravlja o ukinitvi ekip, zuru. ževanju klubov, ukinitvah članskih ekip itd., pa iz zimskih panog ni niti predlogov, niti obvestil, kaj bi lahko spremenili. Vemo, da sistem kategorizacije v zimskih športih ni usklajen s sistemom lig v ostalih, kategorija pa pri TTKS velja kot merilo kvalitete. Kategoriziran tekmovalec avtomatično sodi v vrhunsko kvaliteto in to je vzrok izredno velikim stroškom v tej panogi.
2.	Čeprav so zahteve, naj o tem, kaj si v športu želimo, povedo svoje odločilno mnenje krajevne skupnosti s svojimi delovnimi kolektivi (kot virom sredstev predloge, kdo in kje bo tekmoval, sprejemajo na TTKS, kjer je odločilno glasovanje. Torej več glasov — več možnosti. Kako je z glasovi in možnostmi je seveda jasno.
3.	Portoroška seja je pozabila na zelo važno stvar. Iz sredstev, ki so namenjena telesni kulturi je financiranje
strokovne zveze, republiška TKS, občinski organi TKS in profesionalni trenerji. Vsi ti stroški niso zajeti v delitev Po klubih. V občini Skofja Loka pa to letno znese 1/3 vseh razpoložljivih sredstev. Od skupno 380 starih milijonov gre kar 130 milijonov v ta namen. Kaj ni tudi tukaj tista rezerva, ki jo iščemo? Ob tem še nismo omenili, stanovanj ki se kupujejo trenerjem, medtem, ko so investicije v objekte več kot borne.
Tukaj so dileme in razpotja v telesni kulturi. Trenutne posledice niso jasne.
MIha BOGATAJ
Kadrovske novice
V	drugi polovici avgusta in prvi polvici septembra smo imeli sledeče kadrovske novosti. V Obratu v 2ireh so se zaposlili naslednji: Drago Zakelj, Tatjana Mohorič, Anica Homec, Magda Kožman čevljarski tehniki ter Rado Kavčič ekonomist kot pripravniki, Viktor Zakelj — pravnik, Leopold Gabrijel — ključavničar, Damjan Jereb — elektrikar ter Matjaž Me-zek delavec v montaži.
V	obratu v Gorenji vasi sta nastopili delo Malovrh Joži in Oblak Nada NK delavki.
V	prodajni mreži so nastopili delo Biserka Sari v prodajalni v Cakovcu, Mira Kaj-tuz v Sisku, Katica Hohoš v Bjelovaru, Jožica Stopinšek v Ptuju, Milanka Stankovič prodajalna Cačak, Radojka Kovačevič v Valjevu in Tomi-slav Sparavac v Zagrebu IV.
Z delovnim razmerjem so v zgoraj navedenem obdobju prenehali naslednji delavci: Iztok Andreuzzi orodjarna plastike, Stefan Tušek in Pavel Subic proizvodnja plasti-ker ter Frančiška Strel, snažilka.
V	obratu Gorenja vas je izstopila iz delovnega razmerja Albina Cerimovič, KV šivalka obutve.
V	prodajni mreži so prenehali z delom naslednji: Ivanka Kučan v Celju, Rajič Marija v Subotici, Vesna Suva-jac, Zagreb III in Esma Kon-čina, Ljubljana III.
V	obratu na Colu ni bilo sprememb.
FA.
V telesni kulturi - dileme alf razpotju
Ivan Reven
Med dopustom po Jugoslaviji
Dež je oviral razgled in razpoloženje, ko sem se z Alpe-tourovim avtobusom vozil proti Banja Luki, vendar je že pri Gradiški posijalo sonce. Preko Save, in že smo v poznanem termalnem zdravilišču Laktaši, kjer uspešno zdravijo razna revmatična obolenja, visok krvni pritisk in drugo. Približevali smo se Banja Luki. Reka Vrbas je valila velike količine umazane vode. Vodna stihija, ki je divjala in rušila okrog Prnja vora je terjala tudi človeške žrtve in je tudi narasli Vrbas še kazal sledove prejšnjega dne. V Banja Luki smo. Avtobusa za Sarajevo nisem ujel,
ko sem se ogledoval za njim, mi je že odpeljal. Vlak proti Doboju zaradi poškodovane proge in mostu od včeraj ne vozi, tudi z avtobusi ni dosti bolje. Ogledujem se po mestu. Ne poznam ga več. Po potresu se je čisto spremenilo. Vse je novo, moderno. Trgovine so zaprte. Je praznik, dan vstaje. Zaradi kolesarske dirke v počastitev dneva vstaje je ena glavnih ulic za promet zaprta." Ekipe imajo kratek počitek in se pripravljajo na start naslednje etape. Tudi moštvo in spremstvo ljubljanskega Roga in Astre so med njimi. Dirka jih vodi po poteh nove Jugoslavije, to je preko Jajca in Bihača. Tudi jaz spremenim namen in se odločim za avtobus za Jajce. Peljemo se po ozkem kanjonu reke Vrbasa, katere vode pa naprej niso več narasle in umazane. Torej neurje tod ni pustošilo. Cesta se komaj prebija skozi kanjon. Preko velikega mostu čez Vrbas dospemo v Jajce, katero leži ob sotočju reke Vrbas in Plive. Slikoviti vodopad reke Plive pada v globoko strugo Vrbasa. Me9to je staro. Stiska se ob vznožju grajskih zidov in Medved kule. Posebnost je cerkev vklesana v skalo, ki ji pravijo katakombe. Tudi hram boga Mitra je zanimiv. Turki so v Jajcu 1463 1. umrtili posledn jega bosanskega kralja Stjepana Toma?ev> ča ter s tem uničili samostojnost srednjeveke bosanske države, a 480 let kasneje
je bilo v Jajcu zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJ-a s katerim so bili postavljeni temelji Nove Jugoslavije. Nisem se dolgo zadrževal v slikovitem mestu. Toliko, da sem se najedel in za silo raz-gledal pa že na lov za nadaljnjo zvezo avtobusa. Vsi so bili nabiti in komaj se vrinem v bus za Dolnji Vakuf. Po dolini Vrbasa se je jelo mračiti in je v Vakufu mue-zin klical vse pravoverne naj se klanjajo in zahvalijo gospodarju neba in zemlje, kajti končan je dan in nastopila je noč, čas počitka in Alah bo bedel nad vami, kot je zapisano v Kora-
nu po Preroku. Odločil sem se za naslednji avtobus za Travnik, kjer sem v čistem in udobnem hotelu »Orijent« prespal.
Naslednji dan si ogledujem mesto, ki se nahaja v ozki dolini rečice Lašve. Mesto je bilo nekdaj središče bosanskih vezirjev, ter odtod tudi mnogo teh zgodovinskih spomenikov. Ogledujem džamijo Sulejmanija, sahat kulo in razne turbete in nekropole bosanskih vezirjev in poznanih vojskovodij. Ustavim se tudi v prodajalni Alpine. Poslovim se od Travnika in se vkrcam v avtobus za Zenico. Po plodni dolini Lašve se pripeljem do reke Bosne in po nekaj kilometrih v veliko industrijsko mesto Zenica. Veliko železarsko središče se je po osvoboditvi nesluteno razvilo. Ima bogato zaledje železove rude in premogovnikov. Tudi mesto se razvija po evropskih merilih. Imajo tudi sodoben in moderen športni stadion, ki jim ga lahko zavida mnogokateri. Prevzel me je avtobus proti Sarajevu, a me izkrca v Visokem, kjer dela Kožno industrijski kombinat Visoko. Nisem se zadrževal. Z nekaj drugimi potniki sedem v taksi za Brezo. Samo 15 dinarjev sem plačal. V Brezi iščem svoje prijatelje, kolege. Eden je zjutraj odpotoval v Črno goro, drugI pa je na seji delavskega sveta. Komaj se popoldne pog-> voriva dobre pol ure in že mora na drugo sejo. Smejem
se mu in dobrodušno karani že skoraj plešastega tovariša, »kdaj boš pa sploh prost, kadar te obiščem, imaš seje. Leto si starejši od mene pa nisi utegnil toliko od teh sestankov, da bi se utegnil oženiti.« Komaj mi je utegnil še malo razkazati Brezo in že sva se morala posloviti. Zgradili so lepa plavalna bazena za odrasle in za otroke. Vodo pa so napeljali iz toplega izvira iz 3 km oddaljenega griča, seveda so cevi tudi primemo izolirali, tako da dosega voda v bazenu poleti in pozimi od 18 do 21 stopinj Celzija. Rudnik premoga so primerno mehanizirali, vendar je bila v rudniku pr^rl nekaj leti zaradi eksplozije metana težka nesreča, kjer je izgubilo življenje več rudarjev. (nesreča je bila spet avgusta letos). Rudnik zaposlu-ie še okrog 1.500 rudarjev, ker se je tevilo zaposlenih zaradi izpopolnjene mehanizacije zmanjšalo za polovico. Problem vse Bosne in Hercegovine je, da ne more zaposliti vse delovne sile in mnogi odhajajo s trebuhom za kruhom v Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo ali kam drugam, če se še da po energetski krizi.
Na poti proti Sarajevu ogledujem tovarno v Vogošču, kjer prihajajo iz montažnega traku VW hrošči, prihodnji teden pa bi morali prihajati že Golfi. V Sarajevu iščem zvezo za Mostar, odkoder bi poiskal zvezo za Titograd, da se od tam popeljem in ogledam novo železnico Beograd-Bar. Vstopam na brzovlak. Dvigamo se po slikoviti gorski pokrajini proti Ivan sedlu, nato pa se spuščamo čez visoke viadukte in skozi brezštevilne tunele proti Konjiču. Železnice niso mogli zgraditi drugače, kot da so jo vsekali v živo skalo, ovinke stlačili v tunele in na viadukte ter jo tako spustili v dolino. Pri Konjiču že vidim 32 km dolgo Jablaničko jezero. Ob jezeru se je zelo razvila turistična dejavnost in rastejo zgradbe za počitek in rekre-
acijo. 2e se mrači ko vlak drvi mimo Jablanice po dolini Neretve pod visokimi planinskimi masivi. V Mostarju izstopim. Pri luči reflektorjev si ogledam obokani kamniti most na Neretvi z dvema stolpoma na obeh straneh in že si poiščem večerjo (tudi kosilo obenem) in prenočišče. Vendar me proti jutru moti hrup težkih vozil z ulice
Iščem avtobus proti Tito-gradu ali Nikšiču, vendar pelje šele popoldan. Odločim se z vlakom do Ploč. Ze od Cap-ljine, Motikoviča pa vse do morja je polje lepo obdelano in raste vse vrste zelenjava. Ker je čez zimo ugodna klima, zalagajo v tem času jugoslovanski trg s solato, ra-dičem in drugim. Ploče so nova luka. Zaživela je po dograditvi proge normalnega koloseka Sarajevo-Ploče in je okno v svet za Bosno in Hercegovino. Do pomladi letos, ko je bila izročena prometu proga Beograd—Bar, pa je služila tudi za vzhodni del Jugoslavije. V Pločah sem se komaj vrinil v prepoln avtobus za Titograd. Vozimo se po Jadranski magistrali, ab sami obali. Dolgo nas spremlja na desni polotok Peljcšac, mnogo otokov in otočkov se vidi preko kanala Koločep.
Avtobus drvi, vratolomno prehiteva, kjer se le da, vendar cesta je le ozka in neprevozni red pa priganja, saj gledna, četudi je magistrals, smo že v Pločah imeli eno uro zamude. Pred Dubrovnikom se vozimo eno uro okoli zaliva. Črpanje nafte in kratek postanek v Dubrovniku in že hitimo naprej. Mlini, letališče pri Dubrovniku in že se spuščamo po dolini Gruda proti Hercegnovem. Zopet obiramo več kot eno uro Kotorski zaliv skozi stara naselja ob zalivu, predno dospemo v Kotor. 10 minut počivamo in že nadaljujemo pot dalje proti Črnogorskem Pri-morju. Budva, St. Stefan, Mi-ločer pri Petrovcu pa se začnemo vzpenjati čez planine proti Skadarskem jezeru.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Modri možje zelene doline
Ondan je Janez začel graditi. Napeljal je kamenja, pesek, sosed Jaka pa je opazil, da je zlolil tudi nekaj vreč bržčas »odpadnega cementa v lopo na dvorišču.
Vzel je kramp in lopato — pa začel kopati. Postavil je temelje za neko šti-rioglato reč, ki ni mogla biti ne hiša, ne hlev, ne kozolec...
Sosedje so prodajali zijala in ugibali, kaj neki dela.
Molatost je lepa čednost, zatorej niso hiteli z radovnednimi vprašanji. Spomnili so se Jake, naj-blitjega Janezovega soseda: »Stopi no tja, povprašaj, pa nikarte naravnost.«
Jaka je izkoristil priliko, ko je zmedena putka zašla na sosednje dvorišče. Soseda je zalotil, ko je oznojen pravkar zatopljeno preizkušal tesnila na dnu jame.
»Kaj hudiča pa počneš«, je zaigral presenečenje Jaka, kakor da je šele opazil njegovo ravnanje.
»Ah, plavalni bazen, da bom imel otroke na očeh, ne pa da hodijo na morje, ki je dvakrat slano, pa še v slabo drutbo lahko zaidejo,,« je sedaj zares presenečenemu sosedu povedal Janez.
Jaku je vzelo sapo. Bazen — in to ob potoku, ki se vije skozi sosesko? Nezaslišano!
Tisti dan so krave ta-lostno mukale, zakaj gospodarji niso utegnili postoriti niti najpotrebnejšega... Zapletli so se v ogorčen govor — in naple-tali...
Sosed Srauf je rešil po-lolaj, ko je med prepade-ne vaščane vrgel: »Pa saj studenec, ki ga je napeljal Janez v bazen, izivira na mojem svetu. Torej je moj. Naj sebi v grlo napeljem vodo, če sem jo sit? Zadušim se. Podrem zbiralnik, pa je. Kaj mi pa more. Janez se pa lahko kopa v bazenu brez vode...
Navdušenje je preglasilo njegove besede in modri motje so se ob siju zvezd iarečih obrazov vračali z besedovanja.
Rečeno, storjeno. Sosed Srauf je podrl zbiralnik in vode so se razlile. Janez je bazen porabil za spravljanje korenja in repe, sreča v soseski pa je kipela.
Nejko Podobnik
Viadukt čez Malo vodo, visok 164 m
IZREKI — IZREKI
V primerjavi s človekovo dolžnostjo je njegovo življenje kakor teža drobnega peresca. — Japonski pregovor
Birokrat opravlja svojo dolžnost od sedmih do dveh! Pa nič več. — Heller
Jajce — slikovito In zanimivo mesto
Sport
Poletje, glavna sezona za atletiko in igre z žogo se za-klujčuje, zato je prav, da na kratko pregledamo tudi dejavnosti klubov in njihove uspehe v okviru našega kraja, ki so jih dosegli v tem obdobju, saj je to verjetno po-slednjič, da bomo posamezne ekipe imenovali po nazivu, prihodnjo sezono Pa se ne ve, ali bodo omenjene ekipe (zaradi novega načina določanja vrednosti posamezne športne panoge) še tekmovale odnos-no obstajale.
Nogometni klub »ALPINA« to sezono že igra po novem tekmovalnem sistemu (ki pa bo v letu 1976 zopet spremenjen in članske ekipe verjetno ne bo več, ali pa bo igrala v eni od še neosnovanih lig) posamezne ekipe pa trenutno igrajo s spremljevo srečo in sicer:
—	člani so prijetno presenetili, kljub temu, da nimajo osnovnih pogojev za normalno delovanje (klubski prosto, ri, slačilnice, umivalnica, itd.), trenutno so na prvem mestu, v pokalnem tekmovanju pa imajo vse možnosti, da tudi v naslednjem kolu zmagajo in se uvrstijo v na-daljno tekmovanje.
—	mladinci so trenutno uvrščeni v gornjem delu in lahko upravičeno pričakujejo dobro uvrstitev.
—	tudi za pionirje velja ista ugotovitev kot za mladince.
Košarkarski klub »KLADIVA AR« igra v sedanji postavi (vsaj tako kaže) poslednjo sezono, kajti v bodoče TTKS Sk. Loka kljub temu, da je košarka v občini prioritetna panoga, ne bo dovoljevala oziroma financirala klubskih ekip (Kladivar, Gorenja vas, Kroj), ampak bo vztrajala na občinskih ekipah, kdo bo njihov nosilec in kako bodo delovale, pa je zaenkrat še nerešeno vprašanje, s katerim Pa si odgovorni ne belijo preveč glave.
Člani obetajo, da bod v medobčinski ligi (Gorenjska liga) zasedli 2. mesto in za prvo uvrščeno Kropo zaostali za 2 točki.
Članice igrajo iz kola v kolo različno, tako, da je njihovo usvrtitev težko napovedati, saj na primer premagajo vodilno ekipo v konkurenci kov, potem pa edini izgubijo tekmo z zadnjeuvrščenim, ki tako pride do prvih točk.
Imajo Pa vse možnosti, da se v pokalnem tekmovanju tako kot lani, visok uvrstijo.
Mladinci: Po uspehu proti Slovanu v Ljubljani so na tihem računali celo na prvo mesto, toda po dveh zapored-
nih porazih je tudi uvrstitev na drugo mesto dvomljiva.
Mladinke: Glede tradicije in dolgoletnega tekmovalnega staža bi prvo mesto ne smelo biti vprašanje, vendar zaradi neresnosti in neodgovornosti nekaterih, ki so sodelovanje v mladinski ekipi izkoristile za to, da so odšle na račun kluba na priprave v Rovinj (izkoristile poceni »letovanje« v Rovinju) samo zaradi sebe, je tudi osvojitev prvega mesta postavila pod vprašaj. O takem odnosu do kluba, tekmovanja in soigralk v ekipi, mislim, da ni vredno razpravljati, bolj bi se bilo potrebno zamisliti nad zavestjo, resnostjo in odgovornostjo teh do družbe in njenega denarja, ki ga vanje vlaga?
Pionirji: zaradi odhoda jedra ekipe k mladincem, od njih več kot so dosegli (3. mesto) seveda nismo mogli pričakovati.
Pionirke: S sigurnostjo lahko trdimo, da bodo osvojile enega od prvih mest.
Balinarsko društvo Zlri, ki gre v življenju našega kraja nekako neopazno mimo nas s svojo dejavnostjo, preko cele sezone nastopa s svojimi ekipami na raznih tekmovanjih na Gorenjskem in doma, kjer dosegajo razmeroma dobre uvrstitve. Ekipa upokojencev, ki nastopa v notranjski ligi pa trenutno zaseda 1. mesto, s samo enim porazom.
Tudi tekmovanje za pokal Zirov, ki ga organizirajo vsako leto, bo postalo tradicionalno, letos pa je pokal v Konkurenci ekip Loka 1000, Reteče, Vrhnika, Trata osvojila ekipa Ziri I., pred ekipo Ziri II.
Tudi smučarski skakalci se vestno pripravi j aoj na nasled. njo sezono. Pridno trenirajo, se udeležujejo (z dosajšnjim uspehom) poletnih tekmovanj na plastičnih skakalnicah Drago KROLNIK pa je osvojil na tekmovanju v Gorenji savi (Kranj), na 35-metrski plastični skakalnici tudi naslov poletnega republiškega prvaka med starejšimi pionirji v konkurenci 60 tekmovalcev.
Tudi rekreativna tekmovanja starejših in ne več športno aktivnih prebivalcev postajajo vedno bolj pogosta. Tako je odbojkarsko igrišče v Stari vasi stalno zasedeno z ekipami, ki se zberejo kar na mestu in potem neutrudno pošiljajo žogo preko mreže pozno v noč. Pri tem je treba omeniti, da je kadrovska služba pričela organizirati tekmovanja med posameznimi službami, tako da so do sedaj igrali med seboj: kadrovska : prodajna služba kadrovska : RCA v kratkem bodo igrali povrat. ne tekme, prav pa bi bilo, da
OBJAVA — STANOVANJA
Za svoje delavce (bivše štipendiste) iz drugih krajev nujno iščemo nekaj samskih stanovanj (sob). Kdor želi oddati kakšno sobo, naj to sporoči kadrovski službi Alpine do 15. oktobra 1.1.
Kadrovska služba
bi se po njih zgledovale tudi ostale službe in oddelki in samostojno organizrali taka in podobna tekmovanja, kar bi moralo biti v interesu vsakega posameznika, saj reklo »zdrav duh v zdravem telesu«, prihaja v času avtomatizacije in avtomobilskega booma vedno bolj do izraza.
Ce pa komu ni do odbojke, druge napornejše športne rekreacije, bi mu priporočil novo TRIM stezo, ki siecr uradno še ni odprta, je pa izredno primerna za telesno razgibavanje vseh od 1—90 leta starosti, saj lahko vsak sebi prilagodi tempo in težino ozi-
roma stopnjo intenzivnosti obhoda cele steze. Da pa ne bi bil kdo v dilemi, naj takoj poudarim — TRIM steza je za rekreacijo — zato ob njej ni nobenih »primernih lokalov«, ki bi poskus telesnega razmiganja že v kali zatrli.
MIha GOVEKAR
Petnajst nas je bilo
Sredi avgusta smo se sodelavci v prikrojevalnici pričeli pogovarjati o izletu na Triglav. Seveda nas je bila večina »za«. Določili smo še datum in vodiča Franca Oblaka. Bili smo skoraj sami novinci in zato je bil vodič še kako potreben.
Res smo 27. avgusta z dvema kombijema odbrzeli proti Škofji Loki. V Kotu na Jasi smo se poslovili od šoferjev in takoj vzeli pot pod noge, ki se je vzpenjala strmo v hrib. Za nas starejše ni bilo ravno lahko. Nahrbtnik je postajal odveč. Naši sovrstniki
kateri pa so se že celo vračali. Se nekaj navodil vodiča, potem pa korajžno na sam vrh našega velikana. Kar škoda je bilo, da ga je zajela megla in zastrla naš pogled daleč na okrog.
Po tradiciji je vsak, kdor je prvič na Triglavu tepen. No, morda je to malo prehuda beseda, kajti Franc je to opravil zelo milo.
Ker nam megla ni dopustila, da bi se lahko malo razgledali z najvišjega vrha na gore pred nami, smo se kaj kmalu odpravili po drugi strani proti Doliču.
šMmm
Od sedmerih jezer proti Komnl
pa so se izkazali kot dobri tovariši, saj je marsikdo del poti nesel dva nahrbtnika, me pa smo vztrajno šle za njimi. Po dnevni hoji nas je zajela noč. Na to smo bili pripravljeni, zato nas tema ni ovirala. Malo pred deseto zvečer smo prišli do Staničeve koče Oskrbnica nas je opazila že veliko prej in nas pozdravila že na pragu. Ko smo ji zaupali koliko nas je, je v hipu povedala, da bomo morali spati na tleh. Prebili smo noč, kakor je kdo mogel, zjutraj pa veseli odkorakali v nov sončen dan.
Sli smo čez Rž do Kredarice, od koder se je že videl vrh Triglava, ki se je kopal v prvem jutranjem soncu. Po ozki stezi pred nami smo videli dolge vrste planincev, ki so se pomikali proti vrhu, ne-
Srečevali smo mnogo planincev, od najmlajših pa do tistih, ki so dosegli že visoko starost. Eden teh je bil 82-let-ni mož, ki se je le počasi pomikal proti vrhu. Opazila sem tudi, da se vse, ki so v planinah, med seboj lepo pozdravljajo. Poleg tega se moramo zavedati, da je treba čuvati redko planinsko cvetje in paziti, da bo naš gorski svet ostal neokrnjen. Prišli smo do koče na Doliču in jo mahnili naprej, koča je bila polna planincev. Pot nas je vodila čez Hribarice v dolino Sedmerih jezer. Znano je že, da povsod srečaš Zirovca. Tudi mi smo srečali ljubitelja planin Ivana Pečelina.
V koči pri Sedmerih jezerih smo zopet prenočevali, podobno kot prvi večer, le da smo se zjutraj lahko nasmejali
marsikateri nezgodi, ki so jo povzročili utrujeni gostje.
2e je sonce obsijalo vrhove naših prelepih gora, ko smo dobro izpraznili nahrbtnike in odšli čez triglavski narodni park proti Bogatinu. Tam so pašniki in kravice, ki so pridno prizvanjale in iskale sočne trave. Kdor želi, dobi tam dobro mleko in sir. Od tu pa vodi pot do Komne, od koder je lep razgled na Bohinj, do katerega smo prišli po nekaj urni hoji. Tam smo si ogledali izvir Savice, nato pa posedli po klopeh pred domom, utrujeni, a veseli, da smo dobro opravili začrtano pot.
Naužli smo se svežega gorskega zraka, napasli oči ob pogledu na naše gore in njihove lepote. Posebno doživetje je bilo to za tiste, ki smo bili prvič (a ne zadnjič) na Triglavu. Teh pa je bilo kar enajst.
M. Mlinar
POROČILI SO SE:
Milka Oblak, Slavica Vidmar, Ivanka Pelhan — obrat COL, Cilka-Januška Kavčič in Marija Inglič, obrat Gorenja vas, Haseda Kovačevič proda-jallna Jesenice ter Marta Jev-šenaik in Jože Maček, obrat Ziri.
Ivanki Kučan, dolgoletni delavki v prodajalni obutve v Celju ter Frančiški Strel, snažilki, želimo ob odhodu v pokoj trdnega zdravja in dobre, ga počutja.
Izreki — izreki
Velika stvar je misliti v nesreči na dolžnost. — Demokrit
Kadar so dolžnosti enake, bi morale biti tudi pravice enake. — Ivan Maiuranič
Nihče nima druge pravice, kot da vedno opravlja svojo dolžnost. — Auguste Comte
Pravica in dolžnost sta kot palmi, ki ne dasta plodu, če nista druga zraven druge. — Felicite Lamen-nais
»DELO 2IVUENJE« Je glasilo ALPINE tovarne obutve Ziri, Stara vas 23 — n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnja obutve, TOZD Prodaja obutve in Delovno skupnost skupnih služb.
Ureja ga uredniški odbor:
Ivan Capuder
Martina Gregorač
Vladimir Pivk
Janez Smeh
Alfonz Zajec
Majda Jesenko — glavni urednik
Nejko Podobnik — odgovorni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1600 izvodov.
Fotografije: Franc Jesenko
Tisk: Gorenjski tisk, Kranj