zemeljske površine v stereotehniki z resolucijo 4,5 m. Za zaključek si bova sposodila 
vse prevečkrat pozabljeno misel, da so stroški zamujenih priložnosti večji kot pa je 
nakup najsodobnejše opreme. 
Tadeja Korošec, Bojan Stanonik 
Prispelo za objavo: 19.10.1993 
l. UVOD 
V zadnjem času se tehnologije geografskih informacijskih sistemov (GIS) zelo hitro 
razvijajo. Hiter razvoj GIS-ov je bil možen predvsem zaradi hitrega in vsestranskega 
razvoja informacijske tehnologije, kot tudi zaradi hitro naraščajočih zahtev po 
različnih prostorsko oriendranih ter kartografsko izkazanih informacijah. Razsežnosti 
in pomen prostorske opredelitve informacij je Zavod Republike Slovenije za 
statistiko spoznal že relativno zgodaj, in sicer leta 1970-72, oziroma še preden bo 
GIS, kakršnega poznamo, metodološko in tehnološko definiran. V bistvu so bili že 
takrat postavljeni temelji dolgoročnega sodelovanja med Republiško geodetsko 
upravo, Geodetskim zavodom RS ter Zavodom Republike Slovenije za statistiko. 
Rezultati tega sodelovanja (RTE oziroma RPE, centroidi teritorialnih enot in 
stavb, digitalizirane meje, DMR itd.) so zagotovili pogoje za nadaljnjo izgradnjo 
GIS-ov na enotnih geoinformacijskih podlagah. Statistika kot stroka in institucija 
(zavod) prispeva k tem osnovam statistične metode in vsebine ter skozi nekatere 
GIS-aplikacije, kot so popis prebivalstva in druge, le-te osnove praktično že 
uporablja. 
Tudi mnoge druge nacionalne statistične organizacije posvečajo veliko pozornost 
GIS-om. Nekatere med njimi, kot je statistika Kanade, Švedske, Švice, Nizozemske ter 
druge uporabljajo metode in tehnike GIS-a za opravljanje rednih nalog na posameznih 
področjih statističnih raziskovanj. Zavedajoč se vsestranskih vplivov GIS-a na procese 
avtomatizacije pridobivanja, kontrole, obdelave, prezentacije in diseminacije statističnih 
podatkov, oziroma na celoten produkcijski proces v statistiki, so države članice 
Konference evropskih statistikov sklenile temu področju v bodoče pristopati bolj 
organizirano in projektno. V prvi fazi želijo znotraj programa dela zagotoviti pogoje za 
preučitev možnosti GIS-ov v statističnem produkcijskem procesu ter izmenjavo 
obstoječih izkušenj in pristopov med statističnimi uradi posameznih držav. 
V zvezi s tem je bilo v Ottawi na Kanadski statistiki od 28. - 30. septembra 1993 v 
okviru programa dela Konference evropskih statistikov posvetovanje oziroma 
delovno srečanje o GIS-ih v funkciji statističnih raziskovanj. Vsebina posvetovanja je 
bila razdeljena v štiri dele. 
2. IZKUŠNJE Z METODOLOGIJO IN APUKACUAMI GIS--a VZORČENJU, 
ZBIRANJU, PRIPRAVI IN UREJANJU STATl[STIČNIH PODATKOV 
V splošnem so potrjena številna predvidevanja (npr. Nizozemska), da bodo v 
prihodnosti GIS-i eden od ključnih dejavnikov razvoja in modernizacije statističnega 
(informacijskega) sistema. Metode in tehnike GIS-a postopoma izboljšujejo ter 
Geodetski vestnik 37 (1993) 4 
nadomeščajo obstoječe klasične sisteme, metode in tehnike dela v statistiki, kot so 
npr. vzorčenje, zbiranje in.zajem, urejanje in kontrola, analiza, prezentacija ter 
diseminacija statističnih podatkov. Pomembna je povezovalna oziroma integracijska 
funkcija, ki jo GIS-i lahko zagotovijo med obstoječimi statističnimi bazami podatkov 
in drugimi prostorsko orientiranimi podatki in informacijami. Vendar nastopajo GIS 
aplikacije še mnogokrat ločeno in izolirano, brez ustrezne povezave in integracije s 
tekočimi nalogami. Vzrokov za takšno stanje je več. Statističnim uradom se med 
drugim priporoča, naj vzpostavljajo posebne organizacijske enote, ki bi bile odgovorne za 
prostorsko orientirane statistike ter pripravo in uvajanje GIS aplikacij v redno delo. 
Prav posebno so GIS-i uporabni pri posameznih popisih, predvsem pri popisu 
prebivalstva in kmetijstva. Pri takšnih velikih popisih navadno potekajo obsežne 
priprave raznih registrov in adresarjev, kot so na primer adresni in teritorialni 
registri, ki z ustreznimi prostorskimi informacijami zagotavljajo potrebne osnove za 
zbiranje, urejanje, kontrolo in integracijo podatkov ter pripravo različnih GIS 
aplikacij. Za pripravo takšnih registrov se uporabljajo razni administrativni viri (npr. 
datoteke plačnikov telefona, davkov, poštnih številk itd.). Vendar je na · 
administrativne registre in njihovo vlogo ter funkcijo v statistiki nekaj različnih 
pogledov. Večje poenotenje je le pri poslovnem registru. 
Kot pomembno aplikativno področje je vsekakor uporaba metod in tehnik GISa pri 
spremljanju škodljivega delovanja naravnih dejavnikov na okolje, izrabe tal, ocene 
pridelka, prostorskega načrtovanja itn. Zlasti hitro naraščajo potrebe po statističnih 
podatkih o uporabi tal ter o socio-ekonomskih gibanjih za potrebe manjših 
prostorskih enot. To sta dve pomembnejši področji, na katerih statistični uradi 
večinoma zbirajo in pripravljajo statistične podatke s pomočjo GIS-a. V takšnih 
primerih so GIS-i danes že nenadomestljivi. Posamezni statistični uradi že povsem 
operativno izvajajo podobne statistične raziskave in ocene (npr. ocena pridelka 
krompirja v Kanadi). V zvezi s tem se omenja pozitiven učinek, ki ga je imel projekt 
Evropske skupnosti CORINE (Coordination of Information on th~ Environment) na 
razvoj posameznih nacionalnih baz podatkov na tem področju (npr. Nemčija). 
Statistični uradi večinoma uporabljajo enako strojno in programsko opremo. Najbolj 
razširjena je uporaba delovnih postaj Sun ter programskih sistemov Arc/Info in 
Erdas. Poteka tudi akcija, da bi statistike medsebojno izmenjevale še razne druge 
informacije o uporabi GIS-ove programske opreme in stroške uporabe. 
Znotraj tega tematskega sklopa je bil predstavljen tudi referat slovenske statistike z 
naslovom: Register oriented Statistics in the Republic of Slovenia and Geocoding 
(some Experiences and Results) Tomaža Banovca. 
3. GIS KOT METODA IN SREDSTVO ZA INTEGRACIJO IN ANALIZO STATISTIČNIH 
INFORMACIJ 
Pod integracijo lahko razumemo kombinacijo podatkov različnih virov za različne 
namene. Uspešna integracija GIS-a je pogojena s harmonizacijo grafičnih konceptov, 
z uporabo enotnega geo-referenčnega sistema ter z uporabo standardov in 
standardnih identifikacij. Poleg tega je treba opraviti veliko dela pri geokodiranju 
podatkov na dovolj nizkem lokalnem nivoju. Prav zaradi tega so pomembni standardi 
in standardne identifikacije; ki zagotavljajo enotno geokodiranje v okviru države in 
Geodetski vestnik 37 ( 1993) 4 
tudi širše ter mednarodne povezave in izmenjavo geoegrafskih informacij. Pri tem pa 
naj bi bili tudi pragmatični in naj bi uporabili predvsem že obstoječo prakso. V zvezi 
s tem se priporoča tesno sodelovanje z institucijami, ki zagotavljajo uporabo 
razpoložljivih geografskih informacij. Razlog več za takšno sodelovanje so visoki 
stroški pri uvajanju standardov in geokodiranju, ki pa jih je treba dolgoročno 
planirati. Razultati in koristi vloženega dela so praviloma vidni šele po daljšem 
časovnem obdobju in sodelovanju. 
Statističnim uradom se priporača, da na GIS-e ne gledajo le s tehničnega, temveč 
tudi z vsebinskega in organizacijskega vidika. Uspehi na področju GIS-a so odvisni 
tudi od organizacijskih sposobnosti, da kombiniramo izkušnje in veščine različnih 
strok, kot so statistična, geografska, kartografska in informacijska. V zvezi s tem je 
treba zagotoviti ustrezno šolanje statistikov za čim širšo razumevanje in uporabo 
GIS-ov v vsakodnevni praksi. Solanje je kritični faktor za nadaljnje širjenje GIS-ov. 
Pozitivno se ocenjuje sodelovanje in pomoč zunanjih strokovnjakov. 
4. GIS KOT SREDSTVO ZA PREDSTAVITEV IN DISEMINACJ[JO STATISTIČNIH 
INFORMACIJ 
Pravijo, da nam slika pove več kot sto besed in karta več kot sto slik, in da je 
prezentacija s karto najbolj učinkovita diseminacija statističnih podatkov. GIS 
omogoča bogatejše prikazovanje podatkov za različne uporabnike, prikaz pa je bolj 
atraktiven in ilustrativen. Opozarja se, da je poleg velikih možnosti, ki jih imajo karte 
pri predstavitvi in diseminaciji, potrebna tudi večja previdnost in dobro poznavanje 
kartografskih metod, predvsem merila, barve in primerljivost osnovnih enot. 
Natančno je treba ločiti med osnovno referenčno enoto, enoto opazovanja in 
preslikavo, ki nastane pri agregaciji in grupiranju glede na željeni rezultat. V 
nasprotnem prihaja do raznih popačenj in zavajanj, ki so v primerjavi s klasičnimi 
metodami izkazovanja izrazitejša in bolj pogosta. 
V povezavi in vzporedno z GIS-om se v statistični proces dela uvajajo tudi druge 
nove tehnologije posredovanja podatkov, kot so optični diski in računalniška 
izmenjava podatkov. To prinaša nove možnosti in morda potrebo po preoblikovanju 
klasičnih statističnih publikacij ter iskanju novih uporabnikov statističnih izdelkov, 
izdelanih z uporabo teh tehnologij. V zvezi s tem je še veliko vprašanj, kot so 
standardizacija elektronskih publikacij, ažuriranje, analitične metode (statistika), 
avtorske pravice ter druga strokovna in tehnična vprašanja. 
5. PREDSTAVITVE 
V skladu z vsebino posvetovanja so bile predstavljene nekatere obstoječe aplikativne 
rešitve, kot tudi razvojno delo na novih projektih. V teh predstavitvah, kot tudi pri 
vsebinskem delu posvetovanja, nismo odkrili pomembnejših novih konceptov in 
usmeritev. Vendar pa je bilo večje število predstavitev predstavljenih kot že obstoječe 
operativne rešitve. Prav ta prehod na redno operativno delo je po našem mnenju v 
tem trenutku najpomembnejši premik, ki kaže, da je obdobje poskusov in 
eksperimentiranja že za nami. 
Milan Katic, Miran Miklič 
Prispelo za objavo: 15.11.1993 
Geodetski vestnik 37 (1993) 4