PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
ie0 Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 52 Maribor, petek 12.10.2018
OBČINA BLED
803. Sklep o cenah storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Bled
Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012, 76/2017), 42. člena Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Bled (Uradni list RS, št. 27/12) in 16. člena Statuta Občine Bled -UPB1(Uradni list RS, št. 67/09, 87/12), je Občinski svet Občine Bled na svoji 18. redni seji dne 25.9.2018 sprejel
SKLEP
O CENAH STORITEV RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI BLED
1. člen
(1) Skladno z Elaboratom o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Bled veljajo za storitev posamezne javne službe naslednje potrjene cene:
JAVNA SLUŽBA	EUR / kg
1. ZBIRANJE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV	
a. Javna infrastruktura	0,0074
b. Izvajanje storitev	0,1542
2. OBDELAVA DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV	
a. Javna infrastruktura	0,0000
b. Izvajanje storitev	0,0922
3. ODLAGANJE OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV	
a. Javna infrastruktura	0,0000
b. Izvajanje storitev	0,1331
Potrjene in veljavne cene se uporabnikom zaračunavajo na mesečnih položnicah obračuna storitev
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII
javne službe v okviru rednega odvoza na osnovi veljavnih cen, preračunanih in prikazanih v EUR/ m3:
	Vrsta storitev ravnanja s komunalnimi odpadki	Višina tarifnih postavk (EUR/m3)	Oznaka
1.	Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov -javna infrastruktura	1,5833	cena (1a)
2.	Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov -izvajanje storitev	32,9916	cena (1b)
3.	Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov -javna infrastruktura	0,0000	cena (2)
4.	Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov -izvajanje storitev	8,0703	
5.	Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov -javna infrastruktura	0,0000	cena (3)
5.	Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov -izvajanje storitev	5,9868	
V navedenih cenah storitev ravnanja z odpadki niso upoštevani zakonsko predpisani davki ter najem zabojnikov.
(2) V primeru, da se odvoz mešanih komunalnih odpadkov izvrši dodatno izven rednega odvoza (izven rednih terminov, ki so predstavljeni v koledarju odvozov -t.j. odvoz na podlagi enkratnega naročila, večkratni odvoz zaradi dodatnih sezonskih potreb, individualni pogodbeni odvozi), se za obračun storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov uporablja veljavna cena pomnožena s faktorjem 1,5. V primeru odvoza ostalih vrst odpadkov (embalaža, kosovni, zeleni,...) izven rednega koledarja odvozov, se uporabniku tak odvoz
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1971
ostalih vrst odpadkov zaračuna skladno z veljavnim cenikom ravnanja s komunalnimi in drugimi odpadki.
(3)	Za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov gospodinjstva, izhajajoč iz višine cene, mesečno glede na volumen zabojnika za mešane odpadke, plačujejo: Volumen zabojnika = 120 l
•	znesek (1a) = stroški javne infrastrukture = 0,4113 EUR
•	znesek (1b) = stroški izvajanje storitve = 8,5712 EUR
Volumen zabojnika = 240 l
•	znesek (1a) = stroški javne infrastrukture = 0,8226 EUR
•	znesek (1b) = stroški izvajanje storitve = 17,1424 EUR
Volumen zabojnika = 770 l
•	znesek (1a) = stroški javne infrastrukture = 2,6394 EUR
•	znesek (1b) = stroški izvajanje storitve = 54,9986 EUR
Volumen zabojnika = 1100 l
•	znesek (1a) = stroški javne infrastrukture = 3,7706 EUR
•	znesek (1b) = stroški izvajanje storitve = 78,5695 EUR
V	navedenih cenah storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov DDV ni vključen.
(4)	V primeru občasno povečanih količin gospodinjskih odpadkov so povzročitelji dolžni uporabljati predpisane zelene vreče z logotipom izvajalca javne gospodarske službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki jih nabavijo pri izvajalcu. Cena za vrečko se izračuna iz potrjenih cen.
2. člen
Mesečni obračun storitev se izvede glede na različne uporabnike na več načinov:
A) Gospodinjstva plačujejo mesečni strošek storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, v okviru rednega odvoza odpadkov, vezano na volumen zabojnika za mešane odpadke ter dejanski volumen oddanih mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer je minimalno obračunana oddana količina na gospodinjstvo 0,120 m3 mesečno:
Mesečni strošek za gospodinjstvo je sestavljen iz naslednjih postavk:
1)	Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:
•	1a) stroški javne infrastrukture = znesek (1a) za volumen zabojnika
•	1b) stroški izvajanja storitve = znesek (1b) za volumen zabojnika
2)	Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov = oddana količina x cena (2)
3)	Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov = oddana količina x cena (3)
Velikost zabojnika - velikost zabojnika v m3. Najmanjša velikost zabojnika je 0,120 m3.
Volumen zabojnika - vsota velikosti zabojnikov, ki so registrirani za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov.
Oddana količina - vsota (velikost zabojnika x število odvozov) v obdobju enega meseca. V primeru, da je oddana količina manjša od velikosti zabojnika, se obračuna minimalna količina v vrednosti velikosti zabojnika.
V	primeru, da za gospodinjstvo ni podatka o velikosti zabojnika, se za obračun velikosti zabojnika upošteva velikost 0,120 m3, pri izračunu oddane količine pa se upošteva največje število možnih rednih odvozov za mešane komunalne odpadke.
V primeru, da si dve ali več gospodinjstev deli en zabojnik, se mesečni strošek izračuna po kategoriji gospodinjstva v večstanovanjskem objektu.
B)	Gospodinjstva v večstanovanjskih objektih plačujejo mesečni strošek storitev ravnanja z odpadki, v okviru rednega odvoza odpadkov, vezano na volumen zabojnika ter dejanski volumen oddanih ostankov mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer je minimalno obračunana oddana količina na gospodinjstvo 0,120 m3 mesečno:
Mesečni strošek za gospodinjstvo v večstanovanjskem objektu je sestavljen iz naslednjih postavk:
1)	Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:
1a) stroški javne infrastrukture = znesek (1a) za volumen zabojnika
1b) stroški izvajanja storitve = znesek (1b) za volumen zabojnika
2)	Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov = oddana količina/število oseb VO x število oseb G x cena (2)
3)	Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov= oddana količina / število oseb VO x število oseb G x cena (3)
Velikost zabojnika - velikost zabojnika v m3. Najmanjša velikost zabojnika je 0,120 m3.
Volumen zabojnika - upošteva se najmanjša velikost zabojnika 0,120 m3.
Oddana količina - vsota (velikost zabojnika x število odvozov) v obdobju enega meseca na skupnem odjemnem mestu. V primeru da je oddana količina manjša od 0,12 m3 se obračuna minimalna količina v vrednosti 0,12 m3.
Število oseb VO-število oseb v večstanovanjskem objektu vezano na skupno odjemno mesto.
Število oseb G - število oseb v posameznem gospodinjstvu.
C)	Za občasno naseljene objekte - počitniške hiše se plačuje mesečni strošek storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, v okviru rednega odvoza odpadkov, vezano na volumen zabojnika za mešane odpadke in dejanski volumen oddanih ostankov mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer je minimalno obračunani volumen odloženih odpadkov 120 l mesečno.
Izračun mesečnega stroška za občasno naseljeni objekt se izvaja po:
•	izračunu za gospodinjstva ali
•	po izračunu za gospodinjstvo v večstanovanjskem objektu, v kolikor gre za skupno odjemno mesto.
D)	Za nenaseljene objekte se plačuje mesečni strošek storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, in sicer:
a.	Za nenaseljene objekte, kjer obstaja podatek o velikosti zabojnika po izračunu za gospodinjstva ali večstanovanjske objekte
b.	Za nenaseljene objekte, kjer ni podatka o velikosti zabojnika se stroški, ki nastanejo ne glede na količino prepuščenih odpadkov zaračunavajo po izračunu za gospodinjstva, pri čemer se za velikost zabojnika upošteva ena tretjina 120 l zabojnika, za oddano količino pa 1/3 odvoza najmanjše velikosti zabojnika.
E)	Za povzročitelje iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti - druge oz. pogodbene uporabnike se osnova za obračun mesečnega stroška ravnanja s komunalnimi odpadki določi na podlagi velikosti zabojnika za mešane odpadke in dejansko oddane količine odpadkov. Mesečni strošek za mešane komunalne odpadke za dejavnost je sestavljen iz naslednjih postavk:
1) Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:
•	1a) stroški javne infrastrukture = velikost zabojnika x 2,165 x cena (1a)
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1972
•	1b) stroški izvajanja storitve = velikost zabojnika x 2,165 x cena (1b)
2)	Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov = oddana količina x cena (2)
3)	Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov = oddana količina x cena (3)
Če je oddana količina večja od velikosti zabojnika x 2,165 se upošteva pri obračunu storitve 1a in 1b oddana količina.
Velikost zabojnika - velikost zabojnika v m3. Najmanjša velikost zabojnika je 0,120 m3. V primeru uporabe več zabojnikov se upošteva en zabojnik največje velikosti.
Oddana količina - vsota (velikost zabojnika x število odvozov) v obdobju enega meseca. V primeru da je oddana količina manjša od največje velikosti zabojnika se obračuna minimalna količina v vrednosti največje velikosti zabojnika.
Mesečni strošek za ostale vrste odpadkov se obračuna skladno z oddanimi količinami in veljavnim cenikom ravnanja s komunalnimi in drugimi odpadki.
3.	člen
(1) V navedenih osnovah so upoštevane naslednje storitve po programu:
•	zbiranje in odvoz odpadkov iz gospodinjstev (mešani, papir, embalaža),
•	zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij z zbiralnic ločenih frakcij,
•	zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov za gospodinjstva,
•	zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov za gospodinjstva,
•	zbiranje in odvoz ostalih komunalnih odpadkov glede na program,
•	pranje zabojnikov,
•	delovanje zbirnih centrov,
•	analitična obdelava podatkov,
•	nabavo in vzdrževanje opreme za zbiranje,
•	obveščanje in osveščanje uporabnikov,
•	obdelavo komunalnih odpadkov,
•	sortiranje in obdelavo ločeno zbranih frakcij,
•	oddajanje ločenih frakcij v predelavo,
•	razstavljanje kosovnih odpadkov in njihova obdelava,
•	začasno skladiščenje ločenih frakcij ter kosovnih in nevarnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
•	pretovarjanje vseh frakcij odpadkov,
•	odlaganje ostankov komunalnih odpadkov na odlagališču,
•	obdelava mešanih komunalnih odpadkov,
•	finančno jamstvo.
4.	člen
(1) Skladno z Elaboratom o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Bled veljajo za storitev posamezne javne službe naslednje potrjene cene:
JAVNA SLUŽBA	EUR / kg
ZBIRANJE BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH KUHINJSKIH ODPADKOV IN ZELENEGA VRTNEGA ODPADA	
a. Javna infrastruktura	0,0141
b. Izvajanje storitev	0,2945
Potrjene in veljavne cene se uporabnikom zaračunavajo na mesečnih položnicah obračuna storitev javne službe v okviru rednega odvoza na osnovi veljavnih cen, preračunanih in prikazanih v EUR/ m3:
	Vrsta storitev ravnanja s komunalnimi odpadki	Višina tarifnih postavk (EUR/m3)	Oznaka
1.	zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada -javna infrastruktura	1,0152	cena (bio1a)
2.	zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada -izvajanje storitev	21,2040	cena (bio1b)
V navedenih cenah storitev ravnanja s komunalnimi odpadki niso upoštevani zakonsko predpisani davki.
(2)	V primeru, da se odvoz biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada izvrši dodatno izven rednega odvoza (izven rednih terminov, ki so predstavljeni v koledarju odvozov - t.j. odvoz na podlagi enkratnega naročila, večkratni odvoz zaradi dodatnih sezonskih potreb, individualni pogodbeni odvozi), se za obračun storitev zbiranja biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada uporablja veljavna cena, pomnožena s faktorjem 1,5.
(3)	Za zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada gospodinjstva, izhajajoč iz višine cene, mesečno glede na volumen zabojnika za biorazgradljive kuhinjske odpadke, plačujejo:
Volumen zabojnika = 120 l
•	znesek (1a) = stroški javne infrastrukture = 0,5275 EUR
•	znesek (1b) = stroški izvajanje storitve = 11,0176 EUR
Volumen zabojnika = 240 l
•	znesek (1a) = stroški javne infrastrukture = 1,0550 EUR
•	znesek (1b) = stroški izvajanje storitve = 22,0352 EUR
Gospodinjstva plačujejo mesečni strošek storitev ravnanja z biološkimi odpadki, v okviru rednega odvoza odpadkov, vezano na volumen zabojnika. V primeru delitve zabojnika med gospodinjstvi se posameznemu gospodinjstvu obračuna sorazmerni delež uporabe glede na število gospodinjstev, ki uporabljajo zabojnik.
5.	člen
Povzročitelji proizvodnih in storitvenih dejavnosti, plačujejo ravnanje s komunalnimi odpadki v skladu z določili Tehničnega pravilnika, Programa ravnanja z odpadki, veljavnim cenikom in v skladu s tem sklepom.
6.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o cenah storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2016).
7.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uveljavlja pa se od 1.11.2018 dalje.
Številka: 034-3/2018-16 Datum: 25.9.2018
Občina Bled Janez Fajfar, župan
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1973
OBČINA BRDA
804. Odlok o rebalansu II. proračuna Občine Brda za leto 2018
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/07-UPB2, 27/08-odl US, 76/08, 100/08-odl US, 79/09, 14/10-odl US, 51/10, 84/10-odl US in 40/12-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS št. 11/11-UPB4, 14/13 - popr. in 101/13 ) ter 18. člena Statuta Občine Brda (Ur. glasilo slovenskih občin 26/2017) je Občinski svet Občine Brda na 34. redni seji dne 9. 10. 2018 sprejel
ODLOK
O REBALANSU II. PRORAČUNA OBČINE BRDA ZA LETO 2018
1. člen
Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Brda za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017) in sicer tako, da se na novo glasi:
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A.	BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v EUR
		Rebalans II. 2018
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74 +78)	6.453.062
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	5.560.472
70	DAVČNI PRIHODKI	4.110.450
	700 Davki na dohodek in dobiček	3.461.986
	703 Davki na premoženje	450.664
	704 Domači davki na blago in storitve	197.600
	706 Drugi davki in prispevki	200
71	NEDAVČNI PRIHODKI	1.450.022
	710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	1.140.419
	711 Takse in pristojbine	7.000
	712 Globe in druge denarne kazni	7.000
	713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	28.000
	714 Drugi nedavčni prihodki	267.603
72	KAPITALSKI PRIHODKI	493.901
	720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	59.500
	722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	434.401
73	PREJETE DONACIJE	14.000
	730 Prejete donacije iz domačih virov	14.000
74	TRANSFERNI PRIHODKI	384.689
	740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	317.699
	741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije	66.990
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	6.955.881
40	TEKOČI ODHODKI	1.872.490
	400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	298.900
	401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	54.828
	402 Izdatki za blago in storitve	1.479.262
	403 Plačila domačih obresti	24.500
	409 Rezerve	15.000
41	TEKOČI TRANSFERI	2.794.159
	410 Subvencije	105.642
	411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	1.462.723
	412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	160.250
	413 Drugi tekoči domači transferi	1.065.544
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	2.178.601
	420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	2.178.601
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	110.631
	431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	37.300
	432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	73.331
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ)	-502.819
B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
	(750+751+752)	
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
	750 Prejeta vračila danih posojil	
	751 Prodaja kapitalskih deležev	
	752 Kupnina iz naslova privatizacije	
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE	23.299
	KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	23.299
	440 Dana posojila	0
	441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1974
	442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
	443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje s svoji lasti	23.299
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	-23.299
C.	RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500+501)	479.486
50	ZADOLŽEVANJE	479.486
	500 Domače zadolževanje	479.486
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550+551)	182.100
55	ODPLAČILA DOLGA	182.100
	550 Odplačila domačega dolga	182.100
IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-228.732
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	297.386
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)	502.819
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA (del 9009 Splošni sklad za drugo)	228.732
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov oz. konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk/kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Brda. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
2.	člen
Vsa ostala določila Odloka o Proračunu Občine Brda za leto 2018, ostanejo nespremenjena in v veljavi.
3.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 4101-02/2018-02 Datum: 9. 10. 2018
Občina Brda Franc Mužič, župan
OBČINA MAKOLE
805. Odlok o določitvi območja predkupne pravice Občine Makole
Na podlagi 189. člena Zakona o urejanju prostora -ZUrep-2 (Ur. l. RS,št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet občine Makole na svoji 21. redni seji, dne 03.10.2018 sprejel
ODLOK
O DOLOČITVI OBMOČJA PREDKUPNE PRAVICE OBČINE MAKOLE
1. člen
S tem odlokom se določa območje, na katerem velja predkupna pravica Občine Makole na nepremičninah na območju občine Makole.
•	kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča za namen graditve objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki se uporabljajo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
•	območje za dolgoročni razvoj naselja, kot je določeno v veljavnem občinskem prostorskem načrtu.
(2)	Območje predkupne pravice obsega tudi območja objektov obstoječe gospodarske javne infrastrukture. Za obstoječe in bodoče objekte gospodarske javne infrastrukture se štejejo tisti objekti, ki so že zgrajeni ter vsi tisti, ki so predvideni za komunalno opremljanje območij, določenih z veljavnimi občinskimi prostorskimi akti.
(3)	Občina lahko predkupno pravico uveljavlja tudi na objektih, ki so razglašeni za kulturno ali naravno dediščino z veljavnimi predpisi.
3.	člen
Za območja stavbnih zemljišč in ureditvenih območij naselij se upoštevajo območja teh zemljišč, kot so določena v veljavnih občinskih prostorskih aktih - grafični del.
4.	člen
(1)	Občina lahko uveljavlja zakonito predkupno pravico na nepremičninah na območjih občine, določenih v 2. členu tega odloka.
(2)	O uveljavljanju ali neuveljavljanju zakonite predkupne pravice na nepremičninah in o nakupu nepremičnin odloča Občinska uprava. Pri uveljavljanju predkupne pravice do vrednosti 10.000 EUR je potrebno soglasje župana, pri vrednosti nad 10.000 EUR pa soglasje Občinskega sveta.
5.	člen
(1)	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
(2)	Z dnem uveljavitve tega odloka za območje občine Makole preneha veljati Odlok o predkupni pravici Občine Slovenska Bistrica (Ur.l. RS, št. 36/2003).
Številka: 900-5/2018-22 Datum: 3.10.2018
Občina Makole Franc Majcen, župan
2. člen
(1) Območje predkupne pravice občine obsega:
•	stavbna zemljišča,
•	ureditveno območje naselij,
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1975
806. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra
Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin. št. 2/07, 45/14 in 64/16) je Občinski svet Občine Makole, na svoji 21. redni seji, dne 03.10.2018, na predlog župana sprejel naslednji
SKLEP
O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Nepremičnini parc. št.:
• 1233 k.o. (773) Pečke, zemljišče v izmeri 699 m2, se ukine status javnega dobra.
II.
Z uveljavitvijo tega sklepa nepremičnina iz prve točke izgubi status javnega dobra in postane polna last Občine Makole.
III.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu in se objavi v uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-5/2018-21 Datum: 3. 10. 2018
Občina Makole Franc Majcen, župan
OBČINA NAZARJE
807. Odlok o tretji spremembi proračuna Občine Nazarje za leto 2018
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP) in_16.člena Statuta Občine Nazarje ( UG ZSO št. 2/2011-UPB1 in št. 11/2012) je Občinski svet Občine Nazarje na 30. seji, dne -11. 10. 2018 sprejel
ODLOK
O TRETJI SPREMEMBI PRORAČUNA OBČINE NAZARJE ZA LETO 2018
1.	Splošna določba
1. člen
V	Odloku o proračunu Občine Nazarje za leto 2018 ( Ur. gl. SLO, št 59/2017 z dne 22.12.2017 ) se spremeni
2.	člen in se glasi:
V	splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni pod kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR RebPR2018C
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	2.973.891,00
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	2.550.635,00
70	DAVČNI PRIHODKI	2.019.064,00
700	Davki na dohodek in dobiček	1.615.344,00
703	Davki na premoženje	338.100,00
704	Domači davki na blago in storitve	65.600,00
706	Drugi davki	20,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI	531.571,00
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	251.321,00
711	Takse in pristojbine	2.500,00
712	Globe in druge denarne kazni	2.100,00
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	0,00
714	Drugi nedavčni prihodki	275.650,00
72	KAPITALSKI PRIHODKI	293.000,00
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	71.000,00
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	222.000,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI	130.256,00
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	130.256,00
78	PREJETA SREDSTVA IZ EU IN IZ DRUGIH DRŽAV	0,00
783	Prejeta sredstva iz proračuna EU	0,00
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	3.631.711,00
40	TEKOČI ODHODKI	1.176.845,00
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	195.295,00
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	31.215,00
402	Izdatki za blago in storitve	919.025,00
403	Plačila domačih obresti	1.310,00
409	Rezerve	30.000,00
41	TEKOČI TRANSFERI	898.611,00
410	Subvencije	21.650,00
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	588.900,00
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	83.930,00
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1976
413	Drugi tekoči domači transferi	204.131,00
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	1.341.655,00
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	1.341.655,00
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	214.600,00
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	22.900,00
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	191.700,00
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-657.820,00
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0,00
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0,00
750	Prejeta vračila danih posojil	0,00
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0,00
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
440	Dana posojila	0,00
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0,00
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0,00
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	57.417,00
50	ZADOLŽEVANJE	57.417,00
500	Domače zadolževanje	57.417,00
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	184.952,16
55	ODPLAČILA DOLGA	184.952,16
550	Odplačila domačega dolga	184.952,16
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-785.355,16
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-127.535,16
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	657.820,00
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	1.308.535,06
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in pod konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -pod kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Nazarje.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
2. člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin .
Številka 032-0007/2014-30 Datum: 11.10.2018
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
808. Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Nazarje
Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - Uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1) in 18. člena Statuta občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/17) je Občinski svet občine Nazarje na svoji 30. redni seji, dne 11. 10. 2018, sprejme naslednji
ODLOK
O TURISTIČNI IN PROMOCIJSKI TAKSI V OBČINI NAZARJE
I.	Splošne določbe
1.	člen
Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Nazarje (v nadaljevanju: odlok) določa:
•	zavezance za plačilo, oprostitve ter višino turistične in promocijske takse,
•	postopke pobiranja in odvajanja turistične in promocijske takse,
•	način vodenja evidence turistične in promocijske takse,
•	nadzor in kazenske določbe.
Odlok velja na turističnem območju, ki geografsko zaokrožuje območje Občine Nazarje.
2.	člen
Za izvajanje tega odloka sta pristojna Občinska uprave in Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja.
II.	Zavezanci za plačilo, oprostitve ter višina turistične in promocijske takse
3.	člen
Zavezanci za plačilo turistične in promocijske takse po tem odloku so državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu na območju Občine Nazarje.
Osebe iz prejšnjega odstavka plačujejo turistično in promocijsko takso hkrati s plačilom za storitev. Plačati jo morajo tudi, če so deležne brezplačnih storitev za prenočevanje.
Pojem ''nastanitveni obrat'' je določen v vsakokrat veljavnem zakonu za spodbujanje razvoja turizma.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1977
4.	člen
Višina turistične taksa za prenočevanje v nastanitvenih obratih znaša 1,00 EUR.
Višina promocijske takse znaša 25% zneska turistične takse. Promocijska taksa se na podlagi Zakona o spodbujanju razvoja turizma, začne pobirati 1. januarja 2019.
5.	člen
Plačila turistične takse in promocijske takse so oproščeni:
•	otroci do sedmega leta starosti,
•	osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih,
•	osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu ugotovljena invalidnost oziroma telesna okvara, ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari, ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije,
•	otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,
•	učenci, dijaki in študenti ter njihovi vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci strokovnih ekskurzij in podobnih oblik dela, ki jih na nepridobitni podlagi izvajajo vzgojno-izobraževalne ustanove in so določene z letnim delovnim načrtom v okviru javno veljavnega vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa,
•	osebe do 18. leta in njihove vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci letovanj, ki jih organizirajo društva, ki jim je bil podeljen status pravne osebe v javnem interesu,
•	osebe, ki prostovoljno odpravljajo posledice elementarnih nesreč,
•	pripadniki Slovenske policije v obdobju opravljanja nalog iz svoje pristojnosti,
•	osebe, ki so na začasnem delu in prebivajo v nastanitvenem obratu neprekinjeno več kot 30 dni,
•	tuji državljani, ki so po mednarodnih pogodbah oproščeni plačila turistične takse.
•	Turistično in promocijsko takso v višini 50 odstotkov plačujejo:
•	osebe od 7. do 18. leta starosti,
•	osebe od 18. do 30. leta starosti, ki prenočujejo v nastanitvenih obratih, vključenih v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč (IYHF).
6.	člen
Kot ustrezno dokazilo za oprostitev plačila turistične takse za učence, dijake in študente ter njihove vodje oziroma mentorje, za udeležbo na strokovnih ekskurzijah in podobnih oblikah dela, ki jih izvajajo na nepridobitni podlagi vzgojno-izobraževalne ustanove, se šteje dokazilo tistih vzgojno-izobraževalnih ustanov, ki so kot take navedene na seznamu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za izobraževanje. Za oprostitev ustreza tudi dokazilo vzgojno-izobraževalne ustanove iz slovenskega zamejstva. Tisti, ki pobira turistično in promocijsko takso, pred oprostitvijo plačila preveri ali je vzgojno-izobraževalna ustanova na objavljenem seznamu ministrstva oz. je iz slovenskega zamejstva in ugotovitev vpiše v evidenco iz 8. člena tega odloka.
Kot ustrezno dokazilo za oprostitve plačila turistične takse tistih oseb, ki se udeležijo letovanj, ki jih organizira društvo, ki delujejo v javnem interesu velja sklep pristojnega organa, ki je društvu dodelilo status delovanja
v javnem interesu, veljaven na dan koriščenja prenočitve. Tisti, ki pobira turistično in promocijsko takso, pred oprostitvijo plačila turistične takse preveri veljavnost takega sklepa in iz javno dostopnih podatkov (svetovni
splet, uradna glasila,.....) preveri, ali ima društvo status
delovanja v javnem interesu in ugotovitev vpiše v evidenco iz 8. člena tega odloka.
Kot ustrezno dokazilo za 50-odstotne oprostitve plačila turistične takse oseb, ki so stare od 18. do 30. let in prenočijo v nastanitvenih obratih, ki so vključeni v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč (IYHf) velja uvrščenost nastanitvenega obrata na seznam pri Popotniškem združenju Slovenije, ki vodi tovrstno članstvo za Slovenijo, seznam pa vodi na svojih spletnih straneh.
III.	Pobiranje in odvajanje turistične in promocijske takse
7.	člen
Turistično in promocijsko takso iz prvega in drugega odstavka 4. člena tega odlok, pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo goste na prenočevanje pobirajo v imenu in za račun občine oziroma agencije iz 5. člena ZSRT-1 hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja. Nakazati so jo dolžni na poseben račun Občine Nazarje, ki je objavljen na spletnih straneh občine, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.
IV.	Vodenje evidence turistične in promocijske takse
8.	člen
Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje morajo voditi evidenco o turistični in promocijski taksi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča.
Evidenca turistične in promocijske takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še:
•	podatek o številu prenočitev posameznega gosta in skupno vsoto pobrane turistične in promocijske takse za posameznega gosta;
•	podatek o oprostitvi plačila celotne ali dela turistične in promocijske takse ter razlog oprostitve in navedba dokazila za oprostitev.
Evidenco turistične in promocijske takse se lahko vodi elektronsko ali ročno.
Podatki v evidenci turistične in promocijske takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki. Občina Nazarje bo podatke o gostih zajemala iz aplikacije eTurizem.
Podatki v evidenci turistične in promocijske takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja.
V.	Nadzor in kazenske določbe
9.	člen
Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojna občinska uprava in pristojna medobčinska inšpekcija.
PLAČILNI NALOG V PRIMERU NEPLAČANE TURISTIČNE IN PROMOCIJSKE TAKSE
10.	člen
Če ob nastanku taksne obveznosti turistična ali promocijska taksa ni plačana, občina zavezancu iz
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1978
tretjega člena tega odloka pošlje plačilni nalog na način, kot določa 24. člena Zakona o spodbujanju turizma-ZSRT-1, s katerim mu naloži plačilo obveznosti.
Od taks, ki jih taksni zavezanec ni plačal v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga, se plačajo zamudne obresti po 0,0247-odstotni dnevni obrestni meri. Od zamudnih obresti, ki jih taksni zavezanec ni plačal, se zamudne obresti ne zaračunava.
Prisilno izterjavo neplačane turistične in promocijske takse opravlja pristojni davčni organ.
KAZENSKE DOLOČBE
11.	člen
Če pristojni inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so kršena določila tega odloka, odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi.
Za prekrške, povezane z izvajanjem tega odloka so predvidene naslednje globe:
Z globo 500,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki sprejema turiste na prenočevanje, če ne:
•	pobira turistične in promocijske takse skladno z določili tega odloka;
•	izpolnjujejo obveznosti v predpisanem roku;
•	vodijo predpisane evidence.
Z globo 100,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 250,00 EUR se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik, sobodajalec ali kmet, ki sprejema turiste na prenočevanje.
Globe za prekrške v zvezi z obveznim vodenjem evidenc, zaračunavanja in odvajanja turistične takse, izrekajo pristojne inšpekcijske službe.
VI. Prehodne in končne določbe
12.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi v Občini Nazarje (Uradno glasilo slovenskih obči, št. 63/16).
13.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0007/2014-30 Datum, 11. 10. 2018
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
809. Odlok o organizaciji, ustanavljanju in delovanju zaščite in reševanja v Občini Nazarje
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF,14/15- ZUUJFO in 11/18- ZSPDSLS - 1), določil Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 - UPB, 97/10 in 21/18 - ZNOrg), določil Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 UPB1, 9/11 in 83/12 in 61/17 - GZ), določil Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 UPB1), določil Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 UPB1, 49/06 - ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/07-ZPNacrt, 57/08-
ZFO-1 A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A,48/12, 57/12,92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ in 21/18 -ZNOrg), določil Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11 in 27/16), določil Pravilnika o kadrovskih in materialnih formacijah enot, služb in organov Civilne zaščite (Uradni list RS, št. 104/08) ter 8. in 17. člena Statuta Občine Nazarje (UG SO št. 59/17) je Občinski svet Občine Nazarje, na 30. redni seji dne 11. 10. 2018 sprejel
ODLOK
O ORGANIZACIJI, USTANAVLJANJU IN DELOVANJU ZAŠČITE IN REŠEVANJA V OBČINI NAZARJE
I. Splošne določbe
1. člen
S tem odlokom se v skladu z enotnimi temelji organizacije in delovanja sistema zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji za območje Občine Nazarje natančneje določa:
•	ustanavljanje, organizacija, pripravljanje in delovanje civilne zaščite in drugih sil zaščite in reševanja ob naravnih in drugih večjih nesrečah ter v vojni;
•	enotnost usmerjanja in vodenja vseh struktur, ki sodelujejo pri zaščiti in reševanju;
•	organizacija odkrivanja, spremljanja in obveščanja o nevarnostih.
V odloku uporabljeni izrazi zapisani v moški spolni slovnični obliki za osebe, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2.	člen
Zaščita in reševanje ljudi, materialnih in drugih dobrin v Občini Nazarje temelji na:
•	uresničevanju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov, ki preprečujejo nastanek nesreče ali izboljšujejo zaščito in reševanje;
•	pripravah prebivalstva, organov in organizacij za osebno in vzajemno zaščito;
•	pripravah vseh struktur v občini za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje, predvsem javnih služb, ki delujejo na območju občine;
•	pripravah in vključevanju v zaščito in reševanje podjetij, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje;
•	organiziranju, pripravah in delovanju operativnih sestavov gasilske zveze in drugih društev in organizacij državljanov, ki lahko opravljajo dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči;
•	organiziranju, pripravah in delovanju poverjenikov, enot, služb in štabov za civilno zaščito;
•	pripravah občinskih organov za izvajanje in vodenje ukrepov zaščite in reševanja iz svoje pristojnosti,
•	sodelovanju z Regijskim centra za obveščanje Celje pri odkrivanju, spremljanju in obveščanju o nevarnostih.
Enotnost sistema za zaščito in reševanje se zagotavlja z organizacijskimi in drugimi pripravami, usposobljenostjo ter enotnim vodenjem akcij zaščite in reševanja v krajevnih skupnostih in v občini.
3.	člen
Naravne in druge večje nesreče, zaradi katerih se v Občini Nazarje aktivirajo sile za zaščito in reševanje - v nadaljevanju ZIR, so: potresi, poplave, plazovi, tehnološke nesreče, jedrske ali radiološke nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi, neurja, požari, večje
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1979
prometne nesreče, epidemije, suše, razpad komunalne infrastrukture. Sile ZIR se aktivirajo v kolikor redne službe in podjetja niso zmožne same obvladati nesreče ali nezgode. V celoti se sile ZIR aktivirajo v vojni.
II.	Programiranje in načrtovanje
4.	člen
Občina Nazarje v okviru svojih pristojnosti skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč.
III.	Osebna in vzajemna zaščita
5.	člen
Osebna in vzajemna zaščita obsega ukrepe in postopke za neposredno osebno in vzajemno zaščito, prvo pomoč in reševanje ljudi, materialnih in drugih dobrin v stanovanjskih hišah, poslovnih stavbah, na javnih mestih in drugih delovnih in bivalnih okoljih.
V	stanovanjskih hišah in stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje po načelih osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje usmerja štab za civilno zaščito, vodja intervencije gasilske ali druge reševalne službe, ki izvaja zaščito in reševanje na prizadetem območju ali poverjenik za civilno zaščito.
V	delovnem okolju izvajajo ukrepe zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje usmerja vodstvo podjetja, štab za civilno zaščito ali poverjenik za civilno zaščito.
Državljani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite naslednje aktivnosti:
•	organizirajo in izvajajo ukrepe za osebno in vzajemno zaščito,
•	vzdržujejo objekte za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike in druge prostore),
•	nabavljajo komplete za osebno zaščito,
•	izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje.
IV.	Ukrepi za zaščito in reševanje
6.	člen
Zaradi ogroženosti se v Občini Nazarje pripravljajo, organizirajo, načrtujejo in izvajajo naslednji ukrepi in aktivnosti:
•	zaščita in reševanje ob požarih,
•	zaščita in reševanje ob poplavah,
•	zaščita in reševanje ob potresih,
•	zaščita in reševanje ob nesreči z nevarnimi snovmi,
•	zaščita in reševanje ob jedrski nesreči v NE Krško in radiološki nesreči,
•	prva medicinska pomoč,
•	zaklanjanje,
•	evakuacija,
•	oskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva,
•	prostorski, urbanistični, gradbeni in tehnični ukrepi,
•	asanacija.
7.	člen
Ukrepi, našteti v prejšnjem členu, obsegajo:
•	aktivnosti za preprečevanje oziroma zmanjšanje ogroženosti,
•	organizacijske, materialne in kadrovske priprave za izvajanje ukrepov zaščite in reševanja,
•	aktivnosti za odpravljanje posledic.
V	miru izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje gospodarske družbe podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje, splošno reševalne službe ter enote in štabi
za civilno zaščito (v primeru večjih naravnih in drugih nesreč).
V.	Gospodarske družbe, zavodi ter druge organizacije, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za zaščito in reševanje
8.	člen
Kot gospodarska družba, katerih dejavnosti so pomembne za zaščito in reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč v Občini Nazarje, se določijo:
•	za opravljanje nalog tehničnega reševanja in asanacije, se določijo gospodarske družbe s področja gradbeništva, ki imajo potrebne tehnične in druge zmogljivosti ter so podrobneje opredeljene v sklepu o organiziranosti in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Nazarje,
•	za izvajanje ostalih nalog, ki so pomembne za izvajanje zaščite in reševanja v občini Nazarje so v sklepu o organiziranosti in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Nazarje določena društva in zavodi, ki so vključena v sistem zaščite in reševanja.
Pogodbe o izvajanju nalog zaščite in reševanja med gospodarskimi družbami, društvi in zavodi ter Občino Nazarje podpišeta odgovorna oseba v gospodarski družbi (direktor), zavodu (direktor) in društvu (predsednik) ter Župan Občine Nazarje.
9.	člen
Gospodarske družbe, navedena v sklepu o organiziranosti in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Nazarje, ki so posebnega pomena za zaščito in reševanje v Občini Nazarje, imajo naslednje naloge:
•	omogočajo strokovno usposabljanje delavcev za izvajanje nalog zaščite in reševanja,
•	skrbijo za materialno-tehnična sredstva in opremo, ki je namenjena za izvajanje nalog zaščite in reševanja,
•	izvajajo druge priprave, ki omogočajo uspešno delovanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Župan lahko v primeru potrebe pridobi tudi druge gospodarske družbe, ustanove in posameznike, potrebne za izvajanje dejavnosti pomembne za zaščito in reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč.
VI.	Splošne reševalne službe in sodelovanje društev ter drugih organizacij in državljanov pri zaščiti in reševanju
10.	člen
Gašenje požarov in izvajanje drugih reševalnih ukrepov ob velikih požarih in nesrečah, ki jih določa ta odlok, izvajajo prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v Občini Nazarje. Prostovoljna gasilska društva, ki so udeležena v reševalnih akcijah, imajo pristojnosti splošnih reševalnih enot.
Za organizacijo, strokovno usposabljanje in druge operativne priprave operativnih gasilskih enot in prostovoljnih gasilskih društev, skrbi Občinsko gasilsko poveljstvo in Gasilska zveza Zgornjesavinjske doline.
11.	člen
Prostovoljna gasilska društva v občini, opravljajo svoje naloge v vseh situacijah do trenutka, ko je obseg elementarne ali druge nesreče tako obsežen, da je potrebno aktivirati tudi druge enote in službe civilne zaščite.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1980
O aktiviranju enot in služb civilne zaščite Občine Nazarje, odloča Župan. V odsotnosti Župana odloča poveljnik civilne zaščite Občine Nazarje, oziroma pooblaščeni član štaba civilne zaščite. Operativnim gasilskim enotam poveljujejo poveljniki prostovoljnih gasilskih društev.
12.	člen
Intervencije, pri katerih sodeluje več gasilskih enot, vodi poveljnik gasilske enote, na območju katere je požar ali druga nesreča, lahko pa sporazumno preda vodenje poveljniku višje kategorizirane enote ali višjemu po činu. Poveljniki sodelujočih gasilskih enot in drugih reševalnih enot sestavljajo operativno vodstvo intervencije, ki je odgovorno vodji intervencije.
Pri izvajanju zaščitnih in reševalnih aktivnosti na območju več krajevnih skupnosti oziroma na območju sektorja, aktivnosti vodi in vsem poveljuje poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Nazarje. Če je aktiviran Župan ali Občinski štab CZ Občine Nazarje, le-ta vodi aktivnosti zaščite in reševanja, operativnim gasilskim enotam pa poveljuje poveljnik občinskega gasilskega poveljstva.
Pri izvajanju zaščitnih in reševalnih aktivnosti na območju celotne občine Nazarje, vse aktivnosti ob večjih nesrečah in katastrofah organizira in vodi župan ali poveljnik civilne zaščite občine Nazarje, prostovoljnim gasilskim društvom pa poveljuje poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Nazarje ali podpoveljnik.
13.	člen
Območno združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline - Krajevna organizacija Nazarje in Krajevna organizacija Šmartno ob Dreti, poleg rednih dejavnosti, ki sovpadajo z zaščito in reševanjem, organizirata poizvedovalno službo za primer večjih nesreč. Območno združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline -Krajevna organizacija Nazarje in Krajevna organizacija Šmartno ob Dreti zagotavljata stalno pripravljenost in operativno sposobnost pripadnikov poizvedovalne službe.
VII. Enote in štabi civilne zaščite
14.	člen a) Enote civilne zaščite
Enote civilne zaščite so v Občini Nazarje posebej organizirane in opremljene ter usposobljene sile, namenjene za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob naravnih in drugih večjih nesrečah ter nevarnostih.
Enote civilne zaščite se v podjetjih organizirajo skladno z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Lahko jih določi tudi Župan s sklepom na predlog občinskega štaba civilne zaščite.
Enote civilne zaščite lahko organizirajo gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije tudi po lastni odločitvi. Enote civilne zaščite so splošne in specializirane.
Splošne enote civilne zaščite organizirajo v Občini Nazarje za izvajanje manj zahtevnih ukrepov zaščite in reševanja podjetja, zavodi in druge organizacije ter drugi ožji deli občine, ki na svojem območju nimajo gasilskega društva oziroma, če ti sestavi niso zadostni.
Specializirane enote civilne zaščite na območju Občine Nazarje organizirajo za izvajanje posameznih ukrepov zaščite in reševanja večje gospodarske družbe, zavodi, druge organizacije in občina, na podlagi ocene ogroženosti.
V občini se organizirajo :
•	tehnično reševalna enota in
•	služba za podporo.
V tehnično reševalni enoti se za zaradi potresne ogroženosti imenuje ekipa za iskanje zasutih v ruševinah. Za izvajanje tehničnega reševanja ob drugih naravnih nesrečah (poplave, plazenje tal, žled in drugo) se v tehnično reševalno enoto imenujejo usposobljenimi izvajalci (prostovoljna gasilska društva, zavodi in gospodarske družbe, s katerimi ima občina sklenjene pogodbe).
15.	člen
V Občini Nazarje so za izvajanje posameznih ukrepov oziroma nalog zaščite in reševanja zadolžene gospodarske družbe, društva in zavodi, ki so opredeljeni v 8. členu odloka, s katerimi Župan podpiše pogodbo o izvajanju nalog zaščite in reševanja.
b) Štab civilne zaščite
16.	člen
Za operativno strokovno vodenje zaščite reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v Občini Nazarje, se imenuje štab civilne zaščite.
Občinski štab civilne zaščite, poveljnika in namestnika poveljnika, imenuje s svojim sklepom Župan.
Štab civilne zaščite v organizacijah oziroma gospodarskih družbah in zavodih, imenuje organ upravljanja (direktor, ravnatelj).
17.	člen
Štab civilne zaščite opravlja naslednje naloge:
•	ocenjuje ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč na svojem območju,
•	izdelujejo in spremljajo načrte za delovanje civilne zaščite,
•	predlagajo županu organizacijo civilne zaščite oziroma zaščite in reševanja v občini,
•	usmerja usposabljanje pripadnikov civilne zaščite,
•	po pooblastilu župana odreja, organizira in vodi izvajanje zaščitnih in reševalnih akcij ob naravnih in drugih večjih nesrečah ter v vojni.
18.	člen
Občinski štab civilne zaščite Občine Nazarje vodi delovanje vseh štabov in poverjenikov civilne zaščite na območju občine.
19.	člen
Občina lahko v večjih naseljih, ki so na posebej ogroženem območju imenuje poverjenike civilne zaščite za to ogroženo območje.
Za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena lahko župan ob naravni ali drugi nesreči s svojim sklepom imenuje poverjenike civilne zaščite.
20.	člen
Naloge poverjenika za civilno zaščito v pripravah na zaščito in reševanje:
•	vzpodbuja opremljanje prebivalcev (stanovalcev, delavcev) z osebno in skupno zaščitno opremo ter usposabljanje za izvajanje osebne in vzajemne zaščite,
•	skrbi za organizacijo in izvajanje preventivnih ter drugih ukrepov za zaščito ljudi ter premoženja,
•	sodeluje pri organiziranju in formiranju potrebnih ekip za zaščito in reševanje v okolju, v katerem živi oziroma dela,
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1981
•	nadzoruje redno vzdrževanje zaklonišč in naprav ter opozarja pristojne na vzdrževanje zaklonišč (upravnika ali direktorja podjetja),
•	skrbi za brezhibnost sredstev in opreme ( opreme za gašenje požarov in reševanje iz ruševin, prve medicinske pomoči ter vseh drugih sredstev, ki se nahajajo v objektih in okolju, za katere je zadolžen),
•	spremlja in opozarja prebivalce oziroma delavce v podjetjih, na vse preteče nevarnosti, ki bi lahko ogrozile njihovo varnost in premoženje (požar, potres, poplava itd.).
21.	člen
Naloge poverjenika za civilno zaščito ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni:
•	spremlja nevarnosti in organizira priprave za zaščito in reševanje v ožjih delih občine oziroma gospodarski družbi,
•	ugotavlja stanje in posledice ter o tem obvešča nadrejeni štab za civilno zaščito,
•	vzpodbuja osebno in vzajemno zaščito prebivalcev, stanovalcev, oziroma delavcev,
•	sodeluje z vodstvi reševalnih služb in ekip pri vodenju in izvajanju zaščite in reševanja.
22.	člen
Ob naravnih in drugih nesrečah, ki v večjem obsegu ogrožajo prebivalstvo, materialne in druge dobrine oziroma, ki lahko povzročijo večje posledice, aktivirajo civilno zaščito poveljniki civilne zaščite ali poverjeniki civilne zaščite, poslovodni organi oziroma dežurni funkcionar, pristojen za ukrepanje, katerega pooblasti Župan.
Civilna zaščita po aktiviranju deluje po načrtu za delovanje civilne zaščite in po dejanskih potrebah oziroma ukazih župana in nadrejenih štabi civilne zaščite.
23.	člen
Zaščito in reševanje ob vseh manjših nesrečah vodijo samostojno vodje gasilskih enot oziroma vodje prostovoljnih gasilskih društev.
Zaščito in reševanje ob nesrečah v tehnoloških procesih in nesrečah z nevarnimi snovmi manjšega obsega, vodijo vodje intervencijskih enot z ustrezno koncesijo.
24.	člen
Zaščito in reševanje ob nesrečah večjega obsega, vodi župan ali štab civilne zaščite. Za vodenje reševalnih akcij, ki zahtevajo posebno strokovnost in znanje, Župan lahko imenuje pri občinskem štabu za civilne zaščite skupine strokovnjakov za strokovno pomoč.
VIII. Mobilizacija in aktiviranje zaščite in reševanja
25.	člen
Ob hudih naravnih in drugih nesrečah lahko Župan ali poveljnik civilne zaščite v skladu s pogoji in situacijo, po lastni presoji ali na predlog občinskega štaba civilne zaščite, odredi aktiviranje državljanov ter njihovih sredstev, delavcev in sredstev gospodarske družbe, zavodov in reševalnih služb ter štabov in enot civilne zaščite na območju občine. Aktivnosti se vodijo in izvajajo v skladu z načrti zaščite in reševanja Občine Nazarje.
Mobilizacija se izvaja v primeru vojne nevarnosti. Mobilizacijo razglasi Vlada RS. Mobilizacija se izvaja skladno z mobilizacijskimi dokumenti. Strukture za zaščito in reševanje Občine Nazarje so dolžne pomagati izvajati mobilizacijo.
26.	člen
Za sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah in za škodo, ki jo pri tem utrpi, imajo aktiviranci iz prejšnjega člena pravico do povračila dejanskih stroškov in dejanske škode.
Državljani oziroma delavci imajo pravico do brezplačne nastanitve in prehrane, če neprekinjeno sodelujejo v akcijah zaščite in reševanja najmanj 4 ure.
Povračilo oziroma odškodnina uporabnikom ter lastnikom sredstev in nepremičnin gre v breme proračuna Občine Nazarje, v primeru tehnoloških, prometnih in drugih nesreč, gre povračilo v breme gospodarske družbe, zavoda, prevozne organizacije ali druge organizacije, katere obratovanje ali delavci ali vozniki so povzročili nastanek nesreče.
IX.	Opazovanje in obveščanje
27.	člen
Za odkrivanje in spremljanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter vojni nevarnosti in obveščanje prebivalstva, zavodov ter drugih organizacij državnih organov, civilne zaščite in drugih reševalnih služb, se v Občini Nazarje organizira sistem za opazovanje in obveščanje.
28.	člen
Sistem za opazovanje in obveščanje v Občini Nazarje se ob naravnih in drugih nesrečah organizira skladno z sprejetimi načrti zaščite in reševanja za posamezne nesreče.
29.	člen
Za sprejem in prenos ukrepov, odredb in sporočil, za zbiranje, analizo in izmenjavo podatkov o nevarnostih, seznanjanjem pristojnih organov ter za obveščanje in alarmiranje prebivalstva in gospodarskih družb, organizacij in organov je v Občini Nazarje pristojen center za obveščanje oziroma Regijski center za obveščanje Celje.
30.	člen
Center za obveščanje Celje oziroma regijski center deluje neprekinjeno 24 ur dnevno.
X.	Usposabljanje za zaščito in reševanje
31.	člen
Usposabljanje pripadnikov civilne zaščite se v Občini Nazarje izvaja po programih, ki zagotavljajo temeljno in dopolnilno usposabljanje oziroma programih, ki jih predpiše Republiška uprava za zaščito in reševanje.
Dopolnilno usposabljanje pripadnikov civilne zaščite se praviloma izvaja v obliki praktičnih vaj.
32.	člen
Pripadniku civilne zaščite se na njegovo prošnjo odloži usposabljanje ali posamezna vaja:
•	če se zaradi bolezni ali poškodbe ni sposoben udeležiti usposabljanja ali vaje,
•	če je ob pozivu k usposabljanju na šolanju in če ima med usposabljanjem izpit ali kolokvij ali obvezne vaje,
•	če neguje člana gospodinjstva, ki je hudo bolan,
•	če je po vročitvi poziva nastal smrtni primer v družini ali gospodinjstvu, oziroma zaradi drugih zasebnih razlogov, zaradi katerih bi pripadnik zašel v težak položaj, če bi šel na usposabljanje.
Prošnje za odložitev usposabljanja ali vaje je potrebno vložiti pri:
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1982
Upravi za zaščito in reševanje - Izpostava Celje, v osmih dneh po prejemu poziva.
XI.	Kazenska določba
33.	člen
Ob kršitvah tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 - UPB, 97/10 in 21/18 - ZNOrg). Za nadzor nad izvajanjem tega odloka skrbi strokovna služba občine Nazarje.
XII.	Končne določbe
34.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o organizaciji, ustanavljanju in delovanju zaščite in reševanja v Občini Nazarje (UG ZSO, št. 10/2011).
35.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka:032-0007/2014-30 Datum: 11. 10. 2018
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
810. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Gornji Grad, Občini Ljubno, Občini Luče, Občini Nazarje in Občini Solčava
Na podlagi Odloka o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v Občini Luče (Objava v Uradnem listu RS, št. 106/09, dne 22.12.2009), 6. in 8. člen Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v Občini Nazarje (Objava v Uradnem glasilu Zgornjesavinjskih občin , št. 9/09 dne 4.6.2009) in v Občini Ljubno (Objava v Uradnem listu RS, št. 82/09 dne 19.10.2009), Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini Solčava (objava v Uradnem glasilu Zgornjesavinjskih občin, št. 14/09, dne 17.9.2009) in Občini Gornji Grad (Objava v Uradnem glasilu Zgornjesavinjskih občin, št. 8/09, dne 28.5.2009) ter določil Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17) in določili Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15), je občinski svet Občine Gornji Grad na 27. redni seji , dne 12.07.2018, Občine Luče na 21. redni seji , dne 18.07.2018, Občine
Nazarje na_redni seji, dne_, Občine Ljubno na
23. redni seji, dne 12. 07. 2018, Občine Solčava, na 25. redni seji, dne 18. 07.2018 sprejel,
TEHNIČNI PRAVILNIK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI GORNJI GRAD, OBČINI LJUBNO, OBČINI LUČE, OBČINI NAZARJE IN OBČINI SOLČAVA
1. Splošne določbe
1. člen (uvodna določba)
Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki (v
nadaljevanju: tehnični pravilnik) v Občini Gornji Grad, Občini Nazarje, Občini Ljubno, Občini Luče in Občini Solčava (v nadaljevanju: Občin) določa minimalen obseg ravnanja s komunalnimi odpadki ter predpisuje opremo za učinkovito in celovito izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov skladno z veljavno zakonodajo in koncesijsko pogodbo. Določbe tehničnega pravilnika se nanašajo na izvajanje obvezne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba).
2.	Vsebina pravilnika
2.	člen (vsebina pravilnika)
V pravilniku so:
1.	Splošne določbe
2.	Vsebina pravilnika
3.	Opredelitev izrazov
4.	Območje izvajanja javne službe ravnanja z odpadki
5.	Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki
6.	Tehnologija, pogoji in načini zbiranja odpadkov
7.	Frekvenca zbiranja odpadkov
8.	Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za zbiranje odpadkov
9.	Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti
10.	Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru
11.	Vsebina registra prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov
12.	Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe
13.	Javne prireditve in čistilne akcije
14.	Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki
15.	Obračun storitve ravnanja z odpadki
16.	Nadzor na terenu
17.	Prehodne in končne določbe
3.	Opredelitev izrazov
3.	člen (izrazi)
(1) Izrazi uporabljeni v tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen:
•	biološki odpadki (v nadaljevanju BIO) so biorazgradljivi odpadki z vrtov in parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinske dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane iz predpisa, ki ureja odpadke;
•	evidenčni list je listina, s katero imetnik odpadkov in oseba, ki odpadke prevzema, potrdita oddajo in prevzem pošiljke odpadkov;
•	gospodinjstvo je skupnost prebivalcev, ki skupaj stanujejo oz. prebivalec, ki živi sam
•	drugi uporabnik je vsak uporabnik (pravne osebe, javni zavodi, šole, vrtci in ostali, ki se ukvarjajo z dejavnostjo), razen gospodinjstva na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov;
•	hišni kompostnik je zabojnik za hišno kompostiranje iz predpisa, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadkom;
•	hišno kompostiranje je kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, ki nastanejo v posameznem
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1983
gospodinjstvu kot gospodinjski odpadki ali zeleni vrtni odpad, ki nastane na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi;
•	imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti;
•	izrabljene gume so izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami;
•	izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec javne službe) je zbiralec iz predpisa, ki ureja odpadke, ki je z aktom občine določen za izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov;
•	izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov;
•	javna prireditev je javna prireditev v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja;
•	komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njemu podobni odpadki iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja in so v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
•	kontejner, keson, abbrol je zaprt ali odprt zabojnik za odpadke velikosti od 5 m3 do 30 m3 za zbiranje in prevoz različnih vrst odpadkov;
•	kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 07, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke;
•	ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarni in nevarni komunalni odpadki, ki se v skladu s to uredbo zbirajo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov;
•	ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo oz. sestavo odpadkov, tako, da se olajša posamezna obdelava odpadkov, iz predpisa, ki ureja odpadke;
•	mešani komunalni odpadki (v nadaljevanju: MKO) so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 01, razen ločenih frakcij, odpadkov iz tržnic in odpadkov iz čiščenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja kanalizacije;
•	nenevarni komunalni odpadki so komunalni odpadki, ki so nenevarni odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
•	nevarni komunalni odpadki so komunalni odpadki, ki so nevarni odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke in kažejo eno ali več nevarnih lastnosti iz priloge Uredbe 1357/2014/EU;
•	imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti;
•	obdelava so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje;
•	oddaja je postopek oddaje odpadka v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
•	odpadna embalaža je odpadna embalaža iz predpisa, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo;
•	odpadna električna in elektronska oprema iz gospodinjstev (v nadaljevanju: OEEO) je OEEO iz gospodinjstev iz predpisa, ki ureja OEEO;
•	ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani;
•	premična zbiralnica je tovorno vozilo ali začasno urejen in pokrit prostor, opremljen za prepuščanje ločenih frakcij, ki so nevarni komunalni odpadki;
•	prepuščanje je postopek oddaje odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov in je urejen s predpisom, ki ureja odpadke;
•	prevzemno mesto je mesto, na katerem izvajalec javne službe prevzame komunalne odpadke, ki mu jih uporabniki prepustijo po sistemu od vrat do vrat;
•	ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava, obdelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov;
•	samonakladalec je specialno vozilo za kontejnerski odvoz odpadkov za praznjenje od 5 m3 do 20 m3 kontejnerjev;
•	seznam odpadkov je seznam odpadkov iz priloge Odločbe Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o nevarnih odpadkih (UL L št. 226 z dne 6.9.2000 str. 3), zadnjič spremenjeno s Sklepom Komisije z dne 18.12.2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 370 z dne 30.12.2014 str. 44);
•	sistem od vrat do vrat je sistem prepuščanja določenih komunalnih odpadkov, pri katerem je prevzemno mesto za prepuščanje teh odpadkov namenjeno določeno znanim uporabnikom;
•	smetarsko vozilo je specializirano vozilo za zbiranje in prevoz odpadkov;
•	številka odpadka je številka odpadka iz seznama odpadkov;
•	uporabnik storitev javne službe zbiranja (v nadaljevanju: uporabnik) je izvirni povzročitelj in skladno s tem tehničnim pravilnikom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki;
•	zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov;
•	zbiralnica oz. zbirno mesto je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij;
•	zbirni center je zbirni center v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, namenjen za prevzemanje, prehodno sortiranje in prehodno skladiščenje komunalnih odpadkov za namen prevoza do naprave za obdelavo odpadkov;
•	zabojnik za odpadke je tipizirana posoda za komunalne odpadke;
•	vrečke so tipizirane vrečke za komunalne odpadke označene z logotipom izvajalca javne službe, črne
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1984
vreče za mešane komunalne odpadke in rumene vreče za mešano embalažo (plastična, kovinska embalaža in tetrapaki - sestavljena embalaža);
•	zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem tehničnem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določeno v odloku, zakonih in v podzakonskih predpisih, iz področja ravnanja z odpadki.
4.	člen
(zbiranje komunalnih odpadkov)
(1)	Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke.
(2)	V okviru javne službe zbiranja se zagotavlja zbiranje:
1.	ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov,
2.	kosovnih odpadkov (številka odpadka 20 03 07),
3.	odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč (številka odpadka iz podskupine 20 02),
4.	odpadkov s tržnic (številka odpadka 20 03 02),
5.	odpadkov iz čiščenja cest (številka odpadka 20 03 03),
6.	mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO, številka odpadka 20 03 01),
8. bioloških odpadkov (v nadaljevanju: BIO) in
7.	izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami (številka odpadka 16 01 03).
(3)	Izvajalec javne službe v okviru dejavnosti zagotavlja:
•	zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat,
•	zbiranje kosovnih odpadkov na poziv uporabnika,
•	zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah,
•	zbiranje odpadkov v zbirnem centru,
•	predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,
•	izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,
•	oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,
•	ozaveščanje in obveščanje uporabnikov.
4.	Območje izvajanja javne službe ravnanja z odpadki
5.	člen
(območje izvajanja javne službe ravnanja z odpadki)
Izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka četrtega člena tega pravilnika mora biti zagotovljeno za celotno območje Občin.
5.	Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki
6.	člen
(tehnologija ravnanja z odpadki)
(1)	Ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov poteka na način in po predpisih, ki veljajo za posamezne skupine odpadkov.
(2)	V posamezni občini se odpadki zbirajo ločeno na več načinov, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov ter značilnosti naselij.
(3)	Izvirni povzročitelji odpadkov obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec javne službe pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki.
(4)	Odvoz odpadkov izvajalec javne službe opravlja na različne načine in optimizira prevoze glede na značilnosti naselij in tehnologije zbiranja.
6. Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov
7.	člen
(zbiranje po sistemu od vrat do vrat)
(1)	Izvajalec javne službe po sistemu od vrat do vrat zbira:
1.	mešane komunalne odpadke
2.	biološke odpadke
3.	odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.
(2)	Zabojniki ali vreče za zbiranje odpadkov po sistemu od vrat do vrat morajo biti označeni tako, da uporabnik javne službe zbiranja nedvoumno ve, kateri odpadki spadajo v posamezni zabojnik ali vrečo.
(3)	Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava s hierarhijo ravnanja z odpadki.
8.	člen
(tehnična oprema za izvajanje javne službe)
Prevzemanje odpadkov in njihov prevoz se zagotavlja:
•	s specialnimi vozili za praznjenje zabojnikov, volumnov od 80 do 1100 l, t. i. smetarska vozila in s smetarskimi vozili za pranje zabojnikov,
•	s specialnimi vozili za nalaganje tipskih vrečk za zbiranje odpadkov, t. i. smetarska vozila,
•	s specialnimi vozili za prevoz kontejnerjev, volumnov od 5 do 10 m3, t. i. kontejnerska vozila,
•	s specialnimi vozili za prevoz kontejnerjev, volumnov od 10 do 35 m3, t. i. abroll vozila,
•	s tovornjaki, ki so registrirani za prevoz nevarnih odpadkov,
•	s kombi vozili.
9.	člen
(pogoji zbiranja odpadkov)
Pogoji za zbiranje odpadkov, ki sta jih povzročitelj in izvajalec javne službe dolžna upoštevati, so:
•	Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, ki ga določi izvajalec javne službe in je ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne ceste, krajevne ceste ali javne poti. Prevzemno mesto ni oddaljeno več kot pet (5) metrov od roba prometne/transportne poti.
•	Izvirni povzročitelji so dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče, z zbirnega na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza.
•	Izvirni povzročitelji so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest.
•	Izvirni povzročitelji so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali v namenske tipizirane vreče na prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa zavezane s trakom.
•	Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu javne službe zagotoviti nemoten dostop do prevzemnih mest.
•	Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da se ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru da izvajalec javne službe
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1985
onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti na lastne stroške.
•	V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščin (dalj časa trajajoča vročina, zapora cest, sneg, poledica itd. ...) lahko izvajalec javne službe uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način pozove, da zabojnike in/ali tipizirane vreče postavijo na začasno prevzemno mesto.
•	Uporabniki so dolžni z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čistočo.
•	Za izvirne povzročitelje, do katerih dostop s smetarskim vozilom ni mogoč, se za enega ali več izvirnih povzročiteljev določi lokacijo skupnega prevzemnega mesta. Lokacijo določi izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov skupaj z izvirnimi povzročitelji. V primeru, ko je lokacija sporna, jo določi občinski organ pristojen za ravnanje s komunalnimi odpadki po pridobitvi mnenja izvajalca javne službe.
•	Izvajalec javne službe prazni samo zabojnike za določeni oziroma naročeni volumen odpadkov ali tipiziranih vreč z logotipom izvajalca javne službe.
•	MKO, BIO, ločenih frakcij postavljenih ob zabojnikih izvajalec javne službe ni dolžan prevzeti. V primeru trenutno povečanih potreb morajo izvirni povzročitelji naročiti dodatni zabojnik oz. tipizirane vreče.
•	Odlaganje MKO, BIO, ločenih frakcij v nenamenske zabojnike ali ob njih ni dovoljeno.
•	Odpadke je imetnik dolžan zbirati v za to določenih zabojnikih za odpadke po navodilih, ki jih prejme od izvajalca javne službe.
•	V primeru da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, ga je izvajalec javne službe dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na zabojnik).
10. člen
(uporabniki storitev javne službe)
(1)	Vsak povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ima status uporabnika stavbe (lastnik, najemnik, podnajemnik, upravnik) se mora obvezno vključiti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in se mu pred vključitvijo določi:
•	natančna lokacija prevzemnega mesta (pri določitvi le tega je izvajalec javne službe dolžan upoštevati pogoje dostopa s specialnimi vozili ter prometne in lastninske razmere lokacije),
•	velikost, število in tip potrebnih zabojnikov za odpadke in pogoje glede dostopa pooblaščenih delavcev izvajalca javne službe,
•	pogoje glede vzdrževanja zabojnikov za odpadke,
•	pogoje glede ločevanja odpadkov na izvoru,
•	terminski plan pobiranja posameznih vrst odpadkov.
(2)	Uporabnik stavbe je dolžan pričeti z oddajanjem ali prepuščanjem odpadkov takoj po pričetku uporabe stanovanjskega ali poslovnega objekta.
(3)	Uporabnik stavbe je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pričetku uporabe objekta v roku petnajst (15) dni od dneva uporabe dalje.
(4)	V primeru, če se povzročitelj ne prijavi v sistem ravnanja z odpadki oziroma ne sporoči zahtevanih podatkov je izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov upravičen do podatkov iz javnih evidenc na podlagi katerih povzročitelja vključi v sistem ravnanja z odpadki in obračuna storitev, skladno z odlokom in veljavno zakonodajo.
(5)	Prepovedana je opustitev storitev javne službe in kopičenje odpadkov ter njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje odpadkov. Povzročitelj, ki odpadke kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven namenskih zabojnikov, ki so namenjeni odlaganju odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo in odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
(6)	Nenaseljeni objekt je tisti objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena niti naseljena nobena oseba. Za nenaseljeni objekt se šteje tudi počitniški objekt, ki je v občasni uporabi (kot npr. počitniška hiša, vikend).
(7)	Nenaseljen objekt namenjen občasni uporabi oziroma nenaseljeni objekt kateri se začasno ne uporablja (izostanek uporabe do enega leta), mora biti vključen v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, in prejme 18 tipiziranih vrečk na leto, ki ji zavezanec prevzame pri izvajalcu javne službe. Lastnik nenaseljenega objekta se lahko v kolikor pogoji dopuščajo z izvajalcem javne službe, dogovori, da namesto vreč, najame ustrezen zabojnik.
(8)	Nenaseljeni objekt ali stanovanjski, poslovni in drug prostor namenjen začasnemu oziroma občasnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti, za katerega je lastnik podal pisno izjavo o neuporabi daljši od enega leta, ni obveznosti vključitve v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki.
(9)	Opuščen objekt, je dotrajan objekt v katerem ni mogoče bivati in ni priključen na javno infrastrukturo.
(10)	Za opuščen objekt ni obveznosti vključitve v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki.
11. člen (način zbiranja odpadkov)
Glede na vrste odpadkov in pogojev poteka zbiranje odpadov po naslednjih tehnologijah:
Zbiranje po sistemu od vrat do vrat
Izvajalec javne službe po sistemu od vrat do vrat zbira:
•	mešane komunalne odpadke (MKO),
•	biološke odpadke (BIO) in
•	odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.
1.	Zbiranje MKO
Zbiranje MKO na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu od vrat do vrat.
Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 80 litrov.
Letno izvajalec javne službe skupaj s pooblaščencem izvede sortirno analizo, da se ugotovi sestava odpadkov, in sicer glede na Prilogo 4 Uredbe o obvezni gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Ur. l. RS, 33/17).
Izvajalec javne službe, ki to službo opravlja za več občin, izvede sortirno analizo za vsako občino posebej.
Izvajalec javne službe mora zbrane odpadke oddati v nadaljnje ravnanje tako, da je za MKO zagotovljena obdelava v okviru javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov.
2.	Zbiranje BIO
Izvajalec javne službe zbira BIO po sistemu od vrat do vrat od izvirnih povzročiteljev teh odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Vsi povzročitelji v večstanovanjskih stavbah s štirimi (4) in več gospodinjstvi morajo BIO zbirati ločeno in jih
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1986
ločeno prepuščati v vodotesnem zabojniku rjave barve, katerega prostornina ne sme biti manjša od 80 litrov in ga zagotovi izvajalec javne službe.
a) Hišno kompostiranje BIO
Izvajalec javne službe spodbuja izvirne povzročitelje odpadkov, da lastne BIO kompostirajo v hišnem kompostniku.
Izvirni povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje BIO, morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so navedeni v »Prilogi 1« Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
Izvajalec javne službe podrobnejša navodila za hišno kompostiranje objavi v letni brošuri in na internetnih straneh izvajalca javne službe ter spletnih straneh občin.
3.	Zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij
Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini.
Zbiralnica je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za odpadno embalažo iz stekla, za papir in kartonsko embalažo in mešano embalažo, razen pri individualni gradnji, kjer so zabojniki za mešano embalažo pri povzročiteljih odpadkov.
Namenski zabojniki v zbiralnicah so:
•	Zabojnik z zelenim pokrovom za zbiranje drobne odpadne embalaže iz stekla. V zabojniku za drobno odpadno embalažo iz stekla se zbirajo vse vrste praznih steklenic in kozarcev.
•	Zabojnik z rdečim pokrovom za zbiranje papirja in kartonske embalaže. V zabojniku za papir in kartonsko embalažo se zbira časopis, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, pisarniški papir, papirnate nakupovalne vrečke, kartonska embalaža.
•	Zabojnik z rumenim pokrovom v katerega se zbira mešana komunalna embalaža. V zabojniku za mešano embalažo se zbira plastična embalaža živil in pijač, čistil in pralnih sredstev, kovinska embalaža živil in pijač, tetrapaki, plastični lončki in vrečke.
Zabojniki morajo biti opremljeni z nalepkami z nazivom odpadka, podrobneje pa o tem izvajalec javne službe izvirne povzročitelje odpadkov obvešča v okviru obveščanja in izobraževanja.
4.	Zbiranje kosovnih odpadkov
Izvajalec javne službe v vsakem naselju odvaža kosovne odpadke najmanj enkrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv.
Prevzemanje kosovnih odpadkov se izvaja na prevzemnem mestu povzročitelja na podlagi predhodnega naročila z »naročilnico«, ki jo izvajalec javne službe posreduje vsem gospodinjstvom, s katero naroči enkraten odvoz kosovnih odpadkov.
Na območju individualnih gospodinjstev se kosovni odpadki za prevzem pripravijo na dogovorjenem prevzemnem mestu. Na območju večstanovanjskih objektov se kosovni odpadki zbirajo v kontejnerjih, ki jih dostavi izvajalec javne službe v dogovoru z upravljavcem bloka.
Povzročitelj odpadkov mora s prevzemnega mesta odstraniti odpadke, ki niso kosovni odpadki in jih zato izvajalec javne službe v času odvoza ni bil dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan.
V kolikor uporabnik storitev več kot dvakrat v koledarskem letu naroči odvoz kosovnih odpadkov na poziv, mora za vsak naslednji odvoz plačati stroške po ceniku izvajalca javne službe.
Kosovne odpadke lahko uporabniki iz gospodinjstev v zbirnem centru brezplačno predajo ob predložitvi
položnice in z osebnim dokumentom, s katerim dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Uporabniki kosovne odpadke, ki jih sami pripeljejo v zbirni center, razvrstijo v centru v ustrezne zabojnike skladno z navodili usposobljene osebe v zbirnem centru.
5.	Zbiranje/prevzemanje s premično zbiralnico
Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira nevarne komunalne odpadke, nenevarne komunalne odpadke in zelo majhno OEEO v skladu s predpisi, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov.
Izvajalec javne službe mora v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje nevarnih odpadkov najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu.
Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje.
Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na posameznem kraju trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov na območju občine.
Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov.
Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.
Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da:
•	je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in
•	se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
Odpadke od uporabnikov prevzema oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.
Izvajalec mora vse prevzete odpadke stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
6.	Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru
je tehnologija zbiranja pri kateri povzročitelj z
dokazilom o vključenosti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki sam pripelje ločeno zbrane odpadke in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike ali kontejnerje.
Zbirni center je namenjen za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki so vključeni v organiziran odvoz odpadkov.
7.	Frekvenca zbiranja odpadkov
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1987
12. člen
(pogostost odvoza - frekvenca zbiranja odpadkov)
Frekvenca zbiranja odpadkov je potrjena s poslovnim načrtom lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in sicer do konca leta za prihodnje leto, ki so usklajeni z minimalnimi standardi iz Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov.
8. Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov
1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje MKO
13. člen
(standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke)
(1)	Izvirni povzročitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zabojnikih za odpadke.
(2)	Standardne velikosti zabojnikov in tipskih vreč so:
MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI-črn oz. zelen zabojnik	VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH
Individualno gospodinjstvo	80 l, 120 l, 240 l
Večstanovanjska zgradba	240 l, 700 l, 1100 l
2. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje BIO
BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD -rjav zabojnik	VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH
Individualno gospodinjstvo	80 l, 120 l, 240 l
Večstanovanjska zgradba	120 l, 240 l, 700 l
3. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij
LOČENE FRAKCIJE	VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH
Individualno gospodinjstvo	120 l, 240 l, 700 l
Večstanovanjska zgradba	240 l, 700 l, 1100 l
Drugi uporabniki	240 l, 700 l, 1100 l
4. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij na zbiralnicah ločenih frakcij
LOČENE FRAKCIJE	VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH
Odpadna embalaža iz stekla-zelen zabojnik z odprtino	240 l, 700 l
Papir in kartonska embalaža-zabojnik z rdečim pokrovom	240 l, 700 l
Mešana embalaža-zabojnik z rumenim pokrovom	240 l, 700 l
5. Tipizirane vreče z logotipom izvajalca javne službe
Tipizirane vreče so namenjene gospodinjstvom na težje dostopnih območjih, kjer ni možen strojni prevzem odpadkov.
TIPSKE NAMENSKE VREČE	VELIKOST VREČE
Tipska namenska vreča za mešane komunalne odpadke črne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI«	60 l
Tipska namenska vreča za mešano embalažo rumene barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »MEŠANA EMBALAŽA«	60 l
14. člen	upošteva predvidena količina, struktura in vrsta
(merila za določanje izhodiščnega volumna opreme	odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost
za odpadke v individualnih gospodinjstvih)	praznjenja, in sicer:
Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporablja posamezni povzročitelj odpadkov, se
1. Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v individualnih gospodinjstvih
MERILA ZA DOLOČANJE MINIMALNEGA IZHODIŠČNEGA VOLUMNA ZABOJNIKA	ŠT. OSEB
MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI	
Gospodinjstvo z 1-2 osebama ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. Izhodiščni zabojnik je 80 litrov.	1-2 osebi
Gospodinjstvo s 3 in več osebami ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. Izhodiščni zabojnik je 120 litrov.	3 in več oseb
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1988
Gospodinjstvo z več osebami se lahko dogovori z izvajalcem oz. koncesionarjem, da ima večjo velikost zabojnika, namesto 120 litrov lahko ima gospodinjstvo tudi zabojnik volumna 240 litrov.
MERILA ZA DOLOČANJE MINIMALNEGA IZHODIŠČNEGA VOLUMNA ZA VREČE:	
MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI	ŠTEVILO VREČ / LETO
Gospodinjstvo z 1 osebo	18
Gospodinjstvo s 2-3 osebami	27
Gospodinjstvo s 4 in več osebami	36
MEŠANA EMBALAŽA	
Gospodinjstvo z 1 osebo	27
Gospodinjstvo s 2-3 osebami	36
Gospodinjstvo s 4 in več osebami	63
15.	člen
(pogodbeni uporabnik storitev javne službe)
Pogodbeni uporabniki storitev javne službe se z izvajalcem javne službe dogovorijo o načinu zbiranja, odvoza odpadkov, opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo. Izvajalec javne službe zaračuna dodatne storitve po veljavnem ceniku.
16.	člen
(lastništvo opreme za zbiranje odpadkov)
(1)	Zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov so last izvajalca javne službe za zbiranje odpadkov.
(2)	Prva dostava zabojnikov do povzročiteljev odpadkov je brezplačna.
(3)	Zamenjava poškodovanih zabojnikov za odpadke se na stroške izvajalca javne službe opravi samo v primeru, ko so poškodbe povzročili delavci izvajalca javne službe.
(4)	Menjava zabojnikov se plača po ceniku izvajalca javne službe.
(5)	Povzročitelj odpadkov mora v primeru uničenja ali odtujitve zabojnika, katere lastnik je izvajalec javne službe, pri izvajalcu javne službe prevzeti in plačati ustrezen nov zabojnik, skladno s cenikom izvajalca javne službe.
17.	člen
(spremenjene količine odpadkov)
(1)	Če količine odpadkov občasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov manjkajoči volumen dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu javne službe kupi tipizirane vreče za odpadke (do 5 vreč za leto).
(2)	Če količine odpadkov pogosteje presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov obstoječi volumen zabojnika dolžan zamenjati za večji zabojnik.
(3)	Če količine ločeno zbranih frakcij redno presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje odpadkov, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, lahko izvajalec javne službe na predlog povzročitelja odpadkov ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zamenja obstoječo opremo. Nova zahtevana prostornina zabojnikov ne sme biti manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov.
9. Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest, zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti
18.	člen
(minimalni standardi za prevzemna mesta)
(1) Prevzemno mesto je prostor, na katerega izvirni povzročitelji odpadkov postavijo opremo za zbiranje odpadkov za namen praznjenja ali odložijo namenske tipizirane vreče za njihov odvoz in je lahko oddaljeno največ pet (5) metrov od roba prometne/transportne poti
smetarskega vozila in je dogovorjeno z izvajalcem javne službe.
(2)	Prevzemno mesto mora biti izvajalcu javne službe prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti s transportne poti vidna.
(3)	Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
19.	člen (začasna prevzemna mesta)
(1)	Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu.
(2)	V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec javne službe dolžan uporabnike storitev javne službe obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu.
20.	člen
(načrtovanje prevzemnih mest za odpadke)
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati določbe odloka in tega tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca javne službe za načrtovanje zbirnih in prevzemnih mest MKO, BIO in ločenih frakcij komunalnih odpadkov.
21.	člen
(minimalni standard zbiralnic ločenih frakcij)
(1)	Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov.
(2)	Zbiralnica je lahko namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe.
(3)	V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev.
(4)	Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah.
(5)	Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1989
Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.
(6)	Lokacije zbiralnic določi izvajalec javne službe v sodelovanju z občinsko upravo, pristojno za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(7)	Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/-ov.
(8)	Oprema na zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno označena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo povzročitelj odpadkov sme odložiti v zabojnik.
(9)	Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini.
(10)	Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da:
•	izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje,
•	se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(11)	Izvajalec javne službe prazni zabojnik za prepuščanje ločenih frakcij papirja, kartona, odpadne embalaže iz papirja in kartona ter mešane embalaže vsaj 1x na 14 dni (oziroma določiti ustrezen volumen zabojnikov, ki ustrezajo, da lahko odložijo vse povzročene količine papirja med enim in drugim praznjenjem) ter zabojnike za ločene frakcije embalaže stekla vsaj enkrat mesečno.
(12)	Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke na zbiralnici ločenih frakcij stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
22. člen
(minimalni standardi premičnih zbiralnic)
(1)	Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira:
•	nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov,
•	nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov,
•	zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
(2)	Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov.
(3)	V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu.
(4)	Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov.
(5)	Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi
vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje.
(6)	Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka tega člena. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov.
(7)	Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga.
(8)	Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da:
•	je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in
•	se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(9)	V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.
(10)	Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka tega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
10. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru
23.	člen (zbirni center)
(1)	Zbirni center je urejen, pokrit ali nepokrit prostor, na katerem so postavljeni ustrezno označeni zabojniki, v katere izvirni povzročitelji po navodilih pooblaščene osebe zaposlene v zbirnem centru skladno s predpisi odlagajo odpadke.
(2)	Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom storitev javnih služb, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine.
(3)	Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec javne službe.
(4)	Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov.
(5)	Zbirni center je namenjen tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe.
24.	člen
(pogoji prepuščanja odpadkov v zbirnem centru)
(1)	Izvirni povzročitelji pod nadzorom pooblaščene osebe izvajalca javne službe odlagajo posamezne frakcije odpadkov v namenske zabojnike, ki so primerno označeni s številko odpadka in nazivom odpadka. Uporabnik storitev javne službe je dolžan po navodilih izvajalca javne službe pripeljane odpadke sam razvrstiti v ustrezne zabojnike.
(2)	Ne glede na količino pripeljanih odpadkov izvajalec javne službe zaračuna uporabniku vse vrste odpadkov, ki niso predmet zbiranja v zbirnem centru (po ceniku izvajalca javne službe).
(3)	O individualno pripeljanih odpadkih se vodi evidenca. Vsak povzročitelj, ki pripelje odpadke v zbirni center, je evidentiran, pooblaščena oseba pregleda pripeljane odpadke. Brezplačno lahko oddajo uporabniki, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice in z osebnim dokumentom) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki.
(4)	Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da:
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1990
•	uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in
•	se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(5)	V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.
(6)	Izvajalec javne službe zagotavlja storitve tehtanja za vse dostavljene odpadke iz območja občin ob prevzemu in ob oddaji odpadkov različnim prevzemnikom v skladu s predpisi. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
(7)	Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, ki razpolaga z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem za pripravo odpadkov za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati. Dokazilo o oddaji le teh odpadkov je veljaven evidenčni list.
25. člen
(vrste odpadkov v zbirnem centru)
Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira/prevzema:
•	15 01 01 papirna in kartonska embalaža ter embalaža iz lepenke
•	15 01 02 plastična embalaža (tudi biorazgradljiva plastična embalaža),
•	15 01 03 lesena embalaža,
•	15 01 04 kovinska embalaža,
•	15 01 05 sestavljena (kompozitna embalaža),
•	15 01 06 mešana embalaža,
•	15 01 07 steklena embalaža,
•	15 01 09 embalaža iz tekstila,
•	15 01 10* embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi
•	15 01 11* kovinska embalaža, ki vsebuje trden porozen nevaren oklep (npr. azbest), vključno s praznimi tlačnimi posodami,
•	16 01 03 izrabljene gume brez platišč (do 4 gume na gospodinjstvo),
•	20 01 01 papir ter karton in lepenka,
•	20 01 02 steklo,
•	20 01 10 oblačila,
•	20 01 11 tekstil (tudi oblazinjeni deli kosovnih odpadkov po razstavljanju),
•	20 01 13* topila (tudi bencin),
•	20 01 14* kisline,
•	20 01 15* alkalije,
•	20 01 17* fotokemikalije,
•	20 01 19* pesticidi (fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi),
•	20 01 21* fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
•	20 01 23* zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljikovodike,
•	20 01 25 jedilno olje in masti,
•	20 01 26* olja in masti, ki niso navedeni pod 20 01 25,
•	20 01 27* barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi (kartuše),
•	20 01 28 barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki niso navedeni pod 20 01 27,
•	20 01 29* čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi,
•	20 01 30 čistila, ki niso navedena pod 20 01 29,
•	20 01 31* citotoksična in citostatična zdravila,
•	20 01 32 zdravila, ki niso navedena pod 20 01 31,
•	20 01 33* baterije in akumulatorji, ki so navedeni pod 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03, in nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije in akumulatorje ( prenosne svinčeve in nikelj-kadmijeve baterije, ki vsebujejo živo srebro ter svinčevi avtomobilski akumulatorji, vsebnosti živega srebra, druge prenosne baterije, ki ne vsebujejo nevarnih snovi),
•	20 01 34 baterije in akumulatorji, ki niso navedeni pod 20 01 33 (prenosne alkalne baterije-brez živega srebra, druge prenosne baterije, ki ne vsebujejo nevarnih snovi),
•	20 01 35* zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi in ni navedena pod 20 01 21 in 20 01 23,
•	20 01 36 zavržena električna in elektronske oprema, ki ni navedena pod 20 01 21, 20 01 23 in 20 01 35,
•	20 01 37* les, ki vsebuje nevarne snovi (leseni deli kosovnih odpadkov (po razstavljanju),
•	20 01 38 les, ki ni naveden pod 20 01 37 (tudi leseni deli kosovnih odpadkov po razstavljanju),
•	20 01 39 plastika (tudi gospodinjska plastika, plastične igrače, ki niso OEEO, nosilci podatkov -AV kasete, CD, DVD, diskete in deli kosovnih odpadkov iz plastike po razstavljanju),
•	20 01 40 kovine (železne kovine, barvne kovine, zlitine, odpadki, ki so pretežno iz kovin, deli kosovnih odpadkov po razstavljanju, injekcijske igle iz osebne uporabe), OEEO sem ne spada,
•	20 02 01 biorazgradljivi odpadki (zeleni vrtni odpad, zeleni vrtni odpadkov iz parkov in pokopališč),
•	20 02 02 zemlja in kamenje z vrtov, parkov in pokopališč,
•	20 02 03 drugi odpadki, ki niso biorazgradljivi (odpadki z vrtov, parkov in pokopališč),
•	20 03 07 kosovni odpadki.
26.	člen
(obratovanje zbirnega centra Podhom)
Delovni čas zbirnega centra je naveden v Prilogi 1 tega tehničnega pravilnika.
Prilogo oz. delovni čas zbirnega centra potrdijo župani.
11. Vsebina registra prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov
27.	člen
(podrobnejše vsebine registrov)
(1)	Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register ki obsega:
•	register zbirnih/prevzemnih mest za vse uporabnike,
•	register zbiralnic ločenih frakcij,
•	register zbirnih centrov.
(2)	Register pri izvirnih povzročiteljih mora vsebovati sledeče podatke:
•	ime in priimek, naslov nosilca ter davčno številko (predstavnika gospodinjstva, ki plačuje storitve ravnanja z odpadki) oziroma ime in sedež drugega uporabnika z imenom in priimkom zakonitega zastopnika,
•	odjemno mesto nosilca,
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1991
•	velikost zabojnikov ali tipiziranih vreč po vrstah odpadkov,
•	identifikacija zabojnikov po vrstah odpadkov,
•	podatek o tem ali uporabniki storitev javnih služb kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku.
(3)	Register zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke:
•	številko oziroma kodo zbiralnice ločenih frakcij,
•	naziv zbiralnice ločenih frakcij,
•	vrsto odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij,
•	velikost zabojnikov po vrstah odpadkov.
(4)	Register zbirnega centra vsebuje:
•	podatke o objektih zbirnega centra,
•	podatke o številu kontejnerjev in zabojnikov.
12. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe
28.	člen
(postopek izdajanja projektnih pogojev in soglasij)
(1)	Izvajalec javne službe ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij.
(2)	Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega:
•	podatke o vlagatelju,
•	podatke o investitorju,
•	podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča,
•	podatke o projektantu in projektu,
•	predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni poti.
(3)	Obvezna vsebina soglasja obsega:
•	podatke o vlagatelju,
•	podatke o investitorju,
•	podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča,
•	soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z datumom izdelave.
29.	člen (gradbišča)
Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki storitev javne službe po tem tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec javne službe za potrebe delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu javne službe pred pričetkom izvajanja del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov.
30.	člen (javna obvestila)
(1)	Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje:
•	navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe,
•	obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih,
•	ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih.
(2)	Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o:
•	lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih se prepuščajo odpadki,
•	vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu od vrat do vrat, v zbiralnicah, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih,
•	vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki,
•	prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo,
•	prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico,
•	drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov. (3) Izvajalec javne službe mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati:
•	ločenim zbiranjem odpadkov z Uredbo o obvezni gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostnih in koristih takega zbiranja,
•	hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavlja nevarnost za zdravje ljudi okolja, pred njihovim prepuščanjem,
•	pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru,
•	načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način,
•	in s tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki in snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki.
31.	člen
(način določitve vrste prevoza glede na vrsto odpadka)
(1)	Vrsta prevoza je odvisna od vrste odpadka, gostote odpadka in načrtovanega nadaljnjega ravnanja s prepeljanim odpadkom. V enem specializiranem tovornem vozilu se lahko sočasno prevaža samo ena vrsta odpadka.
(2)	Pri določitvi vrste prevoza je potrebno upoštevati sledeče:
•	ali se lahko odpadki, ki so predvideni za prevoz stiskajo, ali morajo ostati nepoškodovani v razsutem stanju,
•	ali so odpadki, ki so predvideni za prevoz samo od enega ali od več drugih uporabnikov,
•	gostoto odpadkov, predvidenih za prevoz in izbiro ekonomične kombinacije, razpoložljivi volumen, nosilnost specialnega tovornega vozila in oddaljenost ter eventualni posebni pogoji prevzemnika.
13. Javne prireditve in čistilne akcije
32.	člen
(javne prireditve, čistilne akcije)
(1)	Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, in kjer se predvideva nastanek odpadkov, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za:
•	ločene frakcije,
•	mešane komunalne odpadke ter
•	biološke odpadke.
(2)	Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve.
(3)	Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vreč določi in zagotovi izvajalec javne službe izkustveno glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec javne službe zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1992
obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka odpadka skladno s tehničnim pravilnikom.
(4)	Ponudnik obrokov na javni prireditvi mora za svoje BIO, ki tam nastanejo, kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(5)	Organizator javne prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen BIO, predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora najkasneje v 24 urah po koncu prireditve prevzeti odpadke na mestu prireditve.
(6)	Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu javne službe in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov zbiranja, obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom.
(7)	Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve.
(8)	Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega člena prevzame na mestu javne prireditve ali čistilne akcije.
(9)	Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo v primeru, če bo
•	izvajalec javne službe sodeloval pri izvedbi čistilne akcije, najmanj štirinajst (14) dni pred načrtovano
•	akcijo z izvajalcem javne službe skleniti dogovor o poteku akcije, načinu zbiranja, obdelave in
•	odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne smejo
•	bremeniti stroškov rednega programa ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in drugih uporabnikov.
14. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki
33. člen
(letni program ravnanja s komunalnimi odpadki)
(1)	Izvajalec javne službe mora ravnanje s komunalnimi odpadki zagotavljati skladno s programom ravnanja s komunalnimi odpadki, v katerem se določita obseg in vsebina ravnanja ter način zagotavljanja storitev.
(2)	Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem podatke o:
•	celotni količini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju izvajanja javne službe, in količinah posameznih ločenih in nevarnih frakcij,
•	zbiralnicah ločenih in nevarnih frakcij in zbirnih centrih v posameznih naseljih,
•	prevzemanju nevarnih frakcij s premično zbiralnico,
•	tipu in oznakah zabojnikov za posamezne ločene ali nevarne frakcije ter označbi zbiralnic in zbirnih centrov,
•	pogostosti prevzemanja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih,
•	prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih,
•	vzdrževanju in čiščenju zabojnikov in ukrepih za preprečevanje onesnaževanja okolja v zbiralnicah in zbirnih centrih,
•	rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja izvirne povzročiteljev komunalnih odpadkov o načinu zbiranja ločenih in nevarnih frakcij,
Letni program izdela izvajalec javne službe skladno z določbami odloka. Potrjen letni program izvajalec javne službe objavi na svoji spletni strani in na spletnih straneh občin.
15.	Obračun storitev ravnanja z odpadki
34.	člen (oblikovanje cen)
Izvajalec javne službe obračuna stroške zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na podlagi:
•	Odloka o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini,
•	Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki,
•	Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki ter
•	veljavnih zakonskih predpisov o načinu obračunavanja cen za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki.
16.	Nadzor na terenu
35.	člen (nadzor na terenu)
(1)	Izvajalčevi delavci na terenu preverjajo ustreznost vsebine odpadkov v zabojnikih ali vrečah. V primeru, da so odpadki nastali pri povzročitelju neustrezno zbrani, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom izvajalca javne službe.
(2)	Nadzor nad zbiralnicami izvršuje tudi komunalni inšpektor iz Medobčinske inšpekcije.
(3)	Inšpekcijski nadzor se vrši skladno z določbami Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja« (Uradno glasilo Zgornjesavinskih občin, št. 19/09 z dne 28.12.2009)
17.	Prehodne in končne določbe
36.	člen
(obvestilo izvirnim povzročiteljem)
Izvajalec javne službe z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste izvirne povzročitelje odpadkov, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, da izvajalcu javne službe sporočijo podatke, ki so skladno s predpisi, odlokom in tehničnim pravilnikom potrebni, da se ustrezno vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v evidenco uporabnikov storitev javne službe.
37.	člen (prehodno obdobje)
(1)	Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega tehničnega pravilnika uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev, ki še niso bile uvedene.
(2)	Izvajalec s 1.1.2019 spreminja minimalni standard za rjave zabojnike.
(3)	Izvajalec javne službe spreminja delovni čas zbirnega centra Podhom iz Priloge 1 s 1.7.2018 in le tega potrdijo župani.
(4)	Izvajalec javne službe izvedbo sortirne analize prvič zagotovi za leto 2019.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1993
38.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega tehničnega pravilnika prenehajo veljati tehnični pravilniki občin iz leta 2010.
39.	člen (začetek veljavnosti)
Tehnični pravilnik se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah in začne veljati petnajsti (15) dan po objavi.
Številka:
Datum: 12.07.2018
Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan
Številka:
Datum: 12. 07.2018
Občina Ljubno Franjo Naraločnik, župan
Številka:
Datum: 18.07.2018
Občina Luče Ciril Rosc, župan
Številka: 032-00007/2014-30 Datum: 11.10.2018
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
Številka:
Datum: 18.07. 2018
Občina Solčava Katarina Prelesnik, županja
PRILOGA 1:
Obratovanje Zbirnega centra Podhom
Delovni čas:
•	torek od 8.00 do 15.30 ure
•	četrtek od 10.00 do 17.00 ure
•	prva sobota v mesecu od 8.00 do 12.00 ure, v primeru, da je sobota praznik se prestavi na naslednjo soboto v mesecu.
Od 1.7.2019 dalje se lahko odpadki odvažajo tudi v ostale zbirne centre koncesionarja.
811. Sklep o stroških in delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2018 v Občini Nazarje
Na podlagi 23 in 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Ur. list RS, št. 41/07, 103/07 -ZPolS-D, 11/11, 28/11 - odl. US in 98/13) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na svoji 30. redni seji, dne 11.10.2018 sprejel naslednji
SKLEP
O STROŠKIH IN DELNI POVRNITVI STROŠKOV VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE V LETU 2018 V OBČINI NAZARJE
1.	člen
S tem sklepom se določajo kriteriji za delno povrnitev stroškov volilne kampanje za volitve članov občinskega sveta in župana v občini Nazarje.
2.	člen
Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet ne smejo preseči 0,40 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini.
Stroški volilne kampanje za volitve župana ne smejo preseči 0,25 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidate, ki na tem glasovanju kandidira, lahko povečajo še za 0,15 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini.
3.	člen
Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za člane občinskega sveta, ki so jim pripadli mandati za člane občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih sredstev ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in Računskemu sodišču.
4.	člen
Do delne povrnitve stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župana, za katere je glasovalo najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, in sicer 0,12 EUR na dobljeni glas.
Če pride do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povrnitve stroškov le na osnovi dobljenih glasov v drugem krogu.
5.	člen
Organizatorju volilne kampanje oziroma kandidatu za volitve v občinski svet ali za volitve župana se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz proračuna Občine Nazarje v roku 30 dni po predložitvi poročila o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo občinskemu svetu in Računskemu sodišču.
6.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu SO.
Številka: 032-0007/2014-30 Datum: 11. 10. 2018
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
812. Sklep o vrednosti točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2019
Na podlagi 23. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 9/1999, 1/2002 in 10/2003) je občinski svet na svoji 30. redni seji, dne 11.10.2018 sprejel
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1994
SKLEP
O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN LETNEGA NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V LETU 2019
1.	člen
Vrednost točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbenih zemljišč na območju Občine Nazarje za leto 2019 znaša 0,001513 EUR/m2.
2.	člen
Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Uporablja se od 01.01.2019.
Številka: 032-0007/2014-30 Datum: 11. 10. 2018
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
OBČINA PODLEHNIK
813. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Podlehnik za leto 2018 - 2. rebalans
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 94. člena Statuta Občine Podlehnik je občinski svet Občine Podlehnik(Uradni list RS, št. 96/09, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2017) na 25. redni seji, ki je bila dne 04.10. 2018 sprejel
ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PODLEHNIK ZA LETO 2018 - 2. REBALANS
1. člen
V Odloku o spremembi odloka o proračunu Občine Podlehnik za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin 23/2018 z dne 10.05.2018) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
KONTO	OPIS	REBALANS 2018-2
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV		
I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78)		2.125.326
TEKOČI PRIHODKI (70+71)		1.782.749
70	DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)	1.521.509
700	DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	1.410.334
703	DAVKI NA PREMOŽENJE	64.500
704	DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	46.175
706	DRUGI DAVKI	500
71	NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)	261.240
710	UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA	112.530
711	TAKSE IN PRISTOJBINE	2.500
712	GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI	5.100
713	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV	110
714	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	141.000
72	KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722)	169.000
720	PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV	99.000
721	PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG	0
722	PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV	70.000
73	PREJETE DONACIJE (730+731)	0
730	PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV	0
731	PREJETE DONACIJE IZ TUJINE	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI (740+741)	173.577
740	TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ	173.577
741	PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA	0
	EVROPSKE UNIJE	
78	PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787)	0
786	OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE	0
787	PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ	0
II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43)		2.255.686
40	TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)	939.753
400	PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	172.339
401	PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST	22.603
402	IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	665.811
403	PLAČILA DOMAČIH OBRESTI	49.000
409	REZERVE	30.000
41	TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)	776.453
410	SUBVENCIJE	72.544
411	TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM	432.295
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1995
412		TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM	45.625
413		DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	225.989
414		TEKOČI TRANSFERI V TUJINO	0
42		INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	497.725
420		NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV	497.725
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432)	41.754
431		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM	27.500
432		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM	14.254
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)			-130.360
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB			
75	IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
750		PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
751		PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
752		KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE	0
44	V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)	0
440		DANA POSOJILA	0
441		POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB	0
	VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. -V.)	0
C. R A C U N F I N A N C I R A N J A			
50	VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	110.035
500		DOMAČE ZADOLŽEVANJE	110.035
55	VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	122.890
550		ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA	122.890
	IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.)	-143.216
	X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)	-12.855
	XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	130.360
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA			144.930
- OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA			
2.	člen
Ostale določbe Odloka o spremembi odloka o proračunu občine Podlehnik za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin 22/2018) ostanejo nespremenjene.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Z dnem veljavnosti tega Odloka preneha veljati Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Podlehnik za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 22/2017 z dne 10.05.2018.).
Štev:ilka: 032-2/2015-68 Datum: 4. 10. 2018
Občina Podlehnik Marko Maučič, župan
814. Odlok o proračunu Občine Podlehnik za leto 2019
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 94. člena Statuta Občine
Podlehnik je občinski svet Občine Podlehnik(Uradni list RS, št. 96/09, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2017) na 25. redni seji, ki je bila dne 04. 10. 2018 sprejel
ODLOK O PRORAČUNU OBČINE PODLEHNIK ZA LETO 2019
1. Splošna določba
1.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Podlehnik za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
(1)	V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.
(2)	Splošni del proračuna se na ravni podskupin določa v naslednjih zneskih:
		PRD:
KONTO	OPIS	PRORAČUN 2019 v EUR
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV		
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1996
I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78)			2.495.364
TEKOČI PRIHODKI (70+71)			1.716.778
70		DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)	1.535.436
700		DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	1.424.641
703		DAVKI NA PREMOŽENJE	64.520
704		DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	46.175
706		DRUGI DAVKI	100
71		NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)	181.342
710		UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA	97.632
711		TAKSE IN PRISTOJBINE	2.500
712		GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI	4.100
713		PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV	110
714		DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	77.000
72		KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722)	169.000
720		PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV	99.000
721		PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG	0
722		PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV	70.000
73		PREJETE DONACIJE (730+731)	0
730		PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV	0
731		PREJETE DONACIJE IZ TUJINE	0
74		TRANSFERNI PRIHODKI (740+741)	609.585
740		TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ	517.445
741		PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE	92.140
78		PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787)	0
786		OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE	0
787		PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ	0
II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43)			2.371.953
40		TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)	860.406
400		PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	204.062
401		PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST	25.397
402		IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	554.147
403		PLAČILA DOMAČIH OBRESTI	46.800
409		REZERVE	30.000
41		TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)	792.008
410		SUBVENCIJE	59.200
411		TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM	462.275
412		TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM	45.625
413		DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	224.908
414		TEKOČI TRANSFERI V TUJINO	0
42		INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	673.884
420		NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV	673.884
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432)	45.654
431		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM	24.200
432		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM	21.454
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)			123.411
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB			
75	IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
750		PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
751		PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
752		KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE	0
44	V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)	0
440		DANA POSOJILA	0
441		POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB	0
	VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.)	0
C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A			
50	VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	0
500		DOMAČE ZADOLŽEVANJE	0
55	VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	122.890
550		ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA	122.890
	IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI. +X.) = (I. + IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.)	520
	X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)	-122.890
	XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	-123.411
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA			
- OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA			
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1997
(3)	Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
(4)	Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Podlehnik.
3. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanje proračuna)
(1)	Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta.
(2)	Za izvrševanje proračuna organov občine in občinske uprave (neposrednih uporabnikov, opredeljenih po institucionalni klasifikaciji: 100 Občinski svet, 200 Nadzorni odbor, 300 Župan, 400 Občinska uprava, 500 Režijski obrat), je kot odredbodajalec odgovoren župan občine. Uredbe pripravi skrbnik proračunske postavke in finančna služba.
4.	člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so donacije, prispevki in doplačila občanov za izvajanje določenih programov investicijskega značaja, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj le-tega, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, požarna taksa, prihodki od komunalnih prispevkov, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov ter druge predpisane namenske dajatve.
5.	člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna:
•	samostojno brez občinskega sveta odloča o prerazporeditvah v okviru istega podprograma, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15 % podprograma,
•	med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 10 % podprograma in
•	med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 % glavnega programa.
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
Župan s poročilom ob polletni realizaciji proračuna in ob koncu leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji.
6.	člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 60 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1.	v letu 2020 30 % navedenih pravic porabe in
2.	v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide ali lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7.	člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov do 20 % izhodiščne vrednosti . Projekte, katerih vrednost se spremeni za 20% ali več in katerih veljavna vrednost in vrednost po predvideni spremembi posameznega projekta presega 30.000,00 EUR , mora predhodno potrditi občinski svet.
8.	člen (proračunski skladi)
Proračunski sklad je poračun proračunske rezerve, oblikovane po Zakonu o javnih financah.
Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 30.000,00 EUR.
Sredstva proračunske rezerve ne smejo presegati 1,5% prejemkov proračuna.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi obvestili obvešča občinski svet
4.	Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države
9.	člen (odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2019 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine dolga posameznega dolžnika 100,00 EUR in celotne višine vseh odpisanih dolgov 1.000,00 EUR. O višjih zneskih mora odločati občinski svet.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1998
10.	člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Občina se v letu 2019 ne bo zadolževala. Če se zaradi neenakomernega pretakanja prejemkov izvrševanja proračune ne more uravnovesiti se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine oziroma se lahko občina v skladu z zakonom likvidnostno zadolži.
11.	člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) V skladu z Zakonom o financiranju občin se javna podjetja in javni zavodi ne morejo zadolžiti brez soglasja ustanovitelja.
SPREMEMBO POSLOVNIKA OBČINSKEGA SVETA OBČINE POLJČANE
1.	člen
Prvi odstavek 10. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 15/2007 in 53/2010, v nadaljevanju: Poslovnik), se spremeni, tako da se glasi: »Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi svet.«
2.	člen
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-0001/2015-38 Datum: 9. 10. 2018
6.
Prehodne in končne določbe
12.	člen
(začasno financiranje v letu 2020)
V obdobju začasnega financiranja Občine Podlehnik v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
13.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin.
Številka: 032-2/2015-68 Datum: 04. 10. 2018
Občina Podlehnik Marko Maučič, župan
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
OBČINA POLJČANE
815. Sprememba Poslovnika Občine Poljčane
Občinskega sveta
Na podlagi 29. in 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO. 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 15. in 20. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 24. redni seji, dne 9. 10
816. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Poljčane za leto 2018
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- UPB2, 76/08, 100/08, 100/08-odl US, 79/09, 14/10-odl US, 51/10, 84/10 - odl US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 101/1, 55/15 - ZfisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 93. člen Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011) je Občinski svet Občine Poljčane na 24. redni seji dne 9. 10. 2018 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE POLJČANE ZA LETO 2018
1. člen
V Odloku o proračunu Občine Poljčane za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/17) se spremeni drugi odstavek 2. člena tako, da se glasi: »Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
KONTO		OPIS	REBALANS 2018
	A	BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	V EUR
	I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)	3.688.796
		TEKOČI PRIHODKI (70+71)	3.287.528
70		DAVČNI PRIHODKI (700+703+704)	2.870.321
700		Davki na dohodek in dobiček	2.453.107
703		Davki na premoženje	300.662
704		Domači davki na blago in storitve	116.352
706		Drugi davki	200
71		NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)	417.207
710		Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	356.110
711		Takse in pristojbine	4.500
712		Globe in druge denarne kazni	7.300
714		Drugi nedavčni prihodki	49.297
72		KAPITALSKI PRIHODKI (720+722)	219.425
720		Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	20.000
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1999
KONTO		OPIS	REBALANS 2018
722		Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev	199.425
74		TRANSFERNI PRIHODKI (740)	181.843
740		Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	181.843
741		Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU	0
	II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	4.384.186
40		TEKOČI ODHODKI (40+41+42+43)	1.439.281
400		Plače in drugi izdatki zaposlenim	326.986
401		Prispevki delodajalcev za socialno varnost	57.299
402		Izdatki za blago in storitve	951.435
403		Plačila domačih obresti	55.000
409		Rezerve	48.561
41		TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)	1.490.507
410		Subvencije	61.247
411		Transferi posameznikom in gospodinjstvom	846.250
412		Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	119.509
413		Drugi tekoči domači transferi	463.501
42		INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	1.177.534
420		Nakup in gradnja osnovnih sredstev	1.177.534
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI (430)	276.864
431		Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	170.000
432		Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	106.864
	III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLAJ) = (I.-II.)	-695.390
	III./1	PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) ((I.-7102)-(II.-403-404)	-640.390
	III./2	TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) ((70+71)-(40+41))	357.740
	B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
	IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPIT. DELEŽEV	0
	V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
	VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV	0
	C.	RAČUN FINANCIRANJA	
	VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	0
500		Domače zadolževanje	0
	VIII.	ODPLAČILO DOLGA	241.300
550		Odplačilo domačega dolga	241.300
	IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV.+VII.-II.-V.-VII)	-936.690
	X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-241.300
	XI.	NETO FINANCIRANJE (VI. + VII.-VIII-IX.)	695.390
	XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA (31. 12. 2017)	936.690
2.	člen
Za 12. členom Odloka o proračunu Občine Poljčane se doda nov 12.a člen, ki se glasi:
»12.a člen
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2018 zadolžijo do skupne višine 288€.«
3.	člen
Ostali členi Odloka o proračunu Občine Poljčane za leto 2018 ostanejo nespremenjeni
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Štev:ilka: 410-0092/2017 Datum: 9. 10. 2018
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
817. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Poljčane
Na podlagi 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 -ORZGJS40), 3., 4., 7. in 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - ZVO1-UPB1, 28/06, 49/06 - ZMetD, 66/06, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt - A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 61/17 - GZ), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US 32/16 in 15/17 - odl. US), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl.US), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15, 69/15), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14), Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11-popr., 18/14, 57/15, 103,15, 2/16-popr. In 35/17), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10), 3. in 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Poljčane (Uradni list RS, št. 79/11), 15. člena Statuta Občine
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2000
Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11) je Občinski svet Občine Poljčane na 24. redni seji dne 9. 10. 2018 sprejel
ODLOK
O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI POLJČANE
I. Splošne določbe
1.	člen (namen odloka)
(1)	Ta odlok določa način in pogoje opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javne službe) na območju Občine Poljčane.
(2)	S tem odlokom so določene vrste komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: odpadki), njihovo zbiranje, odvoz, obdelava in odlaganje (v nadaljevanju: ravnanje), subjekti ravnanja z odpadki, način obračunavanja stroškov za ravnanje z odpadki ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
2.	člen (cilji odloka)
(1) Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1.	Preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov.
2.	Zajetje in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka.
3.	Vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo.
4.	Sprejemljivost ukrepov za okolje.
5.	Viri financiranja, oblikovanje cen in obračun storitev javne službe.
6.	Uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«.
7.	Izboljšati dostop do storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
3.	člen (pomen pojmov)
(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1.	Povzročitelj odpadkov po tem odloku je vsak prebivalec občine in vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost na območju občine povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), oziroma vsaka oseba, ki izvaja pred-obdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov.
2.	Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov (pravna ali fizična oseba), ki ima odpadke v posesti.
3.	Javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki je zbiranje, prevoz, obdelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju.
4.	Izvajalec javne službe je pravna oseba, ki skladno s tem odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
5.	Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.
6.	Prepuščanje odpadkov po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
7.	Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.
8.	Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v
skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek).
9.	Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Med katere sodijo kot npr.: razbiti krožniki, skodelice, kozarci, ogledala, plenice, vložki, vatirane palčke, iztrebki malih živali, posip za mačji WC, kosti, smeti, ki jih pometamo po tleh, napolnjene vrečke sesalcev, nečista, onesnažena, zapackana embalaža (v kolikor se je ne da očistiti in ne vsebuje nevarnih snovi), cigaretni ogorki, žvečilni gumi, papirnate serviete, papirnate brisače in papirnati robčki za enkratno uporabo, izrabljene kuhinjske krpe in gobice, zavržena zobna ščetka, polomljene igrače, barvice, flomastri, kasete, CD-ji, vosek, tapete, PVC lepilni trakovi;
10.	Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, ki se odložijo na odlagališču po mehansko biološki obdelavi (MBO) in po odstranitvi lahke frakcije.
11.	Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti.
12.	Embalaža so vsi izdelki iz kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od proizvajalca do končnega uporabnika ali potrošnika.
13.	Biološko razgradljivi odpadki so organski kuhinjski odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije«, odpadki primerni za kompostiranje iz podskupine »odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč)« in po sestavi organskim kuhinjskim odpadkom podobni odpadki iz živilskih trgov in podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama, določenega s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
14.	Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije (razen 15 01)« s klasifikacijsko številko 20 01 in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža (vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek)« s klasifikacijsko številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
15.	Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine "Drugi komunalni odpadki" s klasifikacijsko številko 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.
16.	Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
17.	Posoda za zbiranje odpadkov so namenski zabojniki, kontejnerji, vrečke, kompostniki in druga prepisana oprema za zbiranje posameznih vrst odpadkov.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2001
18.	Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane namenske posode ali zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov.
19.	Prevzemno mesto je vnaprej določen prostor, kjer uporabniki v predpisanih namenskih posodah ali zabojnikih ali tipiziranih vrečah za odpadke prepuščajo te odpadke izvajalcu javne službe.
20.	Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
21.	Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
22.	Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
23.	Gospodinjstvo je skupnost posameznikov, ki stalno ali občasno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti, ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb.
24.	Stavba je stavba po predpisih o graditvi objektov, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb.
25.	Objekt je objekt po predpisih o graditvi objektov, v ali na katerem se opravlja proizvodna ali storitvena dejavnost ali je v javni rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
4. člen (subjekti ravnanja)
(1)	Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so:
1.	Občina Poljčane (v nadaljevanju: občina).
2.	Izvajalec javne službe ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: izvajalec).
3.	Povzročitelji odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelji) so pravne in fizične osebe, ki na območju občine stalno, začasno ali občasno povzročajo odpadke s tem da:
•	bivajo v svojih ali najetih nepremičninah,
•	so lastniki počitniške hiše,
•	opravljajo dejavnost,
•	upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
•	organizirajo kulturne, športne ter druge javne prireditve.
(2)	V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer so odloženi odpadki.
5.	člen (vključevanje)
(1)	V sistem ravnanja z odpadki se morajo vključit vsi povzročitelji, ki bivajo v svojih ali najetih nepremičninah, ki so lastniki počitniških hiš ali stavb, ki opravljajo dejavnost v poslovnih in industrijskih objektih, ki upravljajo javne površine ali organizirajo kulturne in športne ter druge javne prireditve na območju občine, pri katerih nastajajo odpadki, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
Povzročitelji se morajo v sistem ravnanja z odpadki vključiti v roku 15 dni od pričetka bivanja v objektu ali uporabe nepremičnine.
(2)	Izjemoma so uporabniki iz prejšnjega odstavka prosti obveznosti po tem odloku, če izvajalcu javne službe izkažejo, da stavba ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ni v trajni uporabi neprekinjeno že najmanj tri mesece.
(3)	Prav tako je odlok obvezen za udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki. Načrtovalci, projektanti in izdelovalci projektne dokumentacije morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca na osnovi pridobitve projektnih pogojev oziroma smernic.
6.	člen (tehnični pravilnik)
(1)	Izvajalec javne službe sprejme Tehnični pravilnik o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju: pravilnik). V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve in spremembe pravilnika.
(2)	Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
1.	Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki.
2.	Tehnologijo, pogoje in način zbiranja odpadkov.
3.	Pogostost ( frekvenca) prevzemanja odpadkov.
4.	Obračun storitev ravnanja z odpadki.
5.	Tipizacijo predpisanih posod in/ali vreč za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine posod in/ali vreč.
6.	Minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih.
7.	Razpored - urnik odvoza komunalnih odpadkov.
8.	Podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih in v zbirnih centrih.
9.	Javne prireditve.
10.	Podrobnejšo opredelitev vsebine katastra (registra) zbirnih in prevzemnih mest in zbirnih centrov.
11.	Druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
12.	Reklamacijski postopek.
13.	Nadzor na terenu.
14.	Končne določbe.
(3)	Tehnični pravilnik je interni akt izvajalca GJS, ki podrobneje določa način izvajanja javne službe in ga sprejme direktor z obveznim predhodnim soglasjem občine.
II. Vrste in obseg storitev javne službe
7.	člen
(vrste in obseg storitev javne službe)
(1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja,
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2002
odvoz, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, in sicer:
1.	Storitve prevzemanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih in zbirnih centrih, vključno s prevozom komunalnih odpadkov na CERO Pragersko.
2.	Storitev mehansko - biološke obdelave komunalnih odpadkov.
3.	Storitve kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni.
4.	Storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo.
5.	Prevoz ostanka odpadkov po obdelavi komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo.
6.	Prevoz preostankov odpadkov po obdelavi komunalnih odpadkov na odlagališče.
III. Prevzemanje komunalnih odpadkov
8.	člen
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
(1)	Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
1.	Papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke.
2.	Drobna odpadna embalaža iz stekla.
3.	Kuhinjski odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in biološko razgradljivi odpadki).
4.	Mešana odpadna komunalna embalaža, zbrana od vrat do vrat.
(2)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3)	Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(4)	Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike, posode ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.
9.	člen
(prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov)
(1)	Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah s prostornino 80 l, 120 l, 240 l in 1100 l.
(2)	Druge posode, zabojniki ali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih določa pravilnik iz 6. člena tega odloka, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi.
(3)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na območju občine najmanj enkrat mesečno.
(4)	Podrobnejši način prevzema odpadkov na območjih iz predhodnega odstavka tega člena določi izvajalec javne službe v Tehničnem pravilniku.
10.	člen (velikost in uporaba posod)
(1) Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov
za posamezne uporabnike storitev določita skupaj izvajalec javne službe in povzročitelj odpadkov. Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov iz 36. člena se število obveznih posod in zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 6. člena tega odloka.
(2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalni odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 6. člena tega odloka.
(4)	Če imajo povzročitelji občasno več odpadkov, kot to dopušča njihova posoda za zbiranje odpadkov, morajo le-te odložiti v dodatno embalažo (v predpisano vrečo z logotipom izvajalca) za zbiranje odpadkov, ki si jo proti plačilu priskrbi pri izvajalcu, ter jo postaviti poleg posode za zbiranje odpadkov.
(5)	Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje prostornine posode ali zabojnika oziroma povečanje števila posod ali zabojnikov.
11.	člen
(prevzemanje ločeno zbranih frakcij)
(1)	Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
1.	Prevzemanje zbrane odpadne embalaže po sistemu od vrat do vrat.
2.	Prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih in po sistemu od vrat do vrat.
3.	Prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih.
4.	Prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov po sistemu »naročilnica«.
(2)	Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
12.	člen
(biološko razgradljivi odpadki)
(1)	Biološko razgradljivi odpadki, ki nastajajo pri povzročiteljih iz gospodinjstev, se morajo zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto je isto kot za mešane komunalne odpadke.
(2)	Za biološko razgradljive odpadke je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih odpadkov na območju mesta ali strjenega naselja.
(3)	Na območjih, kjer izvajalec javne službe ne zagotavlja rednega odvzema biološko razgradljivih odpadkov, mora povzročitelj odpadkov sam zagotoviti kompostiranje svojih biološko razgradljivih odpadkov v hišnem kompostniku.
(4)	Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne biološko razgradljive odpadke kompostirajo v hišnih kompostnikih tudi na območjih z organiziranim rednim prevzemanjem biološko razgradljivih odpadkov, če imajo za tako kompostiranje na razpolago vrt in pri tem upoštevajo ustrezne postopke predelave biološko razgradljivih odpadkov.
(5)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti:
1. Da se na območjih, kjer je organizirano ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, ti odpadki zbirajo v predpisanih zabojnikih ali posodah in
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2003
prevažajo z vozili, opremljenimi za prevoz biološko razgradljivih odpadkov, tako da se odpadki ne izpuščajo v okolje in da ne povzročajo emisije vonjav.
2.	Prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov skladno z letnim razporedom (urnikom odvoza).
3.	Čiščenje in razkuževanje predpisanih zabojnikov in posod za zbiranje ter vozil, s katerimi zagotavlja prevažanje biološko razgradljivih odpadkov.
(6) Če povzročitelj odpadkov odlaga v posodo za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov nepravilno ločene odpadke, ki jih ni mogoče predati v končno oskrbo, izvajalec takih odpadkov na dan odvoza tovrstnih odpadkov ne prevzame, temveč jih prevzame na dan odvoza mešanih odpadkov. Pri tem povzročitelj odpadkov izvajalcu plača strošek prihoda (zbiranje in odvoz), dodatni strošek zbiranja in odvoza ter predpisano dajatev za odlaganje odpadkov, ob prevzemu na dan odvoza ostankov odpadkov. Izvajalec to ugotovitev posreduje prekrškovnemu organu.
13.	člen (sistem »od vrat do vrat«)
(1)	Izvajalec javne službe s sistemom »od vrat do vrat«, ki vključuje uporabo namenske rumene vreče zagotavlja pri uporabnikih storitve izvorno ločevanje in prevzem naslednjih vrst odpadne embalaže:
1.	odpadna embalaža iz plastike,
2.	odpadna embalaža iz kovin,
3.	odpadna embalaža iz sestavljenih materialov.
(2)	V rumeno vrečo se ne odlaga:
1.	steklena embalaža,
2.	ostanki hrane,
3.	nečiste vrečke in embalaža,
4.	nevarni odpadki (baterije, pločevinke barv, razredčil, kartuše).
(3)	Uporabniki storitve javne službe papir in steklo zbirajo ločeno v zabojnik, škatlo ali posebno vrečo in ga po urniku na dan odvoza odložijo na prevzemno mesto ali ga oddajo v zbirnem centru.
14.	člen
(prevzemanje nevarnih frakcij)
(1)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje nevarnih frakcij v skladu z podzakonskim predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2)	Ločeno zbiranje nevarnih frakcij se zagotavlja najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec javne službe.
(3)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj teden dni pred prevzemom nevarnih frakcij obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
III. Način izvajanja javne službe
15.	člen (prevzemno mesto)
(1)	Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika.
(2)	Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ 5 metrov od roba prometne poti smetarskega vozila.
(3)	Uporabnik mora zagotoviti, da se zabojnik ali namenska vreča prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto do 6.00 ure zjutraj glede na predviden
dan odvoza, po prevzemu odpadkov pa prazni zabojnik čim prej, najkasneje pa do konca dne, ko je bil prevoz opravljen, vrne na zbirno mesto.
(4)	Prevzemno mesto določi uporabnik v soglasju z izvajalcem javne službe. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojne službe Občine Poljčane.
(5)	Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke ne sme imeti stopnic, robnikov ali drugih ovir in mora biti urejena tako, da je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času, v vseh vremenskih razmerah in mora prenesti osne obremenitve posebnega komunalnega vozila.
(6)	V primeru, da cesta, ki vodi do prevzemnih mest, ne omogoča dovoza za specialna vozila izvajalca, si mora uporabnik storitev javne službe v dogovoru z izvajalcem zagotoviti ustrezno število namensko označenih vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov ter jih na dan prevzemanja dostaviti na prevzemno mesto.
(7)	Povzročitelji odpadkov, do katerih izvajalec zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne more priti, lahko odlagajo odpadke v plastične vrečke z logotipom izvajalca za odpadke. Odpadke v vrečkah morajo povzročitelji odpadkov na dan odvoza dostaviti na prevzemno mesto, ki ga določi izvajalec javne službe.
(8)	V redko poseljenih hribovitih predelih občine z razpršeno gradnjo se prevzemno mesto zagotovi na ustreznih mestih blizu odcepov lokalnih cest do posameznih povzročiteljih, kjer bodo nameščeni zabojniki volumna primernega volumna za ostanke komunalnih odpadkov in namenski zabojniki za odpadno embalažo. Lokacije skupnih zbirnih mest ter lokacije prevzemnih mest v redko poseljenih hribovitih predelih občine določi izvajalec v sodelovanju z občino, krajevno skupnostjo in lastnikom zemljišča.
(9)	Izvajalec javne službe sme pri prevzemanju odpadkov odstopiti od letnega koledarja odvozov le v primeru višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere, začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest in nenadne okvare posebnih vozil. O tem mora povzročitelje v najkrajšem možnem času na krajevno običajem način obvestiti o razlogih opustitve odvoza ter o novih terminih odvoza odpadkov.
16.	člen (zbirno mesto)
(1)	V času do predvidenega prevzema mešanih komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnem površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2)	Za urejenost in čistočo zbirnega mesta skrbi povzročitelj.
(3)	Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta.
17.	člen (zbirni center)
(1) V zbirnem centru je zagotovljeno tudi redno oddajanje ločenih frakcij, nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov. Prevzemanje ločenih frakcij, nevarnih frakcij, kosovnih odpadkov in odpadne električne in elektronske opreme je nadzorovano z osebjem, ki je usposobljeno za tak prevzem.
V zbirnem centru se ločeno zbirajo naslednje ločene frakcije: 1. kartonska embalaža,
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2004
2.	časopis in revije,
3.	pločevinke ,
4.	konzerve,
5.	trda plastika,
6.	plastenke,
7.	železo,
8.	pločevina,
9.	plastični zabojčki,
10.	oblačila in ostanki tekstila,
11.	steklo,
12.	plastična embalaža,
13.	barvne kovine,
14.	odpadni les,
15.	stiropor,
16.	kosovni odpadki,
17.	ŽSP (živalski stranski proizvodi),
18.	OEEO (odpadna električna in elektronska oprema).
(2)	Izvajalec je dolžan čistiti in vzdrževati zbirni center.
(3)	Zbirni center Poljčane je namenjen občanom, ki imajo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež na območju občine in so vključeni v sistem ravnanja z odpadki.
Vključenost občani izkažejo z zadnjim potrdilom položnice ali pogodbe o ravnanju z odpadki.
(4)	Izvajalec zagotovi oddajanje ločenih frakcij v Zbirnem centru Poljčane vsaj 3x na teden.
IV. Obveznosti izvajalca javne službe
18.	člen (register podatkov)
(1)	Podatke o povzročiteljih odpadkov vodi izvajalec javne službe v registru storitev javne službe (v nadaljevanju: register povzročiteljev).
(2)Register	povzročiteljev za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: ime, priimek in naslov povzročitelja in davčno številko, število članov gospodinjstva, ter tip in velikost posod za zbiranje odpadkov.
(3)	Register povzročiteljev za pravne osebe vsebuje naslednje podatke: naziv in naslov povzročitelja, davčno in matično številko, število zaposlenih, ter tip in velikost posod za zbiranje odpadkov.
19.	člen (sprememba podatkov)
(1)	Podatki v registru povzročiteljev se lahko spremenijo na podlagi:
1.	Pisnega sporočila povzročitelja (najemna, kupoprodajna pogodba ali pogodba o dedovanju).
2.	Zemljiško knjižnega izpiska.
3.	Povečanega obsega odpadkov.
(2)	Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v registru povzročiteljev, na vlogo potrdi povzročitelju vpis teh sprememb in uskladi prevzemanje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje s prvim naslednjega meseca po vpisu spremembe v registru povzročiteljev.
20.	člen (uporaba in praznjenje posod)
(1)	Izvajalec javne službe mora ugotavljati nepravilno uporabo posode za zbiranje posameznih vrst odpadkov.
(2)	Izvajalec javne službe ni dolžan prevzemati odpadkov iz netipiziranih, neoznačenih in prenapolnjenih posod za zbiranje odpadkov, ki jo povzročiteljem nudi izvajalec javne službe. Prav tako izvajalec ni dolžen prevzemati odpadkov v vrečah, ki so nastavljene zraven posode in niso označene z logotipom izvajalca.
(3)	Izvajalec je dolžan izprazniti posode za odpadke oziroma odpeljati velike zabojnike tako, da ne ovira prometa, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje posod
za odpadke in okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, jo je dolžan tudi očistiti.
V. Pravice in obveznosti povzročiteljev
21.	člen (obveznosti povzročiteljev)
(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki je za povzročitelje, ki bivajo v svojih ali najetih nepremičninah, ki so lastniki počitniških hiš, opravljajo dejavnost v poslovnih in industrijskih objektih na območju občine, pri katerih nastajajo odpadki obvezno.
22.	člen (pogodba - fizična oseba)
(1) Pred pričetkom izvajanja storitev javne službe se z povzročiteljem sklene pogodba v pisni obliki. Pogodba vsebuje:
1.	ime oziroma naziv plačnika,
2.	naslov plačnika,
3.	davčno številko,
4.	kontakt plačnika (kontaktna številka, spletna pošta),
5.	lokacijo prevzemnega mesta,
6.	število članov gospodinjstva oziroma število prebivalcev v večstanovanjskem objektu,
7.	velikost zabojnika oziroma namenskih vreč,
8.	razdelilnik stroškov v primeru večstanovanjske stavbe in način delitve stroškov,
9.	podatke o upravitelju objekta pri večstanovanjskem objektu.
23.	člen (pogodba - pravna oseba)
(1)	V primeru, ko se pogodba sklepa s pravno osebo ali drugim pravnim subjektom, ki opravlja kakršnokoli dejavnost, pa vsebuje pogodba iz prejšnjega člena še naslednje podatke:
1.	davčno številko,
2.	matično številko,
3.	številko transakcijskega računa,
4.	velikost zabojnika oziroma namenskih vreč.
(2)	Če se dejavnost opravlja v objektu, kjer se nahaja tudi gospodinjstvo, se v pogodbi določi tudi delitev izračunane količine odpadkov, na del, ki pripada gospodinjstvu in del, ki pripada pravni osebi ali drugemu pravnemu subjektu, v primeru, ko se uporablja skupen zabojnik za odlaganje komunalnih odpadkov.
(3)	Skupni zabojnik volumna 1100 litrov se lahko uporablja le za odlaganje ostanka komunalnih odpadkov, če pri opravljanju dejavnosti nastajajo tudi komunalni odpadki. Za vse ostale odpadke, ki niso komunalni odpadki (odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti) mora uporabnik uporabljati ločene zabojnike. Za odvoz in odlaganje teh odpadkov se z povzročiteljem odpadkov sklene posebna pogodba skladu z določili tega odloka.
24.	člen (obveznosti povzročiteljev)
(1) Povzročitelji odpadkov morajo odlagati komunalne odpadke na zbirnih mestih v:
1.	Tipizirane zabojnike na kolesih volumna 80, 120, 240, 660 ali 1100 litrov.
2.	Tipizirane velike zabojnike.
3.	Tipizirane zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov volumna 240 in 1100 litrov, ki se med seboj razlikujejo po barvi za posamezne vrste odpadkov.
4.	Posebne plastične vrečke (kolikor se ne morejo uporabljati posode iz 1., 2. in 3. točke tega
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2005
odstavka), ki morajo biti označene z znakom izvajalca.
5. Posebne plastične rumene vrečke, za ločeno zbiranje odpadne embalaže, ki morajo biti označene z znakom izvajalca.
(2)	Vrsto posod za odpadke določi izvajalec v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov oziroma s strukturo ali vrsto komunalnih odpadkov.
(3)	Število in velikost posod za odpadke se določi glede na načrtovano količino odpadkov skladno z merili določenimi s pravilnikom iz 6. člena tega odloka.
25.	člen
(1)	V posode za odpadke je prepovedano odlagati:
1.	Gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje.
2.	Odpadke v večjih kosih (večja embalaža, pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, vozila,
hišna in stanovanjska oprema, komunalnim odpadkom podobne odpadke iz drugih virov).
3.	Gume ali pnevmatike.
4.	Nevarne odpadke.
5.	Usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov.
6.	Odpadke v tekočem stanju.
7.	Kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov.
8.	Tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke,
9.	ki so po pravilniku o ravnanju z nevarnimi odpadki klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki.
10.	Poginule živali in kože.
(2)	Na zbirnih in prevzemnih mestih je prepovedano odlagati organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene posode za biološko razgradljive odpadke.
(3)	Prepovedano je odlaganje odpadkov izven posod za odpadke, nepravilno odlaganje odpadkov v tipizirane zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov ter brskanje in razmetavanje odpadkov iz vseh vrst posod za odpadke.
(4)	Občinska komunalna inšpekcija z odločbo zahteva odstranitev odpadkov, če ti niso odloženi v skladu s tem odlokom ali se odlagajo izven posod za odpadke. Odstranitev teh odpadkov opravi izvajalec na stroške povzročitelja odpadkov.
26.	člen
(1) Prepovedano je:
1.	Odložiti ali zliti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije ali v posode in vrečke za ostanke komunalnih odpadkov.
2.	Mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali ostanki komunalnih odpadkov ali mešati posamezne vrste nevarnih frakcij med seboj.
3.	Mešati ločene frakcije med ostanke komunalnih odpadkov.
4.	V posode in vrečke za ostanke komunalnih odpadkov odložiti ali zliti nevarne frakcije, odpadni gradbeni material in kamenje, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke, odpadke iz vrtov in odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka.
5.	Odlagati odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane.
6.	Razstavljati opremo, ki vsebuje nevarne snovi.
7.	Pisati na posode ali zabojnike ter nanje lepiti plakate.
27.	člen
(1)	Povzročitelji ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij po sistemu »od vrat do vrat« oziroma kosovne odpadke na prevzemnem mestu ter na zbirnem centru Poljčane in na CERO Pragersko.
(2)	Povzročitelji morajo oddajati vse nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju v premični zbiralnici nevarnih frakcij in/ali v zbirnem centru Poljčane in na CERO Pragersko.
28.	člen
(1)	Povzročitelji odpadkov so dolžni posode za odpadke, razen tipiziranih velikih zabojnikov, na dan odvoza še pred začetkom delovnega časa (najpozneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza), pripeljati iz zbirnega na prevzemno mesto in jih po izpraznitvi tudi vrniti nazaj. Povzročitelji odpadkov so v zimskem času dolžni poskrbeti in očistiti sneg okoli zabojnika in s pokrova zabojnika, in s tem omogočiti nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest.
(2)	Za viške odpadkov, ki pri povzročiteljih nastajajo občasno in presegajo volumen nameščene posode za določeno vrsto odpadka mešani komunalni odpadki in odpadno embalažo, si je povzročitelj dolžan zagotoviti namenske označene vrečke z logotipom izvajalca.
29.	člen
(1) Izvajalec je dolžan dotrajane posode za odpadke nadomestiti z novimi, poškodovane pa popraviti. Izvajalec je dolžan priskrbeti ustrezne tipizirane posode.
30.	člen
(1) Povzročitelji morajo:
1.	Pri ravnanju z odpadki upoštevati predpise in navodila Republike Slovenije ter Občine, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, ter navodila izvajalca javne službe.
2.	Nastale odpadke zbirati in ločevati na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlagati v namenske posode za zbiranje, ki je v skladu z letnim programom namenjena za prevzemanje posameznih vrst odpadkov.
3.	Prepuščati odpadke izvajalcu javne službe na prevzemna mesta v posodah za zbiranje odpadkov ali brez nje, če je tako prepuščanje dovoljeno v skladu s pravilnikom.
4.	Prepuščati odpadke izvajalcu javne službe na prevzemna mesta v terminih, ki so določeni z urnikom odvozov za prevzemanje posameznih vrst odpadkov.
5.	Prepuščati ločene frakcije na zbirnem centru v času njegovega obratovanja.
6.	Prepuščati nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbiralnici nevarnih frakcij v času njenega obratovanja.
7.	Hraniti odpadke na zbirnem mestu, vse dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe varno in neškodljivo za ljudi in okolje.
8.	V primeru drugih sprememb le-te pravočasno sporočiti izvajalcu javne službe.
9.	Kompostirati biološko razgradljive odpadke.
31.	člen
(1) Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske ali druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik komunalnih storitev, in ob prijavi ali spremembi najemnika o tem takoj obvestiti izvajalca komunalnih storitev. Če tega ne storijo, stroški odvoza
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2006
komunalnih odpadkov do dneva obvestila bremenijo lastnika nepremičnine.
32.	člen
(1) Povzročitelj mora odložiti kosovne odpadke na prevzemno mesto v skladu z letnim urnikom za zbiranje kosovnih odpadkov oziroma glede na oddano prijavo. Izvajalec preveri ali ima povzročitelj odpadkov poravnane vse terjatve, ki so nastale iz naslova ravnanje z odpadki in nato povzročitelja obvesti o dnevu odvzema kosovnih odpadkov, ki jih stranka zloži na svojo prevzemno mesto. Če odloži odpadke, ki niso kosovni odpadki, jih izvajalec javne službe ne prevzame, ampak jih označi z nalepko o neustreznosti. Stranka jih mora odstraniti s prevzemnega mesta takoj po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov.
33.	člen
(1)	Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev na prostem, javnih shodov na katerem se pričakuje več kot 1000 udeležencev, morajo na kraju prireditve zagotoviti ureditev posebnih zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov ločenih frakcij papirja in drobne lepenke, vključno z drobno embalažo iz papirja ali lepenke ter drobne odpadne embalaže iz stekla in plastike.
(2)	Organizator prireditve mora izvajalcu javne službe te frakcije oddati ločeno od ostalih odpadkov in prireditveni prostor po končani prireditvi očistiti.
34.	člen
(1) Prepovedano je sežiganje odpadkov, razen suhega odreza (veje).
VI. Odvažanje odpadkov
35.	člen (odvoz)
(1)	Redni odvoz komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza komunalnih odpadkov in ločenega zbiranja odpadkov. Razpored mora ustrezati količinam odpadkov z upoštevanjem sezonskega značaja poslovanja. Razpored mora izvajalec objaviti na krajevno običajen način.
(2)	Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad prevzemni mesti tako, da v primeru potreb opravi predčasen ali pogostejši odvoz odpadkov. V primeru časovno daljšega povečanja količine odpadkov so povzročitelji odpadkov ali izvajalec dolžni zagotoviti dodatne posode za odpadke.
36.	člen
(1) Izvajalec je dolžan upoštevati naslednje minimalno število odvozov odpadkov:
1.	mešani komunalni odpadki 1x na tri tedne,
2.	rumena vreča 1x na 14 dni,
3.	papir 1x na dva meseca,
4.	steklo 1x na dva meseca,
5.	biološko razgradljivi odpadki 1x tedensko ali 1x na
14 dni,
6.	kosovni odpadki1x letno,
7.	posebni in nevarni odpadki 1x letno.
Biološko razgradljivi odpadki se od 1. marca do 30. novembra odvažajo 1x tedensko - poletni čas. Od 1. decembra do 29. februarja pa se odvažajo 1x na 14 dni -zimski čas.
37.	člen
(1) V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje, zemeljski plaz, itd.) ali
večjih ovir na dovozu k prevzemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni, je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v dveh delovnih dnevih po prenehanju višje sile ali ovire ali po praznikih oziroma dela prostih dnevih.
38.	člen
(1)	Če je zaradi del na dovozih k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj začasne ovire, v soglasju z izvajalcem, zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. V tem primeru je izvajalec dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem prevzemnem mestu.
(2)	Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili. Komunalni odpadki in kosovni odpadki se odvažajo za odpadke primernim vozilom.
VII. Obdelava odpadkov
39.	člen (obdelava)
(1) V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo naslednje storitve obdelave komunalnih odpadkov:
1.	Storitev mehansko - biološke obdelave mešanih komunalnih odpadkov.
2.	Storitve obdelave biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni.
VIII Odlaganje odpadkov
40.	člen (odlaganje)
(1) Na odlagališče je dovoljeno odlagati odpadke, ki so bili predhodno mehansko biološko stabilizirani in preostanek kosovnih odpadkov po sortiranju.
41.	člen
(1)	Upravljavec CERO Pragersko mora imeti Poslovnik za obratovanje Odlagališča, ki je predpisan z Uredbo o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14).
(2)	Poslovnik za obratovanje Odlagališča določa režim odlaganja odpadkov in obratovalni čas CERO Pragersko. Odpadki se sprejemajo samo v obratovalnem času.
42.	člen
(1)	Manjše količine komunalnih odpadkov lahko povzročitelji odpadkov sami pripeljejo na zbirni center in jih odložijo na za to določena mesta v dogovoru z upravljavcem zbirnega centra, ob pogoju, da so vključeni v redni odvoz odpadkov.
(2)	Dokazilo o vključitvi v redni odvoz odpadkov je pogodba, sklenjena z izvajalcem in/ali dokazilo o plačilu storitve (dokazilo - plačana položnica preteklega meseca). Če povzročitelj nima dokazila oziroma nima poravnanih obveznosti se mu pripeljani odpadki zaračunajo po veljavnem ceniku na samem CERO Pragersko in v Zbirnem centru Poljčane.
(3)	Če odpadki ne sodijo na zbirni center Poljčane se odloženi odpadki zaračunajo po veljavne ceniku.
43.	člen
(1) Prepovedano je odlaganje odpadkov izven Odlagališča. Kdor odloži odpadke izven Odlagališča, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani izvajalec takoj, ko to odredi občinska komunalna inšpekcija.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2007
IX. Viri financiranja in oblikovanje cen storitev javne službe
44.	člen (viri financiranja)
(1) Sredstva za izvajanje obvezne javne gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov po obdelavi komunalnih odpadkov v obsegu in na način, kot je določeno v tem odloku, se pridobivajo iz:
1.	Plačila uporabnikov za storitve javne službe.
2.	Prodaje ločenih frakcij kot sekundarne surovine obratom za predelavo ločenih frakcij.
3.	Proračuna Občine Poljčane.
4.	Drugih virov.
45.	člen
(viri financiranja javne infrastrukture)
(1) Viri financiranja infrastrukture so sredstva:
1.	Iz proračuna občine.
2.	Iz sredstev razvojnih skladov.
3.	Iz dotacij, donacij in subvencij.
4.	Iz taks in drugih virov, določenih s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.
46.	člen (oblikovanje cene)
(1)	Cene storitev javne službe mora izvajalec javne gospodarske službe oblikovati v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Cena se oblikuje kalkulativno za letno proračunsko obdobje na osnovi upravičenih stroškov. Cene storitev posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.
(2)	Pri javni službi ravnanja s komunalnimi odpadki se ločeno oblikujejo cene za posamezno javno službo:
1.	Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov.
2.	Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov.
3.	Odlaganje določenih vrst komunalnih odpadkov.
4.	Posebej se ločeno zaračuna cena zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, če ima uporabnik tudi to storitev.
(3)	Cene se oblikujejo na kg opravljanje storitve in se uporabnikom zaračunajo glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika. Pri zbiranju biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada se zaračuna glede na prostornino zabojnika za biološke odpadke in pogostost odvoza le-tega.
(4)	Za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev (npr. vikendi, vinske kleti in ostali podobni stalno nenaseljeni objekti) in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, se porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja z odpadki upoštevata najmanj ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika in najmanjša pogostost odvoza v skladu z občinskim predpisom, ki ureja opravljanja javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(5)	Cene storitev izvajalca javne službe med uporabniki ali skupinami uporabnikov za istovrstne storitve ne smejo biti diferencirane, razen če ti dokazljivo povzročajo različne stroške. Stroški dostopa do storitve ne smejo biti razlog diferenciacije.
47.	člen
(obračun storitev javne službe)
(1) Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z
odpadki. Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko začne izvajalec opravljati dejavnost na območju občine ali se povzročitelji vselijo v stanovanje, pričnejo uporabljati poslovne prostore ali stavbo, kjer ni stalno prijavljenih prebivalcev.
(2)	Uporabniki storitev javne službe so dolžni izvajalcu plačevati stroške izvajanja storitev po ceni, ki se oblikuje v skladu z določili veljavnih predpisov o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3)	Vsaka pravna oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost na območju občine je dolžna pred začetkom opravljanja dejavnosti prijaviti izvajalcu javne službe datum začetka izvajanja dejavnosti in skleniti z izvajalcem pogodbo o ravnanju z odpadki.
(4)	Pravne osebe, katerih dejavnost je takšna, da generirajo samo komunalnim odpadkom podobne odpadke, zbirajo te odpadke v tipskih zabojnikih. Podlago za izračun storitev ravnanja z njihovimi odpadki predstavlja volumen izpraznjenih posod za odpadke. Najmanjši skupni volumen posode za odpadke je 120 litrov, ki se odvaža skladno z letnim razporedom odvoza, ki ga sprejme izvajalec javne službe.
(5)	Osnova za obračun storitev iz stanovanjskih prostorov in poslovnih prostorov je volumen odpadka in pogostost odvoza. Potreben volumen posode določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. Volumen posode je odvisen od števila oseb v gospodinjstvu, velikosti poslovne površine, vrste poslovne dejavnosti, količine odpadkov ter uspešnosti ločevanja na izvoru.
(6)	Za individualno postavitev posod pri fizičnih osebah -gospodinjstvih je najmanjši skupni volumen posode za odpadke 120 litrov. V primeru ko več povzročiteljev uporablja isto posodo, se za razdelitev stroškov med povzročitelji uporablja kvadratura poslovnih ali proizvodnih površin ali število povzročiteljev. Za poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi pokriti in nepokriti prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne dejavnosti. V primeru, da so povzročitelji gospodinjstva, ki uporabljajo isto posode za odpadke, se za razdelitev stroškov uporablja število članov gospodinjstva.
(7)	V primeru, da povzročitelj odpadkov s potrdilom upravne enote potrdi, da v gospodinjstvu živita en ali dva člana se odvoz odpadkov uredi z logotipsko vrečo volumna 60 l. Minimalno predpisano število vreč je 2 na mesec.
(8)	Povzročitelja komunalnih odpadkov je izjemoma možno oprostiti plačila stroškov ravnanja z odpadki na prošnjo povzročitelja iz socialnih razlogov za dobo enega leta. O oprostitvi plačila stroškov iz prvega odstavka tega člena odloča pristojni organ občine na podlagi predložene odločbe o denarno socialno pomoči po zakonu, ki ureja socialno varnost. Stroški ravnanja s komunalnimi odpadki se v tem primeru poravnajo iz proračuna občine.
(9)	Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, pisno obvestiti izvajalca, najkasneje v roku 8 dni po nastali spremembi. Ta sprememba se pri obračunu upošteva s prvim naslednjim mesecem. Obračun ravnanja z odpadki je mesečni. V primeru, ko uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obračun teh storitev ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec uporabi uradne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi oziroma podatke o velikosti, število posod in številu oseb v gospodinjstvu.
48. člen
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena, lahko izvajalec prevzema v ravnanje tudi nenevarne odpadke, ki jih
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2008
povzročijo pravne osebe v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Cena za ravnanje s temi odpadki ni sestavni del pravilnika o oblikovanju cen ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Poljčane in se določi posebej v pogodbi med izvajalcem in povzročiteljem.
X. Inšpekcijski nadzor in kazenske določbe
49.	člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzora)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo.
(2)	Organ iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem odloku.
50.	člen (globe za izvajalca)
(1)	Globa 1.400,00 EUR se izreče izvajalcu, če:
1.	Ne prevzema komunalnih odpadkov za vse uporabnike na celotnem območju Občine Poljčane.
2.	Ne zagotovi prevzema ločenih frakcij po sistemu prosojna rumena vreča in v
zbirnem centru.
3.	Ne prevzema kosovnih odpadkov glede na določen urnik, skladno s pravilnikom.
4.	Ne prevzema nevarnih frakcij z občasnim prevzemanjem v premičnih zbiralnicah in v zbirnem centru.
5.	Ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra 17.člen.
6.	Ne vrši stalnega nadzora nad prevzemnimi mesti in ne odredi v primeru potreb predčasnega ali ali pogostejšega odvoza odpadkov 35.člen.
7.	Ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh delovnih dneh po prenehanju ovire ali višje sile kot to določa (37.člen).
(2)	Globa 400,00 EUR se za prekrške iz prejšnje točke izreče odgovorni osebi izvajalca.
51.	člen
(globe za fizične in pravne osebe)
(1)	Kadar povzročitelj odpadkov:
1.	Se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (5. člen).
2.	Ne vzdržuje čistoče na zbirnem in prevzemnem mestu (15. in 16. člen).
3.	Ne zagotavlja dostopa do prevzemnega mesta v zimskem času (28. člen).
4.	Ne odloži odpadkov na zbirnem centru po navodilih izvajalca (17. člen).
5.	Ne sklene pogodbe za odvoz komunalnih odpadkov (22. člen).
6.	Odlaga prepovedane odpadke v posode za komunalne odpadke (25. člen).
7.	Po izpraznitvi posode za odpadke ne vrne na zbirno
mesto (28. člen).
8.	Odlaga odpadke na javnem komunalnem odlagališču v nasprotju s Poslovnikom upravljavca CERO Pragersko (38. člen).
9.	Odlaga odpadke izven javnega komunalnega odlagališča (43.člen).
10.	Ravna v nasprotju z 31. členom.
11.	Ravna z odpadki v nasprotju z 30. in 34. členom.
12.	Ravna v nasprotju z 12. členom.
se izreče globa 400,00 EUR fizični osebi, odgovorni osebi pravne osebe, in odgovorni osebi samostojnega podjetnika oziroma posamezniku, ki samostojno izvaja dejavnost, za prekršek iz tega člena.
(2)	Pravni osebi se za storjen prekršek iz prvega odstavka izreče globa 1.400,00 EUR. V primerih, ko se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje ali veliko gospodarsko družbo, se le-tej izreče globa 4.500,00 EUR.
52.	člen
(1)	Globa 1.400 EUR se izreče za prekršek pravni osebi ali posamezniku, ki opravlja dejavnost organizatorja kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, javnih shodov če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov.
(2)	Globa 400 EUR se izreče za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorni osebi pravne osebe. Pravna oseba ali posameznik iz prvega odstavka poravna tudi stroške čiščenja in odvoza odpadkov izvajalcu.
XI. Prehodne in končne določbe
53.	člen
(1)	Dejavnosti, ki jih ta odlok določa, vendar se še ne izvajajo, se bodo uvedle v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.
54.	člen
(2)	Tehnični pravilnik iz 6. člena tega odloka sprejme izvajalec najkasneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
55.	člen
(1)Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Poljčane (Uradni list RS, št. 112/09).
56.	člen
Ta Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-0003/2018-8-201 Datum: 10. 10. 2018
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
818. Sklep o ukinitvi javnega dobra
Na podlagi 247. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11), je Občinski svet Občine Poljčane na 24. redni seji dne 9. 10. 2018 sprejel
SKLEP
O UKINITVI JAVNEGA DOBRA
1.	člen
S tem sklepom se ukine status javnega dobra pri nepremičninah z ID znakoma:
•	parcela 784 1087/8 (katastrska občina: 784 Hrastovec, parcela 1087/8) in
•	parcela 784 1087/10 (katastrska občina: 784 Hrastovec, parcela 1087/10).
2.	člen
Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Poljčane po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2009
Številka: 9000-0001/2015-41 Datum: 9. 10. 2018
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
819. Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2018 v Občini Poljčane
Na podlagi 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZpolS-D, 11/11 in 98/13) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 24. redni seji, dne 9. 10. 2018 sprejel
SKLEP
O DELNI POVRNITVI STROŠKOV VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE 2018 V OBČINI POLJČANE
1.	člen
S tem sklepom se določijo upravičenci in kriteriji za delno povrnitev stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2018 v občini Poljčane.
2.	člen
Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet in volilne kampanje za volitve županje oziroma župana (v nadaljevanju župana) ne smejo preseči zneskov, ki jih določa zakon, ki ureja volilno kampanjo.
3.	člen
Organizatorji volilne kampanje, ki so jim pripadli mandati za članice oziroma člane (v nadaljevanju člane) občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,27 eura za dobljen glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču.
4.	člen
Organizatorji volilne kampanje za župana, katerih kandidati so dosegli najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,12 eura za vsak dobljen glas. Če pride na volitvah za župana do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povračila stroškov v višini 0,10 eura le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu. Skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču.
5.	člen
Organizatorju volilne kampanje za volitve v občinski svet ali za volitve za župana se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz proračuna Občine Poljčane v roku 30 dni po predložitvi poročila organizatorja občinskemu svetu in računskemu sodišču.
6.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-0001/2015-40 Datum: 9. 10. 2018
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
820. Sklep prenosu izvajanja lekarniške dejavnosti na začasnega prevzemnika
Na podlagi petega odstavka 55. člena Zakona o lekarniški dejavnosti /ZLD-1/ (Uradni list RS, št. 85/16, 77/17) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 24. redni seji, dne 9. 10. 2018 sprejel
SKLEP
PRENOSU IZVAJANJA LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI NA ZAČASNEGA PREVZEMNIKA
1.	člen
(prenos izvajanja lekarniške dejavnosti)
(1)	Občinski svet Občine Poljčane s 1.1.2019 prenese izvajanje lekarniške dejavnosti na podlagi koncesije na začasnega prevzemnika Lekarna Poljčane, Benjamin Bauman, mag. farm., Bistriška cesta 60, 2319 Poljčane, do podelitve koncesije, vendar največ za dobo dveh let.
(2)	Z začasnim prevzemnikom iz prejšnjega odstavka sklene župan pogodbo, ki vsebuje vse pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe.
2.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 15. dan po objavi.
Številka: 478-0073/2018-12 Datum: 9. 10. 2018
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
OBČINA PREVALJE
821. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2018
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 100/08-odl US, 79/09, 51/10, 84/2010, 40/2012-ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110/2011-ZDIU12, 101/2013, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) ob upoštevanju določb Zakona o izvrševanju proračuna v RS za leti 2018 in 2019 (71/17 in 13/18) in 17. in 105. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015 ) je Občinski svet Občine Prevalje na 30. redni seji dne 11.10.2018 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PREVALJE ZA LETO 2018
1. člen
Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2018 (UGSO št. 5/2018) in 1. člen Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2018 (UGSO 30/2018), ki se na novo glasi: »2. člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2010
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in	Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov
izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.	določa v naslednjih zneskih:
	v €
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
Skupina/Podskupina kontov	Proračun leta 2018
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	7.645.774,61
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	5.673.100,99
70 DAVČNI PRIHODKI	4.707.656,63
700 Davki na dohodek in dobiček	3.691.723,00
703 Davki na premoženje	735.167,00
704 Domači davki na blago in storitve	280.766,63
71 NEDAVČNI PRIHODKI	965.444,36
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	495.313,61
711 Takse in pristojbine	7.000,00
712 Denarne kazni	4.190,00
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	50,00
714 Drugi nedavčni prihodki	458.890,75
72 KAPITALSKI PRIHODKI	326.437,41
720 Prihodki od osnovnih sredstev	200,00
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev	326.237,41
73 DONACIJE	12.000,00
730 Prejete donacije iz domačih virov	12.000,00
74 TRANSFERNI PRIHODKI	1.634.236,21
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.512.736,21
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije	121.500,00
78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE	0,00
787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij	0,00
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	7.893.818,07
40 TEKOČI ODHODKI	2.502.223,01
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	344.640,13
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	52.391,03
402 Izdatki za blago in storitve	1.964.346,16
403 Plačila domačih obresti	22.642,04
409 Rezerve	118.203,65
41 TEKOČI TRANSFERI	2.275.275,75
410 Subvencije	2.500,00
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	1.377.386,86
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	196.751,34
413 Drugi tekoči domači transferi	698.637,55
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	2.597.521,89
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	2.597.521,89
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	518.797,42
431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. uporabniki	9.000,00
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	509.797,42
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)	-248.043,46
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
Skupina/Podskupina kontov	
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0,00
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
750 Prejeta vračila danih posojil	0,00
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	0,00
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
C. RAČUN FINANCIRANJA	
Skupina/Podskupina kontov	
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	111.595,00
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)	236.953,02
IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-125.358,02
X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-373.401,48
XI. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2017	375.365,04
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2011
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkontov, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine PREVALJE.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.«.
2.	člen
Spremeni se 8. člen Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2018 (UGSO št. 5/2018) in 2. člen Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2018 (UGSO 30/2018), in se na novo glasi:
»8. člen (proračunski skladi)
Proračunski skladi so:
1. poračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF,
Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 95.000,00 EUR
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 95.000,00 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.«.
3.	člen
Spremeni se 10. člen Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2018 (UGSO št. 5/2018) in 3. člen Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2018 (UGSO 30/2018), in se na novo glasi:
»10. člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev
občine)
Občina Prevalje se lahko v letu 2018 zadolži pri državnem proračunu za sredstva v višini 111.595,00 EUR za investicijo Ureditev cestnih povezav na območju Brinjeve gore.
Župan občine je pooblaščen, da odloča za potrebe proračuna o:
•	začasnem zmanjšanju zneskov sredstev za posamezne namene, če prihodki proračuna ne pritekajo v predvideni višini,
•	najemu posojila največ do 5% sprejetega proračuna zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta,
•	varni in gospodarni naložbi nerazporejenih sredstev.«.
4.	člen
Vsa ostala določila Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2018 (UGSO št. 5/2018 z dne 2.2.2018), ki se s tem odlokom ne spremenijo ostanejo še naprej v veljavi.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 4100-0004/2018 Datum: 11.10.2018
Občina Prevalje
Matija Tasič, župan
822. Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Prevalje za volilno leto 2018
Na podlagi 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZPolS-D, 11/11, 28/11 - odl. US in 98/13) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015) je Občinski svet Občine Prevalje na svoji 30. redni seji dne 11.10.2018 sprejel naslednji
SKLEP
O DELNI POVRNITVI STROŠKOV VOLILNE KAMPANJE
ZA LOKALNE VOLITVE V OBČINI PREVALJE ZA VOLILNO LETO 2018
1.	člen
S tem sklepom se določijo upravičenci in kriteriji za delno povrnitev stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Prevalje za volilno leto 2018.
2.	člen
Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v lokalni skupnosti.
Stroški volilne kampanje za volitve župana ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v lokalni skupnosti.
Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volilnega upravičenca v lokalni skupnosti.
3.	člen
Organizatorji volilne kampanje, ki so jim pripadli mandati za člane občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 evrov za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču.
4.	člen
Organizatorji volilne kampanje za župana, katerih kandidati so dosegli najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,12 evra za vsak dobljeni glas.
Če pride na volitvah za župana do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povračila stroškov v višini 0,12 evra le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu.
Skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču.
5.	člen
Organizatorju volilne kampanje oziroma kandidatu za volitve v občinski svet ali za volitve župana se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz proračuna Občine Prevalje 30. dan po predložitvi poročila o vseh zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo občinskemu svetu ter računskemu sodišču.
6.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
7.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje za lokalne
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2012
volitve v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2014), objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin dne 27.06.2014.
Številka: 041-0001/2018-13 Datum: 11.10.2018
Občina Prevalje Matija Tasič, župan
OBČINA RADENCI
823. Odlok o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta energetskega pogodbeništva za celovito energetsko prenovo objektov OŠ Veržej, vzgojnega doma Veržej, OŠ Kobilje ter športne dvorane Radenci
Na podlagi 37. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 26. redni seji dne, 27.10.2018 sprejel
ODLOK
O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU PRI IZVEDBI PROJEKTA ENERGETSKEGA POGODBENIŠTVA ZA CELOVITO ENERGETSKO PRENOVO OBJEKTOV OŠ VERŽEJ, VZGOJNEGA DOMA VERŽEJ, OŠ KOBILJE TER ŠPORTNE DVORANE RADENCI
I. Splošne določbe
1.	člen (vsebina)
(1)	Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za celovito energetsko prenovo objektov OŠ Veržej, Vzgojnega Doma Veržej, OŠ Kobilje ter Športne dvorane Radenci, v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP).
(2)	Ta odlok določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnih in zasebnega partnerja ter uporabnikov objektov, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta celovite energetske prenove objektov OŠ Veržej, Vzgojnega Doma Veržej, OŠ Kobilje ter Športne dvorane Radenci.
(3)	Ta odlok je koncesijski akt za izvedbo projekta iz prvega odstavka tega člena.
2.	člen (opredelitev izrazov)
(1) Izrazi, opredeljeni v tem odloku, pomenijo:
a)	»javni partnerji« oziroma »koncedenti« so Republika Slovenija, Občina Veržej, Občina Kobilje in Občina Radenci;
b)	»zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;
c)	»uporabniki objekta« so osebe javnega prava, ki za izvajanje javne dejavnosti uporabljajo objekte, ki so opredeljeni v 7. členu tega odloka;
d)	»koncesionirana dejavnost« je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, opredeljenim v 6.
členu tega odloka, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar; e) »pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« je pogodbeni dogovor med koncedenti, koncesionarjem in uporabniki objekta za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v celotnem obdobju trajanja koncesijske pogodbe, in v okviru katerega se storitev plačuje sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost (finančni prihranki, stopnja udobja itd). (2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako, kot je določeno v ZJZP, v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) ter v predpisih in drugih aktih, izdanih na njuni podlagi.
II.	Medsebojna razmerja več javnih partnerjev
3.	člen
(medsebojna razmerja več javnih partnerjev)
(1)	Medsebojna razmerja javno-zasebnega partnerstva koncedenti urejajo s pogodbo.
(2)	Koncedenti s pogodbo iz prejšnjega odstavka določijo nosilca projekta, ki vodi postopek izbire zasebnega partnerja, izda akt o izboru ter druge akte v zvezi s konkretnim javno-zasebnim partnerstvom.
III.	Ugotovitev javnega interesa
IV.
4.	člen (javni interes)
Na podlagi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES, Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014 - 2020, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini (Uradni list RS -Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18), Odloka o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi izdelane investicijske dokumentacije, novelacije investicijskega programa »Energetska sanacija objektov občin Veržej, Kobilje in Radenci« GE projekt d.o.o., marec 2018, Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi izdelane ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva Ocena o upravičenosti javno zasebnega partnerstva »Energetska sanacija objektov občin Veržej, Kobilje in Radenci«, GE projekt d.o.o., november 2017, se ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za celovito energetsko sanacijo objektov OŠ Veržej, Vzgojnega Doma Veržej, OŠ Kobilje ter Športne dvorane Radenci, v obliki javno-zasebnega partnerstva, na način in v obsegu kot izhaja iz 5., 6. ter 7. člena tega odloka, saj se bo s predmetnim projektom pripomoglo k uresničitvi ciljev glede izboljšanja
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2013
energetske učinkovitosti iz 5. člena Direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU), spodbudilo energetsko pogodbeništvo in zmanjšalo emisije toplogrednih plinov.
V. Vrsta, predmet, območje izvajanja in čas trajanja javno-zasebenega partnerstva
5. člen
(vrsta javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.
6.	člen (predmet koncesije)
(1)	Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije v objektih iz 7. člena tega odloka.
(2)	Predmet koncesije koncedenti in koncesionar podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.
7.	člen (območje izvajanja)
(1) Koncesionirana dejavnost se izvaja v naslednjih objektih:
OBJEKT	NASLOV	ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PODATKI	UPORABNIKI OBJEKTOV
OS VERZEJ	Puščenjakova ulica 7, 9241 Veržej	stavba številka 377, k.o. 234 Veržej, ki se nahaja na parcelah številka 2020/1, in 2020/2, obe k.o. 234 Veržej	OŠ Veržej
VZGOJNI DOM VERZEJ	Puščenjakova ulica 7, 9241 Veržej	stavba številka 258, k.o. 234 Veržej, ki se nahaja na parceli številka 2016, k.o. 234 Veržej	VVZ Veržej
OS KOBILJE -OSNOVNA ŠOLA	Kobilje 33A, 9227 Kobilje	stavba številka 90, k.o. 144 Kobilje, ki se nahaja na parceli številka 4174/2, k.o. 144 Kobilje	OŠ Kobilje
OS KOBILJE -TELOVADNICA	Kobilje 33A, 9227 Kobilje	stavba številka 91, k.o. 144 Kobilje, ki se nahaja na parceli številka 4174/2, k.o. 144 Kobilje	OŠ Kobilje
OS KOBILJE - VRTEC	Kobilje 33A, 9227 Kobilje	stavba številka 379, k.o. 144 Kobilje, ki se nahaja na parceli številka 4174/2, k.o. 144 Kobilje	OŠ Kobilje
ŠPORTNA DVORANA RADENCI	Radgonska cesta 10, 9252 Radenci	stavba številka 631, k.o. 200 Radenci, ki se nahaja na parceli številka 676/1, k.o. 200 Radenci	OŠ Radenci
a koncesionirane dejavnosti v objektih iz prejšnjega odstavka se bodo posamezna dela izvajala tudi na objektu, kjer se nahaja obstoječa kotlovnica objektov OŠ Kobilje iz prejšnjega odstavka.
(3)	Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti ostane enako ne glede na morebitno spremembo zemljiškoknjižnega podatka iz prvega odstavka tega člena.
(4)	V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedenti nabor objektov iz prvega odstavka tega člena zmanjšajo, v kolikor se za posamezni objekt izkaže, da je njegova vključitev v projekt negospodarna, ali bi usklajevanje s pogoji soglasodajalcev oziroma upravljavcev v tolikšni meri oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta.
8. člen (čas trajanja)
(1)	Začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja se opredelita v koncesijski pogodbi.
(2)	Koncesijsko razmerje se sklene za največ 15 let.
(3)	Koncesijsko razmerje se skladno s pogoji veljavne zakonodaje lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, vendar ob upoštevanju določbe drugega odstavka 71. člena ZJZP največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem odstavku.
VI. Financiranje
9.	člen
(financiranje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti)
(1)	Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se financirajo iz:
a)	sredstev koncesionarja,
b)	sredstev koncedentov in
c)	sredstev evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedentov ali koncesionarja.
(2)	Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo sredstva koncesionarja biti večinski vir financiranja.
10.	člen
(plačilo za opravljanje koncesionirane dejavnosti)
(1)	Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije in dodatno plačilo v primeru, če koncesionar preseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije.
(2)	Če koncesionar doseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije, mu pripada pogodbeno dogovorjeno plačilo. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili koncesijske pogodbe.
(3)	Če so preseženi pogodbeno zagotovljeni prihranki energije, je koncesionar upravičen do nagrade v skladu z določili koncesijske pogodbe.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2014
(4) Način plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti se podrobneje opredeli v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.
VII. Splošni pogoji izvajanja koncesije
11.	člen (obveznosti koncesionarja)
(1)	Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti:
a)	izvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v objektih, opredeljenih v 7. členu tega odloka;
b)	pogodbeno zagotovljene prihranke energije v obliki in obsegu, kot sta določena v koncesijski pogodbi;
c)	izvajanje nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz a) točke (vodenje evidenc, obveščanje itd.), v obsegu, kot ga predpisujeta veljavna zakonodaja in koncesijska pogodba;
d)	izvajanje drugih obveznosti, ki so opredeljene v koncesijski pogodbi.
(2)	Koncesionar prevzema v zvezi z izvajanem koncesije najmanj investicijsko tveganje in tveganje razpoložljivosti.
(3)	Koncesionirano dejavnost mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje koncesionirane dejavnosti le na način in iz razlogov, ki jih določa ZJZP, ta odlok, koncesijska pogodba ali drug predpis.
12.	člen (obveznosti koncedentov)
Obveznosti koncedentov so zlasti:
a)	zagotavljati koncesionarju pogoje za opravljanje koncesionirane dejavnosti na način, kot je opredeljen v koncesijski pogodbi;
b)	koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedentov;
c)	v skladu z ZJZP in pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi, koncesionarju na nepremičninah, kjer se izvajajo aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe, ter na opremi, ki je v lasti koncedentov, podeliti ustrezne stvarnopravne pravice (služnost, stavbna pravica itd.) tako, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti;
d)	v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti.
13.	člen
(obveznosti uporabnikov objekta)
Uporabniki objekta imajo zlasti dolžnost:
a)	pristopiti k podpisu koncesijske pogodbe kot sopodpisniki;
b)	upoštevati navodila koncesionarja in koncedentov in jim omogočiti opravljanje nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe;
c)	v skladu s pogoji in omejitvami, navedenimi v koncesijski pogodbi, omogočiti koncesionarju in koncedentom dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega odloka in koncesijske pogodbe;
d)	prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja in koncedentov oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentom vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog;
e)	obveščati koncedente o morebitnih kršitvah koncesionarja;
f)	v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti.
14.	člen
(druge pravice in obveznosti koncedentov, koncesionarja in uporabnikov objekta)
Druge pravice in obveznosti koncedentov, koncesionarja in uporabnikov objekta se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.
VIII. Postopek izbire koncesionarja
15.	člen (javni razpis)
(1)	Koncedenti izberejo koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb III. dela ZJZP.
(2)	Javni razpis se objavi za vse objekte iz 7. člena tega odloka skupaj.
(3)	Objava javnega razpisa mora vsebovati:
a)	navedbo pravne podlage, vključno s to odlok;
b)	predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo;
c)	ime in sedež koncedentov;
d)	predmet, vrsto ter obseg in območje koncesije;
e)	začetek in predvideni čas trajanja koncesije;
f)	postopek izbire koncesionarja;
g)	pogoje za dostop do razpisne dokumentacije;
h)	kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev;
i)	zahteve glede vsebine vlog;
j) pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in
dokazila o njihovem izpolnjevanju; k) pogoje za predložitev skupne vloge; l) merila za izbiro najugodnejšega kandidata; m) naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog; n) rok, v katerem so kandidati obveščeni o izidu
javnega razpisa; o) druge podatke, zahtevane v skladu z veljavno zakonodajo.
(4)	V postopku izbire se mora preveriti najmanj ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev. Za ta namen morajo biti v javni razpis vključeni najmanj pogoji, ki zagotavljajo, da:
a)	je koncesionar registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
b)	ima koncesionar ustrezne reference s področja predmeta koncesije,
c)	ima koncesionar zagotovljen dostop do finančnih sredstev za izvedbo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.
(5)	Pri izbiri koncesionarja se morajo upoštevati naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti:
a)	višina prihrankov,
b)	obseg ponujenih ukrepov,
c)	trajanje koncesijskega razmerja,
d)	višina investicije.
(6)	Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbiro koncesionarja koncedenti določijo v razpisni dokumentaciji za fazo dialoga in ponudbeno fazo.
16.	člen (strokovna komisija)
(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan Občine Veržej. Pred izdajo sklepa morajo k sestavi strokovne komisije podati soglasje tudi minister, pristojen
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2015
za izobraževanje, znanost in šport, ter župana občin Kobilje in Radenci.
(2)	Strokovna komisija ima predsednika in najmanj tri člane. Člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje najmanj z naslednjih delovnih področij: vodenje evropskih projektov, pravo in ekonomija.
(3)	Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj prvo stopnjo izobrazbe v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 - ZUPŠ in 65/17) in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja iz prejšnjega odstavka, da lahko zagotovijo strokovno vodenje postopka javnega razpisa.
17. člen (postopek izbire)
(1)	Javni razpis za izbiro koncesionarja se izvede po postopku konkurenčnega dialoga, ki poteka v treh fazah:
a)	faza preverjanja usposobljenosti,
b)	faza dialoga,
c)	ponudbena faza.
(2)	V fazi preverjanja usposobljenosti se preveri usposobljenost prijaviteljev, pri čemer se usposobljenost prizna vsem prijaviteljem, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem odpiranju prijav strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi ali izpolnjujejo pogoje določene v javnem razpisu za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo v katerem navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, in v njem predlaga katerim prijaviteljem se prizna usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga.
(3)	Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka občinska uprava Občine Veržej izda sklep o priznanju usposobljenosti za sodelovanje v fazi dialoga. Zoper ta sklep ni pritožbe, prijavitelj pa lahko zoper dokončen sklep začne upravni spor.
(4)	S prijavitelji, ki jim je bila pravnomočno priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga (v nadaljnjem besedilu: kandidati) se v fazi dialoga vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedentov. Faza dialoga se lahko izvede v več kot dveh zaporednih fazah. Dialog s kandidati se vodi vse dotlej, dokler se ne najde rešitve, ki ustreza ciljem in potrebam koncedentov.
(5)	Na podlagi sprejete rešitve iz zaključenega dialoga in ostalih elementov, ki se podrobneje opredelijo v razpisni dokumentaciji za ponudbeno fazo, se kandidate pozove k predložitvi končne ponudbe.
(6)	Strokovna komisija po končanem odpiranju končnih ponudb pravočasno prispele končne ponudbe pregleda in oceni ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije za ponudbeno fazo. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.
(7)	Odločitev o izbiri koncesionarja na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka in sklenitvi koncesijske pogodbe, sprejme občinska uprava Občine Veržej.
(8)	Strokovna komisija poročila iz drugega in šestega odstavka tega člena posreduje Vladi Republike Slovenije ter občinskim svetom občin Veržej, Kobilje in Radenci.
18.	člen (koncesijska pogodba)
(1)	Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklenejo vsi koncedenti, pri čemer so za podpis pooblaščeni župani občin Veržej, Kobilje in Radenci ter minister, pristojen za izobraževanje, znanost in šport.
(2)	Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.
(3)	V koncesijski pogodbi koncedenti in koncesionar podrobno uredijo medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije in druge sestavine razmerja, ki niso urejene v tem odloku. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
IX.	Prilagoditev razmerij
19.	člen (prilagoditev razmerij)
(1)	Če pride do spremenjenih okoliščin, se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedenti in koncesionarjem.
(2)	Način in razlogi za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedenti se uredijo v koncesijski pogodbi.
X.	Poročanje in nadzor
20.	člen (dolžnost poročanja)
(1)	Koncesionar mora v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence in koncedentom ter uporabnikom objektov predložiti poročila in drugo potrebno dokumentacijo v skladu z njihovimi navodili.
(2)	Vsebina dolžnosti koncesionarjev iz prejšnjega odstavka in način njenega izvajanja se podrobneje uredita v koncesijski pogodbi.
21.	člen (nadzor)
(1)	Nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti opravljajo koncedenti in uporabniki objektov v skladu s 135. in 136. členom ZJZP in koncesijsko pogodbo.
(2)	Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
XI.	Prenehanje koncesijskega razmerja
22.	člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
a)	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
b)	z odkupom koncesije,
c)	z odvzemom koncesije ali
d)	s prevzemom koncesije,
na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.
XII.	Končna določba
23.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3521-0002/2017-12/1 Datum: 28.10.2018
Občina Radenci Janez Rihtarič, župan
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2016
824. Odlok o turistični taksi v Občini Radenci
Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO, 76/16 - odl. US in 11/18 - ZSPDSLS-1) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15), je Občinski svet Občine Radenci na svoji 26. redni seji, dne 04.10.2018, sprejel
ODLOK
O TURISTIČNI TAKSI V OBČINI RADENCI
I.	Splošne določbe
1.	člen (vsebina)
(1)	Odlok o turistični taksi v Občini Radenci (v nadaljevanju: odlok) določa:
•	višino turistične in promocijske takse ter oprostitve,
•	način plačevanja turistične in promocijske takse,
•	način vodenja evidence turistične in promocijske takse,
•	nadzor in kazenske določbe.
(2)	Odlok velja na turističnem območju, ki geografsko zaokrožuje območje Občine Radenci.
2.	člen (pristojnost)
Za izvajanje tega odloka je pristojna občinska uprava.
II.	Višina turistične in promocijske takse ter oprostitve
3.	člen (višina turistične takse)
(1)	Turistična taksa za prenočitev na osebo na dan znaša 1,60 eura. Promocijska taksa se obračuna poleg turistične takse in znaša 25 odstotkov zneska obračunane turistične takse. Na osnovi slednjega znaša promocijska taksa 0,40 eura, skupna višina obeh taks znaša 2,00 eura na osebo na dan.
(2)	V primeru, ko je zavezanec za plačilo turistične takse upravičen do plačila turistične takse v višini 50 odstotkov, le-ta znaša 0,80 euro za prenočitev na osebo na dan, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,20 eura, skupna višina obeh taks znaša 1,00 eura na osebo na dan.
(3)	Višina turistične takse, ki je opredeljena s tem členom odloka, se spremeni v sorazmerni višini, kot se zviša znesek turistične takse, ki jo uskladi Vlada Republike Slovenije v skladu s četrtim odstavkom 17. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (v nadaljevanju: ZSRT-1). Spremembo občina objavi na svoji spletni strani, kjer opredeli tudi nov znesek turistične takse.
4.	člen
(oprostitve plačila turistične takse)
(1)Poleg	zavezancev, ki so z zakonom, ki ureja področje spodbujanja razvoja turizma oproščeni plačila turistične in promocijske takse za prenočevanje, so dodatno popolno oproščeni plačila turistične in promocijske takse tudi:
•	profesionalni športniki in državne reprezentance oz. prvoligaške ekipe iz tujine (profesionalni).
(2)Poleg	zavezancev, ki so z zakonom, ki ureja področje spodbujanja razvoja turizma oproščeni plačila turistične takse za prenočevanje v višini 50 odstotkov, so dodatno
oproščeni plačila turistične takse v višini 50 odstotkov tudi:
•	osebe, ki prenočujejo v kampih in
•	osebe, ki prenočujejo v glempingih.
III.	Način plačevanja turistične in promocijske takse
5.	člen
Turistično in promocijsko takso iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega odloka zavezanci nakažejo na poseben račun občine in na predpisan način, ki je objavljen na spletnih straneh občine, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.
IV.	Vodenje evidence turistične in promocijske takse
6.	člen
(1)	Osebe iz prvega odstavka 4. člena tega odloka morajo voditi evidenco o turistični taksi, ki se vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča.
(2)	Evidenca turistične takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še:
•	podatek o številu prenočitev posameznega gosta,
•	skupno vsoto pobrane turistične takse za posameznega gosta,
•	skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta,
•	če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve.
(3)	Podatki v evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki.
(4)	Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja.
(5)	Osebe iz prvega odstavka 4. člena tega odloka evidenco turistične takse vodijo elektronsko ali ročno.
V.	Nadzor in kazenske določbe
7.	člen
(1)	Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen občinski inšpekcijski organ.
(2)	Če pristojni inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so kršena določila tega odloka, odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, odredi pa lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti.
8.	člen
(1)	Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki ne vodi evidence turistične takse skladno s 6. členom tega odloka.
(2)	Z globo 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3)	Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člana kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(4)	Z globo 300 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet, ki prejema turiste na prenočevanje.
VI.	Prehodne in končne določbe
9.	člen
Do dne 31. 12. 2018 se zaračunava turistično takso za prenočevanje v višini, kot jo opredeljuje Odlok o turistični
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2017
taksi na območju Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/15), od 1. 1. 2019 dalje pa se za višino turistične takse uporablja določila tega odloka, vključno s predpisano promocijsko takso.
10.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi na območju Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/15).
11.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 322-0001/2018-2 Datum: 5.10.2018
Občina Radenci Janez Rihtarič, župan
825. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Radenci
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1), Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17), Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (sprejeti na 5. redni seji Občinskega sveta Občine Radenci, dne 21.04.2015), 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 ter 67/15), je Občinski svet Občine Radenci 26. redni seji dne 04.10.2018 sprejel
PRAVILNIK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV NA OBMOČJU OBČINE RADENCI
1. člen
V Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/15 ter 30/18; v nadaljevanju: pravilnik) se prvi odstavek 8. člena spremeni tako, da se glasi:
(1) Pogoji in omejitve:
•	da objekt enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe leži v občini Radenci, na območjih, kjer na podlagi Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni predvideno širjenje javnega kanalizacijskega sistema ali je predvideno, pa nima določenega roka izvedbe gradne javne kanalizacije;
•	do sofinanciranja so upravičeni tudi tisti, ki so si v obdobju pred sprejetjem Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, že zgradili MKČN iz lastnih sredstev;
•	v primeru, da bo izvedena izgradnja kanalizacije v skladu z operativnim programom na območju aglomeracije, kjer še v trenutku oddaje vloge za subvencijo MČN ni zgrajena, se mora prejemnik subvencije priklopiti na javno kanalizacijo v roku najkasneje 5 let po njeni izgradnji;
•	MKČN je lahko postavljena tudi na območju kjer je že zgrajena ali se gradi javna kanalizacija in čistilne naprave, vendar mora biti na podlagi soglasja
izvajalca javne službe občine razvidno, da objekt na kanalizacijo ne bo priklopljen;
•	MKČN mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10; v nadaljevanju: Uredba);
•	čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN mora biti skladno z ostalimi določili 4. člena Uredbe glede ustreznosti čiščenja v MKČN;
•	ocena obratovanja MKČN, ki jo upravičenec kot dokazilo posreduje na občino, mora biti pozitivna (dolžan jo je dostaviti v roku 6 mesecev po vgradnji MKČN);
•	lokacija postavitve MKČN mora omogočati dostop in neovirano praznjenje;
•	upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem, na katerem se načrtuje postavitev MKČN;
•	MKČN mora biti vgrajena in v funkciji obratovanja;
•	upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno MKČN, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje MkČN, ter sklenjeno služnostno pogodbo med lastniki in investitorjem;
•	v primeru biološke čistilne naprave je potrebno zahtevku za izplačilo sredstev priložiti dokazilo o pozitivno opravljeni prvi meritvi (upravičenec je dolžan dokazilo dostaviti v roku 6 mesecev po vgradnji MKČN);
•	upravičenci lahko pridobijo sredstva za isto naložbo le enkrat. Kolikor je upravičenec že prejel javna sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravičen.
2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Radenci.
Številka: 354-0033/2017-15 Datum: 5.10.2018
Občina Radenci Janez Rihtarič, župan
826. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Radenci v letu 2019
Na podlagi 18. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 66/16) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 ter 67/15), je Občinski svet Občine Radenci na 26. redni seji dne, 04.10.2018 sprejel
SKLEP
O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE RADENCI V LETU 2019
I.
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Radenci za leto 2019 znaša 0,00113 EUR.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2018
II.
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1.1.2019 dalje.
Številka: 4224-0001/2018-23 Datum: 05.10.2018
Občina Radenci Janez Rihtarič, župan
827. Sklep o polletnem poročilu Občine Radenci
Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, 45/94 - odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US, 63/95 - ORZLS19, 73/95 -odl. US, 9/96 - odl. US, 39/96 - odl. US, 44/96 - odl. US, 26/97, 70/97, 78/97 - ZIPRS-A, 10/98, 34/98 - ZIPRS-B, 68/98 - odl. US, 74/98, 59/99 - odl. US, 70/00, 28/01 -odl. US, 87/01 - ZSam-1, 51/02, 108/03 - odl. US, 72/05, 21/06 - odl. US, 14/07 - ZSPDPO, 60/07, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO), 63. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 - ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10 -ZUKN, 107/10, 110/11 - ZDIU12, 104/12 - ZIPRS1314, 46/13 - ZIPRS1314-A, 82/13 - ZIPRS1314-C, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 95/14 -ZIPRS1415-C, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP) in 16. člena Statuta Občine Radenci (UGSO št. 2/2011, 67/2015) je Občinski svet Občine Radenci na 26. redni seji, dne 04.10.2018 sprejel naslednji
SKLEP
1.
Občinski svet Občine Radenci se je seznanil s polletnim poročilom Občine Radenci za obdobje januar - junij 2018.
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka.: 4106-0001/2018 Datum: 05.10.2018
Občina Radenci Janez Rihtarič, župan
828. Navodila za zagotavljanje možnosti plakatiranja na rednih volitvah v Občinske svete, Svete krajevnih skupnosti in volitve županov, ki bodo potekale v nedeljo, 18. novembra 2018 in v primeru drugega kroga volitev za župana, v nedeljo, 2. decembra 2018
Na podlagi prvega odstavka 26. člena in drugega odstavka 104. in 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) so bile 13. julija 2018 razpisane redne volitve v občinske svete, svete krajevnih skupnosti in redne volitve županov, na podlagi določil Odloka o plakatiranju in oglaševanju v Občini Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/11) ter 7. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci, na 26. redni seji dne, 04.10.2018 sprejel,
NAVODILA ZA ZAGOTAVLJANJE MOŽNOSTI PLAKATIRANJA NA REDNIH VOLITVAH V OBČINSKE SVETE, SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN VOLITVE ŽUPANOV, KI BODO POTEKALE V NEDELJO, 18. NOVEMBRA 2018 IN V PRIMERU DRUGEGA KROGA VOLITEV ZA ŽUPANA, V NEDELJO, 2. DECEMBRA 2018
I.	Splošne določbe
Občina Radenci ponuja organizatorjem volilne kampanje za izvedbo rednih volitvev v občinski svet, sveta krajevnih skupnosti in volitve župana, ki bodo potekale v nedeljo, 18. novembra 2018, v primeru drugega kroga volitev za župana, v nedeljo, 2. decembra 2018, možnost plakatiranja na naslednjih plakatnih mestih:
1.	Stalna plakatna mesta:
Na stalnih plakatnih mestih v občini, s katerimi upravlja občina, je uporaba plakatnih mest brezplačna. Pri plakatiranju so vse stranke, liste in posamezniki enakopravni.
2.	Dodatna plakatna mesta:
Plakatiranje na teh mestih je opredeljeno v III. poglavju tega navodila. Pri plakatiranju so vse stranke, liste in posamezniki enakopravni.
3.	Plakatiranje zunaj plakatnih mest:
Za postavitev plakatnih mest zunaj določenih plakatnih mest v Občini Radenci se organizator volilne kampanje oz. posameznik sam dogovori z lastnikom zemljišča in upravljavcem cest.
II.	Stalna plakatna mesta
Stalna plakatna mesta so objekti za nameščanje plakatov, katerih lastnik je Občina Radenci. V občini so stalna plakatna mesta določena s katastrom plakatnih mest in sicer:
KRAJEVNA SKUPNOST RADENCI:
•	Radenci, na križišču Kapelske in Gubčeve ceste -pri cerkvi
•	Radenci, pred gasilskim domom
•	Radenci, pred vhodom v park - parkirišče za terme
•	Šratovci, ob cesti M10-1 pred gasilskim domom
•	Šratovci, ob cesti M10-1 pred gostilno Klobasa
•	Boračeva, na križišču pri gostilni Pikolo
•	Boračeva, na križišču Orehovci - Janžev Vrh - pri Klemenčiču
•	Janžev Vrh, križišče LC Gornja Radgona - Spodnji Ivanjci
•	Janžev Vrh, pred vrtcem
•	Janžev Vrh, pred gasilskim domom
•	Hrastje Mota, ob kapelici - Hrastje
•	Hrastje Mota, ob kapelici - Mota
•	Turjanci, ob avtobusni postaji
•	Rihtarovci, ob kapelici v vasi
•	Rihtarovci, ob avtobusni postaji
KRAJEVNA SKUPNOST KAPELA:
•	Kapela, ob zadružnem domu
•	Kapela, nasproti bloka pri OŠ Kapela
•	Rački Vrh, pred gostilno Zamuda
•	Murščak, pred staro šolo
•	Murski Vrh, pri Marijinem spomeniku
•	Okoslavci, na križišču pri Pelclu
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2019
•	Okoslavci, ob avtobusni postaji
•	Kocjan, križišče Sp. Kocjan - regionalna cesta 353
•	Radenski Vrh, križišče Radenski Vrh - Kapelski Vrh
•	Paričjak, na križišču - Puklavec
Nameščanje plakatov na omenjenih mestih je brezplačno, organizatorji volilne kampanje sami poskrbijo za plakatiranje. Na posamezno plakatno mesto se lahko nalepi po en plakat. Plakati naj ne bodo večji od 0,5 m2.
Vsak organizator mora občinski upravi sporočiti osebne podatke tistega, ki je zadolžen za izvajanje volilne propagande na območju Občine Radenci. Ta oseba bo v primeru kršitev nastopila v vlogi odgovorne osebe pravne osebe.
O vseh kršiteljih bo občinska uprava Občine Radenci sproti obveščala javnost.
Občinska uprava Občine Radenci izda po pridobitvi vloge organizatorju volilne kampanje odločbo, s katero določi uporabo plakatnih mest.
Za odstranjevanje plakatov in plakatnih objektov po končani volilni kampanji skrbi vsak organizator volilne kampanje sam. Odstraniti jih mora najkasneje v petnajstih dneh po končani volilni kampanji.
III.	Dodatna plakatna mesta
V Občini Radenci je župan določil začasne lokacije za postavitev plakatnih mest, na katere lahko vsak od zainteresiranih organizatorjev volilne kampanje postavi po en pano oziroma reklamni objekt. O načinu postavitve (mikrolokacije) se organizatorji volilne kampanje sporazumno dogovorijo.
Primerne lokacije za postavitev začasnih plakatnih panojev so javne površine na platoju pred pošto v Radencih, pred gasilskim domom v Radencih, pred gasilskim domom na Kapeli, v centrih vseh naselij, na zelenicah ob avtobusnih postajališčih v naseljih. Plakati naj ne bodo večji od 0.5 m2.
Vsak organizator mora občinski upravi sporočiti osebne podatke tistega, ki je zadolžen za izvajanje volilne propagande na območju Občine Radenci. Ta oseba bo v primeru kršitev nastopila v vlogi odgovorne osebe pravne osebe.
Občinska uprava Občine Radenci izda po pridobitvi vloge organizatorju volilne kampanje odločbo, s katero določi uporabo dodatnih plakatnih mest.
O vseh kršiteljih bo občinska uprava Občine Radenci sproti obveščala javnost.
Za odstranjevanje plakatov in plakatnih objektov po končani volilni kampanji skrbi vsak organizator volilne kampanje sam. Odstraniti jih mora najkasneje v petnajstih dneh po končani volilni kampanji.
Vsa propagandna gradiva, ki bodo nameščena na prostorih, ki niso dodeljena stranki, bodo nemudoma odstranjena na stroške tistega, ki jih je namestil.
IV.	Plakatiranje zunaj določenih plakatnih mest
Za postavitev plakatnih mest zunaj določenih plakatnih mest v Občini Radenci se vsak organizator volilne kampanje oziroma posameznik sam dogovori z lastnikom zemljišča in upravljavcem kategoriziranih in ne kategoriziranih cest.
Možne lokacije za nameščanje plakatov, ki niso določene s tem navodilom so še:
•	izložbena okna poslovnih prostorov,
•	obstoječi reklamni objekti v občini, ki niso v lasti pravnih in fizičnih oseb,
•	ograje,
•	fasade objektov,
•	zelenice zunaj cestnega omrežja.
Na teh mestih se lahko postavijo reklamno-propagandni objekti pod pogojem, da imajo organizatorji volilne kampanje soglasje lastnika prostora, objekta ali zemljišča.
Pri tem mora biti plakat pritrjen tako, da ne posega v javno površino, da ne ovira že postavljenih objektov, njihove preglednosti in cestnega prometa. Za te lokacije ni potrebno posebno dovoljenje upravnega organa.
Številka: 35281-0017/2018 Datum: 05.10.2018
Občina Radenci Janez Rihtarič, župan
OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM
829. Odlok o subvencioniranju socialno varstvene storitve socialnega servisa e-oskrba
Na podlagi 21. člena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 -odl. US), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 3/07 - UPB, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 -ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 -ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17 in 54/17) in 19. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 16/2016) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 29. seji, dne 03.10.2018, sprejel
ODLOK
O SUBVENCIONIRANJU SOCIALNO VARSTVENE STORITVE SOCIALNEGA SERVISA E-OSKRBA
1.	člen
S tem odlokom se določajo vrsta storitve socialnega servisa, ki ga Občina Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: občina) subvencionira, upravičenci, višina subvencije, pogoji, merila in postopek za uveljavitev ter prejemanje subvencije.
2.	člen
(1)	Občina subvencionira socialno varstveno storitev socialnega servisa (E-oskrba)
•	celodnevne povezave prek osebnega telefonskega alarma (v nadaljevanju: varovanje
•	na daljavo). Subvencija pripada občanom, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v
•	občini ter tujcem, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v občini in dejansko bivajo
•	na območju občine ter izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
(2)	Upravičenci do subvencije morajo poleg pogoja iz prejšnjega odstavka za prejemanje
•	subvencije izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	so starejši od 70 let ali imajo ugotovljeno prvo, drugo ali tretjo stopnjo telesne
•	okvare po seznamu telesnih okvar, ki se uporablja za odločanje o pravici do
•	invalidnine ali so osebe z demenco;
•	bivajo sami;
•	njihovi dohodki in prihranki ne smejo presegati višine, ki jo s sklepom določi župan
•	in je skladna s cenzusom za upokojence, ki je opredeljen v Pravilniku o
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2020
•	dodeljevanju denarnih pomoči v Občini Ravne na Koroškem (Uradno glasilo
•	slovenskih občin, št.53/2015).
3.	člen
(1)	Subvencija se upravičencu dodeli za 24 mesecev.
(2)	Subvencija znaša 18 evrov mesečno. Višina subvencije je določena v bruto
•	znesku. Od zneska se obračunana dohodnina, če je tako določeno z zakonom.
(3)	V nobenem primeru subvencija ne more biti višja kot je mesečni strošek naročnine na
•	storitev varovanja na daljavo. Prav tako se subvencija ne dodeli za stroške
•	priključnine ali stroške opreme za vzpostavitev storitve.
(4)	Občinski svet Občine Ravne na Koroškem vsako leto s sklepom določi višino mesečne
•	subvencije z upoštevanjem indeksa rasti cen življenjskih potrebščin.
4.	člen
Izvajalci storitve socialnega servisa varovanja na daljavo morajo imeti veljavno dovoljenje pristojnega ministrstva za izvajanje te storitve (v nadaljevanju: izvajalec).
5.	člen
(1)	Občina odobri subvencijo na podlagi prijave na javni razpis, ki se objavi na
•	spletnih straneh občine. Potrebna dokumentacija za dokazovanje izpolnjevanja
•	pogojev,obvezni obrazci in ostale podrobnosti za izvedbo razpisa se opredelijo v
•	razpisni dokumentaciji.
(2)	V primeru, da je prejetih več vlog in sredstva ne zadoščajo za dodelitev subvencije
•	vsem, se subvencije dodelijo tistim upravičencem, ki imajo nižje dohodke ter
•	prihranke.
(3)	Postopek javnega razpisa vodi Urad za operativne in splošne zadeve.
(4)	Ocenjevanje prispelih vlog opravi 3-članska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan.
(5)	Naloga komisije je, da pregleda pripele vloge, ugotovi popolnost vlog in izpolnjevanje
•	razpisnih pogojev. Na podlagi pregleda in ocene prejetih vlog komisija pripravi
•	predlog upravičencev do subvencije ter seznam vlog, ki se zavržejo ali zavrnejo.
(6)	Na podlagi predloga iz prejšnjega odstavka izda občinska uprava občine
•	odločbe o dodelitvi oziroma zavrnitvi subvencije oziroma sklepe o zavržbi vlog.
•	Zoper odločbo ali sklep je možna pritožba pri županu.
6.	člen
(1)	Upravičenec do subvencije je po prejemu odločbe v roku, ki je določen v odločbi,
•	dolžan občini predložiti dokazilo o sklenjeni pogodbi za izvajanje storitve ter dokazila
•	o vzpostavitvi storitve, sicer se šteje, da odobrene subvencije ne bo koristil.
(2)	Upravičencu pripada subvencija z mesecem, ko je storitev pri upravičencu
•	vzpostavljena in sklene pogodbo o dodelitvi subvencije iz 7. člena tega odloka.
7.	člen
Pogodba o dodelitvi subvencije se sklene med upravičencem, občino in izvajalcem storitve. V pogodbi se določijo njihove medsebojne pravice ter obveznosti.
8.	člen
(1)	Upravičenec mora o vsaki spremembi v zvezi z izvajanjem storitve občino obvestiti
•	najkasneje v roku 8 dni od nastanka spremembe.
(2)	V primeru, da je upravičenec subvencijo prejel na podlagi navedb neresničnih
•	podatkov ali lažnih dokazil, je le-to dolžan vrniti skupaj z zamudnimi obrestmi.
9.	člen
Pravica do subvencije preneha v primeru:
•	smrti upravičenca,
•	vključitve upravičenca v institucionalno varstvo,
•	prenehanja izvajanja storitve pri upravičencu.
10.	člen
(1)	Upravičenec do subvencije mora občinski upravi na njeno zahtevo omogočiti pregled
•	porabe sredstev.
(2)	V kolikor se ob pregledu ugotovi manjše nepravilnosti, se upravičenca na
•	nepravilnosti opozori in določi rok za odpravo le-teh. V kolikor upravičenec
•	nepravilnosti še vedno ne odpravi, se prekine plačevanje subvencije do izteka
•	veljavnosti pogodbe.
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 1225-0001/2018-202 Datum: 3.10.2018
Občina Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, župan
830. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza Ravne na Koroškem
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/I/91, 45/I/94 - odl. US, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - UPB5, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12 -ZUJF in 57/12 - ZPCP-2D ZOFVI), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07 -ZLS-UPB2, 27/08, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 ZSPDSLS-1 in 30/18), 27. člena Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/2018 - ZIO-1) ter 9., 19. in 86. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2016) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 29. seji dne 3. 10. 2018 sprejel naslednji
ODLOK
O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA LJUDSKA UNIVERZA RAVNE NA KOROŠKEM
I. Ustanovitelj
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2021
1.	člen (ustanoviteljstvo)
S tem odlokom ustanavlja Občina Ravne na Koroškem, s sedežem Gačnikova pot 5, 2390 Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: ustanovitelj), javni zavod Ljudsko univerzo Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: zavod).
Zavod je ustanovljen za opravljanje dejavnosti izobraževanja odraslih na območju občine Ravne na Koroškem in Mežiške doline, lahko pa opravlja dejavnosti tudi za druge občine.
O ustanoviteljskih pravicah in obveznostih odloča Občinski svet Občine Ravne na Koroškem.
II.	Ime in sedež
2.	člen
(ime in sedež zavoda)
Ime zavoda je: Ljudska univerza Ravne na Koroškem
Skrajšano ime je: LURA
Sedež zavoda je: Gačnikova pot 3, 2390 Ravne na Koroškem.
Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja.
3.	člen (poslovanje zavoda)
Zavod je pravna oseba s pravicami, z obveznostmi in odgovornostmi v poslovanju in pravnem prometu, kot jih določata zakon in ta odlok.
Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, za katere je registriran.
Zavod lahko s soglasjem ustanoviteljice opravlja tudi strokovne in druge naloge za neprofitne organizacije, ki imajo sedež na območju Občine Ravne na Koroškem.
III.	Pečat zavoda
4.	člen (pečat zavoda)
Zavod ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm. Sredi pečata je grb Republike Slovenije, na obodu pa napis Ljudska univerza Ravne na Koroškem.
Pečat uporablja zavod v pravnem prometu za potrjevanje aktov, dokumentov, dopisov, za potrjevanje finančne in knjigovodske dokumentacije.
Direktor zavoda sprejme sklep o hrambi in uporabi pečatov zavoda, o številu posameznih pečatov, o načinu varovanja in uničevanja ter določi delavce, ki so zanje odgovorni.
5.	člen (poslanstvo)
Poslanstvo zavoda je, da vključuje v vseživljenjsko učenje najširši krog ljudi, ki bodo v spodbudnem okolju razvijali ključne kompetence, ki bodo vsakemu posamezniku dvigovale zaposlitvene možnosti, spodbujale podjetniško miselnost, pustile ustvarjalnosti prosto pot, omogočile kakovostno bivanje v družbi.
Uresničevanje javnega interesa na področju izobraževanja odraslih zasleduje naslednje cilje: omogoča dostop do kakovostnih izobraževalnih in učnih možnosti; omogoča pridobivanje splošnih in poklicnih zmožnosti za osebnostno rast, aktivno delovanje v skupnosti in na trgu dela; krepi opolnomočenost za demokratično sodelovanje v družbenih procesih in za družbeno odgovorno ravnanje; krepi opolnomočenost na področju trajnostnega razvoja, zelenega gospodarstva, kulture in zdravja; krepi zmožnosti za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih
svoboščin; krepi kritično mišljenje posameznikov in raznih družbenih skupin; krepi solidarnost, sodelovanje in izmenjavo znanja in izkušenj med generacijami; spodbuja prebivalce za skupno delovanje in večjo blaginjo družbe; zmanjša strukturne in individualne ovire pri vključevanju prebivalcev v izobraževanje in učenje; spodbuja nižje izobražene in druge ranljive skupine za izobraževanje in učenje; zmanjša delež prebivalcev brez osnovne oziroma brez poklicne izobrazbe in poveča delež prebivalcev z dokončano štiriletno srednješolsko izobrazbo.
IV. Dejavnost zavoda
6. člen (osnovne dejavnosti)
Zavod je ustanovljen z namenom opravljanja javne službe na področju izobraževanja odraslih, katere izvajanje je v javnem interesu.
Osnovna dejavnost zavoda je izobraževanje odraslih, ki niso vključeni v redno šolsko in univerzitetno izobraževanje, ter obsega splošno in druge oblike izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, vključno s pridobivanjem izobrazbe.
Zavod lahko izvaja dodatne izobraževalne dejavnosti za otroke in mladino.
Zavod opravlja tudi druge dejavnosti, ki so komplementarne z osnovno dejavnostjo in skupaj z njo tvorijo smiselno in celovito ponudbo na področju izobraževalne dejavnosti.
Zavod opravlja kot javno službo in na način ter pod pogoji, ki veljajo za javno službo, naslednje dejavnosti:
•	osnovnošolsko dejavnost za mladostnike in odrasle;
•	svetovalno dejavnost pri vključevanju v program osnovne šole za odrasle, pri nadaljevanju izobraževalne poti, pri vključevanju v javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, pri vključevanju v neformalne izobraževalne programe za odrasle, pri ugotavljanju in dokumentiranju znanja, spretnosti in veščin, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in v priložnostnem učenju na podlagi dokumentacije, in sicer za osebnostni razvoj, nadaljnje izobraževanje in vključitev na trg dela, ter samostojnem učenju;
•	raziskovalno-razvojne dejavnosti: raziskave, razvoj programov in metod neformalnega izobraževanja, razvoj učnih gradiv, razvoj kadrov, razvoj presojanja in razvijanja kakovosti, razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema in druge razvojne dejavnosti;
•	druge dejavnosti: izmenjava znanja in druge oblike učenja, usklajevanje in izvajanje nacionalno pomembnih nalog v izobraževanju odraslih, aktivnosti pri razvoju in pospeševanju izobraževanja odraslih, mednarodna dejavnost, publicistična dejavnost, informiranje, promocija in druge naloge;
•	srednješolsko izobraževanje za pridobitev ustreznih verificiranih listin;
•	višješolsko izobraževanje in visoko strokovno izobraževanje;
•	pripravlja predloge za letni program izobraževanja odraslih;
•	pripravlja in izvaja programe na področju izobraževanja odraslih;
•	pripravlja in izvaja neformalne programe za dvig ravni pismenosti;
•	izvaja strategijo izobraževanja odraslih v Občini Ravne na Koroškem in širše;
•	sodeluje pri pripravi strategij izobraževanja odraslih na lokalni in državni ravni;
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2022
•	pripravlja in izvaja javne izobraževalne programe za delo z otroki in mladimi;
•	sodeluje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini ter se po potrebi vključuje v domače in mednarodne povezave in projekte;
•	redno izvaja evalvacijo svojih programov in projektov in daje pobude ter predloge ustanovitelju za izboljšanje stanja na področju izobraževanja odraslih.
7.	člen (druge dejavnosti)
Poleg izvajanja osnovnih dejavnosti iz prejšnjega člena tega odloka lahko zavod opravlja tudi naslednje gospodarske dejavnosti, ki so namenjene izvajanju osnovnih dejavnosti, in sicer:
•	pripravlja, organizira in izvaja druge vrste izobraževanj, seminarjev, predavanj, delavnic, okroglih miz in srečanj;
•	opravlja založniške dejavnosti;
•	izdaja zvočne, filmske in druge zapise, ki izhajajo iz poslanstva zavoda;
•	izdaja strokovne in znanstvene publikacije, razstavne kataloge in poljubne publikacije iz svojega področja;
•	izvaja dejavnost prevajanja in tolmačenja;
•	upravlja z objekti in s prostori, ki jih ima v upravljanju;
•	opravlja dejavnosti stikov z javnostjo, raziskovanja trga in javnega mnenja;
•	opravlja dejavnosti oglaševalskih agencij;
•	izvaja programe socialne vključenosti;
•	organizira in izvaja kongrese, posvetovanja in sejme.
8.	člen
(standardna klasifikacija dejavnosti)
Dejavnosti, ki jih na podlagi tega odloka opravlja zavod, se razvrščajo v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) v naslednje podrazrede standardne klasifikacije dejavnosti. J/58.110 Izdajanje knjig J/58.130 Izdajanje časopisov J/58.140 Izdajanje revij in druge periodike J/58.190 Drugo založništvo J/59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj
J/59.120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj J/59.130 Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj
J/59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij
J/62.010 Računalniško programiranje J/62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti M/70.210 Dejavnost stikov z javnostjo M/70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje M/72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike M/73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij M/73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja M/74.300 Prevajanje in tolmačenje N/82.110 Nudenje celovitih pisarniških storitev N/82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti N/82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj N/82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje
P/85.200 Osnovnošolsko izobraževanje P/85.310 Srednješolsko splošno izobraževanje P/85.320 Srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje
P/85.410 Posrednješolsko	neterciarno
izobraževanje
P/85.421 Višješolsko izobraževanje P/85.422 Visokošolsko izobraževanje P/85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije P/85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti P/85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje P/85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje Q/88.109 Drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe Q/88.910 Dnevno varstvo otrok Q/88.991 Dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij
Q88.999 Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve R/90.010 Umetniško uprizarjanje R/90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
R/90.030 Umetniško ustvarjanje R/91.030 Varstvo kulturne dediščine R/93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
S/96.040 Dejavnosti za nego telesa S/96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene
Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnosti, s katerimi dopolnjuje dejavnosti, za katere je ustanovljen, le po predhodnem soglasju ustanovitelja.
9. člen (javne listine)
Zavod izdaja javne listine v skladu z zakonom.
V.
Organi zavoda
10.	člen (organi zavoda)
Organi zavoda so:
•	svet zavoda,
•	direktor,
•	strokovna organa.
11.	člen (svet zavoda)
Organ upravljanja zavoda je svet zavoda. Svet zavoda sestavljajo štirje člani, in sicer:
•	dva predstavnika ustanovitelja,
•	dva predstavnika delavcev zavoda. Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski
Občine Ravne na Koroškem.
V	primeru, da so v zavodu zaposleni najmanj trije delavci, izvolijo svoje predstavnike v svet zavoda na neposrednih in tajnih volitvah.
12.	člen (pravila postopka izvolitve)
V	primeru, da so v zavodu zaposleni najmanj trije delavci, svet zavod na osnovi zakona in tega odloka s pravili zavoda podrobneje uredi postopek izvolitve in razrešitve predstavnikov delavcev.
svet
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2023
13.	člen (mandat članov sveta)
Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja sveta zavoda. Člani sveta so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni.
Direktor je dolžan pisno obvestiti ustanovitelja, delavce v zavodu pa preko oglasnih tabel zavoda o izteku mandata članom sveta najmanj 90 dni pred iztekom mandata.
Podrobnejše delovanje sveta uredi svet zavoda s svojim poslovnikom.
Direktor ne more biti voljen in biti izvoljen oziroma imenovan v svet zavoda.
14.	člen (pristojnosti sveta zavoda)
Svet zavoda ima naslednje pristojnosti:
1)	imenuje in razreši direktorja;
2)	sprejme letni delovni in finančni načrt ter poročilo o njuni uresničitvi;
3)	sprejme razvojni program in spremlja njegovo izvajanje;
4)	odloča o pritožbah v zvezi s statusom udeleženca kot drugostopenjski organ;
5)	odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja;
6)	obravnava zadeve, ki mu jih predložijo organi javnega zavoda za izobraževanje odraslih ali drugi pristojni organi;
7)	obravnava pobude delavcev in reprezentativnega sindikata ter
8)	opravlja druge naloge, določene z zakonom in odlokom o ustanovitvi.
15.	člen
(razpis volitev v svet zavoda)
V primeru, če so v zavodu zaposleni trije ali več delavcev, razpiše svet zavoda največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata sveta zavoda. S sklepom o razpisu volitev se določijo dan volitev, število članov sveta, ki se volijo, in imenuje tričlanska volilna komisija. Sklep o razpisu se javno objavi na lokaciji zavoda.
16.	člen (prenehanje mandata)
Članu sveta preneha mandat pred potekom dobe, za katero je bil imenovan oziroma izvoljen:
•	če izgubi volilno pravico;
•	če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije;
•	če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev;
•	če odstopi ali je odpoklican oziroma razrešen;
•	če predstavniku delavcev preneha delovno razmerje;
•	če je imenovan na funkcijo, ki ni združljiva s članstvom v svetu.
Članu sveta zavoda preneha mandat z dnem, ko svet zavoda ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Ko svet zavoda ugotovi, da je članu prenehal mandat, o tem takoj obvesti pristojne za imenovanje oziroma izvolitev novega člana. Če je potekel mandat predstavniku delavcev, svet zavoda v najkrajšem možnem času razpiše nadomestne volitve.
Nadomestno imenovanje oziroma izvolitev člana sveta ni potrebna, če je prenehal mandat manj kot tretjini članov in je do izteka mandata sveta manj kot šest mesecev.
17.	člen
(razrešitev predstavnika ustanovitelja)
O razrešitvi predstavnikov ustanovitelja v svetu zavoda odloča Občinski svet Občine Ravne na Koroškem, ki ob razrešitvi praviloma imenuje tudi novega predstavnika ustanovitelja.
18.	člen (konstituiranje sveta zavoda)
Svet zavoda se lahko konstituira, ko so imenovani oziroma izvoljeni vsi predstavniki.
Svet zavoda se konstituira na prvi seji z izvolitvijo predsednika sveta in njegovega namestnika. Z dnem konstitutivne seje sveta zavoda začne teči mandat članov sveta. Mandat posameznega člana sveta je v mandatnem obdobju vezan na mandat sveta zavoda kot celote.
Prvo sejo sveta zavoda skliče dotedanji predsednik sveta najkasneje v roku 20 dni po izvolitvi oziroma imenovanju vseh članov sveta. Prvo sejo sveta zavoda vodi do izvolitve predsednika in namestnika predsednika sveta najstarejši član sveta zavoda.
Svet zavoda predstavlja in zastopa predsednik sveta zavoda, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika sveta zavoda.
19.	člen (način dela sveta zavoda)
Svet zavoda razpravlja in odloča na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta zavoda, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. Predsednika sveta zavoda in njegovega namestnika izvolijo člani sveta zavoda. Predsednik sveta zavoda je praviloma predstavnik ustanovitelja.
Predsednik sklicuje seje sveta zavoda po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno, mora pa jo sklicati tudi, če to zahteva kdo izmed članov sveta, direktor zavoda ali ustanovitelj.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Glasovanje je praviloma javno. Svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov. V primeru enakega števila glasov za in proti odloči glas predsednika sveta.
20.	člen (direktor zavoda)
Poslovodni organ in andragoški vodja zavoda je direktor.
Direktor organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda.
Direktor opravlja naslednje naloge:
•	zastopa javni zavod za izobraževanje odraslih in je odgovoren za zakonitost njegovega dela;
•	organizira, načrtuje in vodi delo javnega zavoda za izobraževanje odraslih;
•	imenuje in razreši vodjo izobraževalnega področja;
•	pripravlja predlog letnega delovnega in finančnega načrta javnega zavoda za izobraževanje odraslih ter predlog poročila o njegovi uresničitvi in je odgovoren za njegovo izvedbo;
•	pripravi predlog razvojnega programa javnega zavoda za izobraževanje odraslih;
•	je odgovoren za uresničevanje pravic in dolžnosti udeležencev izobraževanja;
•	vodi delo andragoškega zbora;
•	spodbuja oziroma zagotavlja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih in zunanjih sodelavcev;
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2024
•	organizira mentorstvo za pripravnike;
•	prisostvuje pri delu strokovnih in drugih delavcev, spre-mlja njihovo delo in jim svetuje;
•	predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive;
•	zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov;
•	določa sistemizacijo delovnih mest;
•	izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca;
•	je odgovoren za presojanje in razvijanje kakovosti in pripravo letnega poročila o samoevalvaciji javnega zavoda za izobraževanje odraslih;
•	opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
Pristojnosti direktorja urejajo pravila zavoda.
21.	člen (imenovanje direktorja)
Za direktorja javnega zavoda za izobraževanje odraslih je lahko imenovan, kdor ima:
•	izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje;
•	pedagoško-andragoško izobrazbo v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja;
•	opravljen strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja in
•	najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta v izobraževanju odraslih.
Direktor je imenovan na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi svet zavoda.
Način izpolnjevanja pogojev in dokazila za dokazovanje izpolnjevanja pogojev se podrobneje določijo s pravili zavoda.
Svet zavoda si mora pred odločitvijo o izbiri kandidata za direktorja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti mnenji andragoškega zbora in ustanovitelja.
Po prejemu mnenj svet zavoda odloči o imenovanju direktorja s sklepom. O odločitvi obvesti vse prijavljene kandidate.
Mandat direktorja traja pet let. Po preteku roka je lahko ponovno imenovan.
22.	člen (razrešitev direktorja)
Postopek razrešitve direktorja vodi svet zavoda.
Svet zavoda pred sprejetjem sklepa o razrešitvi direktorja seznani z razlogi za razrešitev in mu mora dati možnost, da se o njih izjavi.
O začetku postopka in predlogu za razrešitev direktorja mora svet zavoda v najkrajšem možnem roku seznaniti andragoški zbor.
Svet zavoda obrazložen predlog za razrešitev direktorja pošlje v mnenje ustanovitelju. Svetu ni treba zaprositi za mnenje ustanovitelja, če se direktorja razreši na njegov predlog. V tem primeru svet o razrešitvi direktorja obvesti ustanovitelja.
Če ustanovitelj ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o razrešitvi direktorja brez tega mnenja.
Svet po prejemu mnenja ustanovitelja ali po preteku roka iz prejšnjega odstavka odloči o razrešitvi s sklepom in ga vroči direktorju. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu zakonom, ki ureja delovanje zavodov.
23.	člen
(predčasno prenehanje mandata, imenovanje vršilca dolžnosti direktorja)
Če direktorju predčasno preneha mandat ali če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev javnega zavoda za izobraževanje odraslih oziroma izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za strokovnega delavca v skladu s tem zakonom, vendar največ za eno leto.
Če svet zavoda petnajst dni pred prenehanjem mandata direktorja ne imenuje niti direktorja niti vršilca dolžnosti direktorja, imenuje vršilca dolžnosti direktorja v naslednjih osmih dneh ustanovitelj.
Ista oseba v istem javnem zavodu za izobraževanje odraslih opravlja funkcijo vršilca dolžnosti direktorja največ dvakrat zaporedoma.
Svet zavoda mora v primeru imenovanja vršilca dolžnosti direktorja takoj pričeti s postopkom za imenovanje direktorja.
24.	člen
(vodja izobraževalnega področja)
Direktor lahko imenuje vodjo izobraževalnega področja.
Za vodjo izobraževalnega področja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za strokovnega delavca v skladu z Zakonom o izobraževanju odraslih in ima najmanj tri leta delovnih izkušenj v izobraževanju odraslih.
Vodja izobraževalnega področja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti direktor, in obsegajo vsaj:
1)	vodenje dela strokovnega aktiva;
2)	načrtovanje in organiziranje izobraževanja odraslih;
3)	analiziranje izobraževalnega dela in njegovih rezultatov;
4)	spremljanje napredovanja udeležencev;
5)	opravljanje in organiziranje dejavnosti svetovanja in
6)	opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom.
Vodjo izobraževalnega področja razreši direktor. Direktor vodjo izobraževalnega področja, ki ga razreši, seznani z razlogi za razrešitev.
25.	člen (strokovna organa zavoda)
Strokovna organa zavoda sta:
•	andragoški zbor in
•	strokovni aktiv.
Sestavo, pristojnosti in naloge strokovnih organov zavoda določa zakon, ki ureja področje izobraževanja odraslih.
26.	člen
(pravice in obveznosti udeležencev izobraževanja)
Pravice in obveznosti udeležencev posameznih oblik izobraževanja v zavodu se podrobneje uredijo s pravili zavoda.
VI. Sredstva za delo zavoda
27.	člen (premoženje zavoda)
Za izvajanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, daje ustanovitelj zavodu v upravljanje naslednje nepremično stvarno premoženje:
•	poslovne prostore v prvem nadstropju poslovne stavbe na Gačnikovi poti 3 na Ravnah na Koroškem.
Zavodu se daje v upravljanje tudi premično stvarno premoženje v poslovnih prostorih iz prvega odstavka tega člena.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2025
28.	člen (upravljanje s premoženjem)
Za opravljanje dejavnosti zagotovi ustanovitelj zavodu nepremično in premično stvarno premoženje v obsegu in vrednosti, kot ga je v knjigovodskih evidencah oziroma poročilih izkazal zavod na dan 31. 12. 2017.
Premično premoženje, ki ga zavodu zagotavlja ustanovitelj, se evidentira ločeno v okviru evidence o osnovnih sredstvih zavoda v skladu s predpisi o računovodstvu.
Medsebojna razmerja med ustanoviteljem in zavodom v zvezi z nepremičnim premoženjem, ki ga ustanovitelj daje zavodu v upravljanje za potrebe izvajanja dejavnosti, določene s tem sklepom, se uredijo s posamičnim Sklepom o določitvi upravljavca in prenosu nepremičnega ter premičnega stvarnega premoženja v upravljanje javnemu zavodu, ki ga izda župan Občine Ravne na Koroškem ter posebno pogodbo med zavodom in ustanoviteljem.
Premoženje iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki ga ustanovitelj daje zavodu v upravljanje za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljen, je lastnina ustanovitelja.
Zavod je dolžan uporabljati premoženje ustanovitelja in drugo premoženje s skrbnostjo dobrega gospodarja.
VII. Viri, način in pogoji pridobivanja sredstev za delo zavoda
29.	člen
Ustanovitelj zagotavlja sredstva za ustanovitev zavoda in sredstva za:
•	prostore in opremo za izvajanje izobraževalnih programov za odrasle in dejavnosti, ki so v javnem interesu samoupravne lokalne skupnosti;
•	investicije in investicijsko vzdrževanje;
•	izvedbo letnega programa izobraževanja odraslih, ki ga sprejme samoupravna lokalna skupnost;
•	materialne stroške za obratovanje za izvajanje programa osnovne šole za odrasle.
Zavod prevzame v upravljanje nepremičnine in opremo, ki jo ustanovitelj zagotavlja za izvajanje programov na posameznih področjih delovanja zavoda. Ustanovitelj in zavod opredelita pravice in obveznosti glede upravljanja posameznega objekta s pogodbo o upravljanju.
Premoženje, s katerim upravlja zavod in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, je last ustanovitelja. Zavod izkazuje ta sredstva v bilanci stanja kot sredstva v upravljanju. Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremičnega premoženja ali ga obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja.
30.	člen
(viri financiranja dejavnosti zavoda)
Zavod skladno z zakonom pridobiva sredstva za delo iz:
•	sredstev proračuna ustanoviteljice;
•	sredstev državnega proračuna;
•	plačil in prispevkov udeležencev izobraževanja;
•	domačih in mednarodnih javnih razpisov;
•	sredstev posameznih investitorjev oziroma sofinancerjev projektov;
•	naslova opravljanja registrirane dejavnosti pod pogoji in na način, določen z zakoni in s tem odlokom;
•	sredstev, pridobljenih s prodajo blaga in storitev uporabnikom;
•	naslova daril, dotacij, prispevkov sponzorjev in drugih virov.
Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva za opravljanje službe in opravljanje osnovnih dejavnosti, določenih v tem odloku, v skladu z zakonom, izvršilnimi predpisi, pogodbami in drugimi akti pristojnega organa. Zavodu se sredstva iz proračuna ustanovitelja zagotovijo z letno pogodbo o financiranju zavoda, in sicer v višini, ki je določena z vsakoletnim proračunom ustanovitelja, pri čemer je zavod dolžan izvajati dejavnosti iz 6. člena tega odloka.
Podatke o finančnem in materialnem poslovanju o sredstvih za delo zavoda, ki jih pridobi z opravljanjem pridobitne dejavnosti, mora izkazovati ločeno, v skladu z veljavno zakonodajo.
31.	člen (zagotovitev letnih sredstev)
Višino sredstev za financiranje zavoda iz občinskega proračuna določi ustanovitelj na podlagi strateškega načrta in iz njega izhajajočega predloga letnega plana s finančnim načrtom. O zagotavljanju letnih sredstev iz proračuna ustanovitelja se sklene pogodba o financiranju. Podlaga za transfer iz proračuna lokalne skupnosti je s strani sveta zavoda potrjen program dela. O zagotovitvi letnih sredstev iz proračuna ustanoviteljice se sklene pogodba na podlagi neposrednega poziva.
VIII.	Način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda
32.	člen
(presežek in primanjkljaj sredstev)
Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod pridobi z opravljanjem svoje dejavnosti, sme zavod uporabiti za obnovo in razvoj nepremičnin, prejetih v upravljanje, za izvajanje osnovnih dejavnosti, določenih s tem odlokom, in za plače.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča na predlog direktorja svet zavoda v soglasju z ustanoviteljem.
V primeru primanjkljaja sredstev, ki jih je v skladu z veljavno zakonodajo dolžan ustanovitelj zagotavljati zavodu za opravljanje dejavnosti, ki jo zavod izvaja kot javno službo, se način kritja tega primanjkljaja določi v soglasju z ustanoviteljem.
IX.	Pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu
33.	člen
(pooblastila v pravnem prometu)
Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu samostojno v svojem imenu in za svoj račun ter sklepa pogodbe in druge pravne posle v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register, z omejitvijo, da ne more sklepati pravnih poslov v zvezi z nepremičnim premoženjem, razen oddajanja v najem ali uporabo na predlog sveta zavoda ali s soglasjem ustanovitelja.
Stvarno premoženje, s katerim upravlja zavod, je last ustanovitelja. Zavod lahko razpolaga s premičnim stvarnim premoženjem po predhodnem soglasju ustanovitelja. Zavod je dolžan upravljati s premoženjem ustanovitelja s skrbnostjo dobrega gospodarja. Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga.
34.	člen
(obseg odgovornosti ustanovitelja)
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki so zagotovljena v proračunu Občine Ravne na Koroškem za tekoče leto in
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2026
predvidena za izvajanje osnovnih dejavnosti zavoda, določenih s tem odlokom.
X. Medsebojne pravice in obveznosti med ustanoviteljico in zavodom
35.	člen
(pravice in obveznosti ustanovitelja)
Ustanovitelj ima do zavoda naslednje pravice in obveznosti:
•	daje pobude svetu zavoda in direktorju;
•	daje soglasje h kadrovskemu in finančnemu načrtu ter letnemu programu;
•	daje mnenje k imenovanju in razrešitvi direktorja zavoda;
•	daje soglasje k načinu kritja izgube zavoda;
•	daje soglasje k spremembi ali širitvi dejavnosti zavoda;
•	daje soglasje k pravilom zavoda;
•	daje soglasje k strateškemu načrtu zavoda;
•	na podlagi zakona določa plačo direktorja;
•	imenuje predstavnike ustanovitelja v svet zavoda;
•	izvaja druge naloge in obveznosti ustanoviteljice ter opravlja druge zadeve v skladu z zakonskimi določili, statutom občine, tem odlokom in drugimi predpisi;
•	na predlog sveta zavoda odloča o sklenitvi pogodb o nakupu ali odtujitvi nepremičnin;
•	opravlja druge naloge iz pristojnosti ustanoviteljice v skladu s tem odlokom;
•	opredeli ukrepe in način za uresničevanje javnega interesa v izobraževanju odraslih v razvojnem programu samoupravne lokalne skupnosti;
•	redno zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti zavoda za namene in v obsegu, kot jih v skladu z zakonom in tem sklepom določa njegov proračun;
•	spremlja skladnost porabe sredstev z letnimi programi in s finančnimi načrti;
•	spremlja skladnost uporabe sredstev, ki jih je zagotovil v svojem proračunu, z nameni, za katere so bila sredstva zagotovljena;
•	ugotavlja skladnost načrtov in programov dela zavoda z načrti in programi Občine Ravne na Koroškem;
•	zagotavlja materialne stroške za obratovanje za izvajanje programa osnovne šole za odrasle;
•	zagotavlja prostore in opremo za izvajanje izobraževalnih programov za odrasle in dejavnosti, ki so v javnem interesu samoupravne lokalne skupnosti;
•	zagotavlja sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje;
•	zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti zavoda, in sicer na podlagi predlogov finančnih načrtov zavoda in letnih programov dela;
•	zagotavlja sredstva za izvedbo letnega programa izobraževanja odraslih, ki ga sprejme samoupravna lokalna skupnost;
•	zaradi ustvarjanja pogojev za izobraževanje odraslih in drugih dejavnosti, pomembnih za razvoj in kakovost življenja njenih prebivalcev, sprejme letni program za izobraževanje odraslih.
36.	člen
(obveznosti zavoda do ustanovitelja)
Zavod je dolžan ustanovitelju:
•	zagotavljati namensko in racionalno rabo oziroma porabo vseh sredstev ustanovitelja, ki jih ima v
upravljanju oziroma jih tekoče pridobiva za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljen;
•	zagotavljati ustanovitelju podatke in informacije, potrebne za spremljanje stanja, izvajanje njegovih pravic, obveznosti in pristojnosti do zavoda, planiranje razvoja zavoda in dejavnosti zavoda ter druge podatke v skladu z zakonom;
•	na pristojnih organih obravnavati pobude ustanovitelja in mu poročati o sklepih teh organov;
•	posredovati ustanovitelju program razvoja zavoda, letni delovni načrt in finančni načrt;
•	enkrat letno, na zahtevo ustanovitelja pa tudi med letom, poročati o izvajanju delovnega načrta, o rezultatih poslovanja zavoda, o uporabi namenskih sredstev ustanovitelja in o drugih zadevah, o katerih mora biti oziroma bi želel biti ustanovitelj seznanjen zaradi celovitega spremljanja stanja v zavodu;
•	omogočiti pooblaščenim osebam ustanovitelja, da preverjajo zakonitost, namenskost in racionalnost uporabe sredstev ter premoženja, ki jih zagotavlja za delo zavoda;
•	voditi evidenci nepremičnega in premičnega stvarnega premoženja v skladu z veljavno zakonodajo;
•	izvajati druge naloge in obveznosti, določene s tem odlokom, z zakonom in drugimi predpisi.
XI.	Javnost dela zavoda
37.	člen (javnost dela)
Delo zavoda je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti in s sporočili za javnost. O delu zavoda javnost obvešča direktor ali oseba, ki jo direktor za to pooblasti.
XII.	Varovanje podatkov zavoda
38.	člen (varovanje podatkov)
Direktor in drugi delavci zavoda morajo v skladu z zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih in drugih podatkov, varovati listine in podatke, do katerih pridejo oziroma se z njimi seznanijo pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati osebne in druge podatke ter listine tudi po prenehanju delovnega razmerja.
Predmet varovanja osebnih in drugih podatkov so:
•	osebni podatki o udeležencih izobraževanja, vključenih v zavod, in o delavcih zavoda;
•	podatki, ki jih svet zavoda določi za poslovno skrivnost;
•	podatki, ki jih direktor v okviru svojih pristojnosti določi za poslovno skrivnost;
•	zaupni podatki, ki jih zavodu sporoči ali posreduje pristojni organ ali druga organizacija.
Varovanje osebnih in drugih podatkov v skladu s 1. odstavkom tega člena morajo varovati tudi člani organov zavoda in ustanovitelja tudi po prenehanju njihovega mandata.
XIII.	Splošni akti zavoda
39.	člen
(pravila za opravljanje dejavnosti)
Zavod s pravili podrobneje uredi vprašanja, ki so pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda. Pravila zavoda sprejme svet zavoda v šestih mesecih po pričetku veljavnosti tega sklepa.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2027
Zavod ima tudi druge splošne akte, s katerimi se ureja način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, notranja organizacija in druga vprašanja, pomembna za delovanje zavoda.
Pravila zavoda in druge splošne akte zavoda sprejme svet zavoda, razen tistih, za katere je z zakonom določeno, da jih sprejme direktor zavoda.
Splošni akti začnejo veljati petnajsti dan po objavi na oglasni deski zavoda, razen, če ni v aktu določeno drugače.
XIV. Prehodne in končne določbe
40.	člen
(pogodba o prenosu objektov v upravljanje)
Prenos upravljanja poslovnih prostorov in objektov ter premičnega premoženja iz 32. člena tega odloka ter pravice in obveznosti iz tega naslova se v skladu s predpisi in tem členom uredijo s posamičnim sklepom o določitvi upravljavca premoženja, ki ga izda župan, ter pogodbo, katere sestavni del je natančen popis premoženja, ki ga ustanovitelj daje v upravljanje zavodu.
41.	člen
(uskladitev aktov in notranje organizacije)
Zavod mora v skladu z določili tega odloka uskladiti svojo notranjo organizacijo in akte v roku šestih (6) mesecev od pričetka veljavnosti tega odloka.
42.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Ljudske univerze Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 94/99 s spremembami: 31/00, 28/01, 78/02, 65/03).
43.	člen (uveljavitev sklepa)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 041-0001/2018-13 Datum: 11.10.2018
Občina Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, župan
2.	člen
2. člen odloka se dopolni in se glasi:
»Občina podeljuje priznanja posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi za uspešno delo in za dejanja, ki imajo poseben pomen za občino in za izvajanje dejavnosti v njej, kot znak priznanja in zahvale ter z namenom, da z njimi spodbuja prizadevanja za uresničevanje napredka, večanje ugleda in uveljavljanja občine v širšem prostoru.«
3.	člen
14.	člen odloka se spremeni in se glasi:
»Priznanja Občine Ravne na Koroškem, razen listine o priznanju, podeli občina na osnovi sklepa, ki ga sprejme občinski svet na predlog komisije za vloge občanov in za priznanja.
Odločitev o podelitvi listine o priznanju Občine Ravne na Koroškem sprejme župan na osnovi izjemnega dosežka posameznika ali organizacije v tekočem letu.
4.	člen
15.	člen odloka se spremeni in se glasi:
»Posameznega priznanja občine v posameznem letu ni
treba podeliti, če tako odloči občinski svet na osnovi argumentirane utemeljitve komisije za vloge občanov in za priznanja.«
5.	člen
17. člen odloka se spremeni in se glasi:
»Delo komisije za vloge občanov in za priznanja v zvezi s postopki za sprejemanje odločitev o predlogih za podelitev priznanj, kriterije za podeljevanje in način podeljevanja, vročitev ter način vodenja evidence ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme občinski svet in ki je priloga k temu odloku.«
6.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnem objave.
Številka: 094-0002/2018 Datum: 3. 10. 2018
Občina Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, župan
831. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih Občine Ravne na Koroškem
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US in 11/18 - ZSPDSLS-1) in 19. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/16) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 29. redni seji, dne 3. 10. 208 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRIZNANJIH OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
1. člen
S tem odlokom se spreminjajo oz. dopolnjujejo določbe Odloka o priznanjih Občine Ravne na Koroškem (Ur. list RS št 131/2004, v nadaljevanju: odlok).
832. Pravilnik o postopkih in kriterijih za podeljevanje priznanj Občine Ravne na Koroške
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US in 11/18 - ZSPDSLS-1) in 19. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/16) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 29. redni seji, dne 3. 10. 2018 sprejel
PRAVILNIK O POSTOPKIH IN KRITERIJIH ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
1. člen (vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa delo Komisije za vloge občanov in za
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2028
priznanja Občine Ravne na Koroškem v zvezi s postopki za sprejemanje odločitev o predlogih za podelitev priznanj, kriterije za podeljevanje in način podeljevanja, vročitev ter način vodenja evidence o podeljenih priznanjih Občine Ravne na Koroškem.
2.	člen (javni razpis)
(1)	Komisija za vloge občanov in za priznanja Občine Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: komisija) objavi enkrat letno javni razpis, s katerim pozove predlagatelje, da podajo predloge za podelitev priznanj Občine Ravne na Koroškem v posameznem letu. Javni razpis se objavi na krajevno običajen način najmanj 45 dni pred podelitvijo priznanj.
(2)	Javni razpis mora vsebovati:
•	vrsto razpisanih priznanj,
•	osnovne kriterije za podelitev priznanj,
•	zahtevano dokumentacijo k predlogu,
•	rok za vložitev predlogov,
•	naslov, na katerega je treba poslati predloge.
(3)	Predlagatelji so lahko politične stranke, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, skupine ljudi in posamezniki.
(4)	Za isto osebo ali organizacijo lahko predlagatelj v posameznem letu poda predlog le za eno od razpisanih občinskih priznanj. Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podelitev priznanja Občine Ravne na Koroškem.
3.	člen
(zbiranje predlogov brez javnega razpisa)
(1)	Predloge za podelitev naziva častni občan in za podelitev domicila oz. domicilnega statusa v Občini Ravne na Koroškem zbira komisija skozi vse leto, brez javnega razpisa, morebiten dokončen predlog za podelitev pa poda komisija občinskemu svetu hkrati s predlogom za podelitev ostalih priznanj.
(2)	Listino o priznanju Občine Ravne na Koroškem se podeljuje priložnostno, brez javnega razpisa. Odločitev o podelitvi listine o priznanju sprejme župan na osnovi izjemnega dosežka posameznika ali organizacije v tekočem letu.
4.	člen
(sklep o podelitvi priznanj)
Priznanja Občine Ravne na Koroškem, razen listine o priznanju, podeli občina na osnovi sklepa, ki ga sprejme občinski svet na predlog komisije za vloge občanov in za priznanja.
5.	člen (obravnava predlogov)
Komisija obravnava predloge za podelitev priznanj, ki so prispeli v skladu z razpisnimi pogoji. Predloge, ki so prispeli izven razpisnega roka, komisija ne obravnava in predlagatelja z ustrezno razlago napoti na naslednji razpis.
6.	člen (odprava pomanjkljivosti)
Če komisija ugotovi, da ima prispeli predlog formalne pomanjkljivosti, ki so bistvenega pomena za odločanje komisije, opozori predlagatelja, da jih odpravi v osemdnevnem roku. Komisija nato obravnava vse prispele predloge na osnovi razpisa in vse morebitne predloge, ki so prispeli med letom za podelitev naziva častni občan in za podelitev domicila oz. domicilnega statusa v Občini Ravne na Koroškem. Po obravnavi vseh predlogov sprejme komisija sklep o predlogu občinskemu svetu za podelitev priznanj.
7.	člen (zaščita informacij)
Člani komisije in strokovni delavci, ki so sodelovali pri obravnavi predlogov za podelitev občinskih priznanj, ne smejo dajati informacij o predlagateljih in o vloženih predlogih. Predlagatelji in njihovi predlogi se predstavijo na seji občinskega sveta ob odločanju o predlogu komisije za podelitev občinskih priznanj.
8.	člen
(kriteriji za podelitev priznanj)
(1)	Pri obravnavi posameznega predloga upošteva komisija določila iz Odloka o priznanjih Občine Ravne na Koroškem, z oceno, ali gre za delo oziroma za dejanja, ki imajo poseben pomen za občino in za dejavnosti v njej ter pomembno prispevajo k razvoju, večanju ugleda in uveljavljanju občine v širšem prostoru.
(2)	Posamezniku se lahko podeli priznanje za življenjsko delo, če je bil vsaj dve desetletji pomembno vpet v delo in dejavnosti v občini, ki so bistveno vplivala na njen razvoj, ali je v tem časovnem obdobju s svojimi vrhunskimi rezultati prispeval pomemben delež k ugledu občine. Pomemben delež k ugledu občine predstavljajo tudi državna in regijska priznanja ter priznanja mednarodnih institucij, ki jih je posameznik prejel za uspehe na svojem področju dela.
(3)	Posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi se lahko podeli priznanje za večletno dejavnost, če so s svojim delom in udejstvovanjem vsaj deset let aktivno sodelovali v dejavnostih v občini, so pomembno vplivali na razvoj občine ali so v tem časovnem obdobju zaradi svojih vrhunskih rezultatov prispevali pomemben delež k njenemu ugledu. Pomemben delež k ugledu občine predstavljajo tudi državna in regijska priznanja ter priznanja mednarodnih institucij, ki jih posameznik ali organizacija prejme za uspehe na svojem področju dela.
(4)	Posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi se lahko podeli priznanje za pomembne dosežke v preteklem letu, če so s svojim delom ali z doseženim rezultatom v preteklem letnem obdobju pomembno prispevali k uveljavljanju in ugledu občine. Pomemben delež k ugledu občine predstavljajo tudi državna in regijska priznanja ter priznanja mednarodnih institucij, ki jih posameznik ali organizacija prejme za uspehe na svojem področju dela.
(5)	Prispevek k razvoju občine se točkuje po naslednjih merilih:
1.	sklop: velik prispevek k razvoju občine 1 - 5 točk
2.	sklop: zelo velik prispevek k razvoju občine 6 - 10 točk
(6)	Prispevek k ugledu občine se točkuje po naslednjih merilih:
1.	sklop: promocija občine v okviru regije 1 - 5 točk
2.	sklop: promocija občine v okviru države ali v tujini 6 -
10 točk
(7)	Posamezni uspehi, rezultati in dosežki med letom se točkujejo po naslednjih merilih:
1.	sklop: rezultat oziroma dosežek ima regionalni pomen 1 - 5 točk
2.	sklop: rezultat oziroma dosežek ima državni ali mednarodni pomen 6 - 10 točk
(8)	Objava članka o rezultatu oziroma dosežku se točkuje po naslednjih merilih:
1.	sklop: objava v regijskih in nacionalnih sredstvih obveščanja 1 - 5 točk
2.	sklop: objava v nacionalnih in v tujih sredstvih obveščanja 6 - 10 točk
(9)	Prispevek k delu in dejavnostim v občini se točkuje po naslednjih merilih:
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2029
1.	sklop: velik prispevek k delu in dejavnostim v občini 1
- 5 točk
2.	sklop: zelo velik prispevek k delu in dejavnostim v občini 6 - 10 točk
9.	člen
(način odločanja komisije)
(1)	Komisija z glasovanjem za vsakega predlaganega kandidata najprej oceni, ali kandidat glede na predlagano priznanje izpolnjuje pogoje iz drugega (2), tretjega (3) oz. četrtega (4) odstavka 8. člena tega pravilnika. O predlogih, ki izpolnjujejo pogoje, izvede komisija točkovanje.
(2)	Komisija pri točkovanju o posameznih predlogih z glasovanjem opredeli, v katere sklope po merilih iz petega (5) do devetega (9) odstavka 8. člena tega pravilnika sodi prispevek oz. rezultat predlaganega kandidata za prejem priznanja Občine Ravne na Koroškem. Člani komisije nato opravijo točkovanje v okviru posameznih sklopov in ugotovijo povprečno število točk za posameznega kandidata.
10.	člen (točkovanje)
(3)	Za podelitev naziva častnega občana mora predlog zadostiti kriterijem iz drugega (2) odstavka 8. člena tega pravilnika. Točkovanje se opravi na osnovi meril iz petega (5), šestega (6) in devetega (9) odstavka 8. člena tega pravilnika. Za podelitev naziva častnega občana mora predlog pri točkovanju doseči najmanj 22 točk.
(4)	Za podelitev domicila oziroma domicilnega statusa mora predlog zadostiti kriterijem iz tretjega (3) odstavka 8. člena tega pravilnika. Točkovanje se opravi na osnovi meril iz petega (5), šestega (6) in devetega (9) odstavka 8. člena tega pravilnika. Za podelitev naziva domicila oziroma domicilnega statusa mora predlog pri točkovanju doseči najmanj 22 točk.
(5)	Za podelitev nagrade Občine Ravne na Koroškem mora predlog zadostiti kriterijem iz drugega (2) odstavka 8. člena tega pravilnika. Točkovanje se opravi na osnovi meril iz petega (5), šestega (6) in devetega (9) odstavka 8. člena tega pravilnika. Za podelitev nagrade mora predlog pri točkovanju doseči najmanj 20 točk.
(6)	Za podelitev velike plakete Občine Ravne na Koroškem, velike Prežihove plakete ali velike Klančnikove plakete mora predlog zadostiti kriterijem iz tretjega (3) odstavka 8. člena tega pravilnika. Točkovanje se opravi na osnovi meril iz petega (5), šestega (6) in devetega (9) odstavka 8. člena tega pravilnika. Za podelitev velike plakete mora predlog pri točkovanju doseči najmanj 18 točk.
(7)	Za podelitev plakete Občine Ravne na Koroškem, Prežihove plakete ali Klančnikove plakete mora predlog zadostiti kriterijem iz četrtega (4) odstavka 8. člena tega pravilnika. Točkovanje se opravi na osnovi meril iz sedmega (7), osmega (8) in devetega (9) odstavka 8. člena tega pravilnika. Za podelitev plakete mora predlog pri točkovanju doseči najmanj 16 točk.
11.	člen (podelitev priznanj)
(1) Priznanja Občine Ravne na Koroškem podeljuje občinski svet praviloma na slovesen način ob občinskem prazniku. Priznanja Občine Ravne na Koroškem vroča župan.
(3) Listino o priznanju lahko podeli župan kadarkoli med letom. Če je priznanje predlagano za požrtvovalnost, hrabrost ali človekoljubje, ga župan podeli takoj, ko je to mogoče.
(4) V primeru, da je priznanje podeljeno za isti dosežek več prejemnikom, prejme vsak od njih listino oziroma plaketo.
12.	člen (izločitveni pogoji)
(1)	Za isti dosežek lahko prejme posameznik, skupina ali organizacija priznanje le enkrat. Prav tako posamezniku ali organizaciji ni mogoče podeliti priznanja v dveh zaporednih letih, ne glede na vrsto priznanja.
(2)	Posameznega priznanja občine v posameznem letu ni treba podeliti, če tako odloči občinski svet na osnovi argumentirane utemeljitve Komisije za vloge občanov in za priznanja.
13.	člen (vodenje evidence)
(1)	O podeljenih priznanjih Občine Ravne na Koroškem vodi urad župana kronološko evidenco, ki jo hrani tajništvo občine. Evidenca vsebuje podatke o predlogih ter podatke o podeljenih priznanjih za posamezno koledarsko leto.
(2)	V evidenco podeljenih priznanj Občine Ravne na Koroškem se vpišejo podatki:
•	o dobitnikih priznanj (ime in priimek oziroma naziv organizacije, naslov),
•	o vrstah priznanj, ki so bila podeljena.
14.	člen (končna določba)
Ta pravilnik je priloga k Odloku o priznanjih Občine Ravne na Koroškem. Pravilnik prične veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 094-0002/2018 Datum: 3. 10. 2018
Občina Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, župan
OBČINA ROGAŠOVCI
833. Odlok o spremembi Odloka o enkratni denarni pomoči mladim in mladim družinam pri prvem reševanju stanovanjskega problema
Na podlagi 156. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 -ZVEtL, 57/08, 62/10 - ZUPJS, 56/11 - odl. US, 87/11 in 40/12 - ZUJF), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradni glasilo slovenskih občin, št. 29/2018) je Občinski svet Občine Rogašovci na 12. dopisni seji dne 11. 10. 2018 2018, sprejel
ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O ENKRATNI DENARNI POMOČI MLADIM IN MLADIM DRUŽINAM PRI PRVEM REŠEVANJU STANOVANJSKEGA PROBLEMA
1. člen
Spremeni se tretji odstavek tretjega člena Odloka o enkratni denarni pomoči mladim in mladim družinam pri prvem reševanju stanovanjskega problema (Uradni list RS št. 32/2018) tako, da po novem glasi:
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2030
»Mlada oseba po tem odloku šteje oseba, ki ni stara več kot 40 let. Mlada družina po tem pravilniku je družina z najmanj enim otrokom do 18. leta starosti, v kateri vsaj eden od staršev ni star več kot 40 let, dopolnjenih v letu oddaje vloge za pomoč.«
2.	člen
Ostale določbe odloka se ne spremenijo.
3.	člen
(prehodna in končna določba)
Ta sprememba Odloka o enkratni denarni pomoči mladim in mladim družinam pri prvem reševanju stanovanjskega problema se upošteva že pri prvem javnem razpisu v letu 2018.
4.	člen (končna določba)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-1/2018-5 Datum: 11. 10. 2018
Občina Rogašovci Edvard Mihalič, župan
OBČINA ŠENČUR
834. Popravek Odloka o 1. fazi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja VI-08
Na podlagi določil 26. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018) objavljam
POPRAVEK
ODLOKA O 1. FAZI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA VI-08
11. člen Odloka o 1. fazi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja VI-08 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 51/2018) se popravi tako, da se glasi:
»11.člen (urbanistični parametri)
(1) Pri načrtovanju objektov na gradbeni parceli se upošteva:
•	zelene povr.: minimalno 20 %,
•	zazidanost:	maksimalno 30 %«
Številka: 350-00018/17-15 Datum: 11.10.2018
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
OBČINA ŠKOFJA LOKA
835. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka (sprememba 02 - FILC)
Občinski svet Občine Škofja Loka je na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP,
43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2), 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 - uradno prečiščeno besedilo, 35/2016 in 26/2017) na svoji 31. redni seji dne 20. septembra 2018 sprejel:
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE ŠKOFJA LOKA (SPREMEMBA 02 - FILC)
1. Uvodne določbe
1.	člen
(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)
(1)	S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 2/14, 3/14, 46/15, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/18). Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Občine Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: Sprememba 02 - Filc) je izdelal Locus prostorske informacijske rešitve, d.o.o. V postopku priprave Spremembe 02 - Filc je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje. Okoljsko poročilo je izdelal Locus prostorske informacijske rešitve, d.o.o.
(2)	Sprememba 02 - Filc vsebuje spremembe strateškega in izvedbenega dela.
2.	člen
(vsebina in oblika sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)
(1)	Besedilo tega odloka obsega naslednja poglavja: 1. Uvodne določbe
2.	Spremembe in dopolnitve strateškega dela OPN Občine Škofja Loka
3.	Spremembe in dopolnitve izvedbenega dela OPN Občine Škofja Loka s prilogama 1 in 2
4.	Prehodne in končne določbe
(2)	Ta odlok vsebuje sledeči prilogi:
1.	Priloga 1: Popis parcel z opredeljeno spremembo namenske rabe in spremembo enote urejanja prostora
2.	Priloga 2: Grafični del prostorsko izvedbenih pogojev
(3)	Grafični prikazi sprememb, določenih s tem odlokom:
1. Strateški del
01	2.1.1.	Zasnova prostorskega razvoja	(M 1 : 50.000)
02	2.1.2.1.	Zasnova gospodarske javne infrastrukture -prometna infrastruktura	(M 1 : 50.000)
03	2.1.2.2.	Zasnova gospodarske javne infrastrukture -vodovodno omrežje	(M 1 : 50.000)
04	2.1.2.3.	Zasnova gospodarske javne infrastrukture -kanalizacijsko omrežje	(M 1 : 50.000)
05	2.1.2.4.	Zasnova gospodarske javne infrastrukture -energetska infrastruktura	(M 1 : 50.000)
06	2.1.3.1.	Usmeritve za razvoj poselitve	(M 1 : 50.000)
07	2.1.3.2.	Usmeritve za razvoj v krajini	(M 1 : 50.000)
08	2.1.3.3.	Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in	(M 1 : 50.000)
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2031
		prostorskih izvedbenih pogojev	
2. Izvedbeni del
1	Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste	M 1 : 50.000
2	Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture	M 1 : 25.000
3	Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev -list 24 in list 25	M 1 : 5.000
4	Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture - list 24 in list 25	M 1 : 5.000
3.	člen
(obvezne priloge sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)
Obvezne priloge vsebujejo:
1.	izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
2.	prikaz stanja prostora,
3.	strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v Spremembi 02 - Filc,
4.	smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5.	obrazložitev Spremembe 02 - Filc,
6.	povzetek za javnost,
7.	okoljsko poročilo.
2. Spremembe in dopolnitve strateškega dela OPN Občine Škofja Loka
4.	člen
(spremembe tekstualnega dela strateškega dela OPN)
V 15. odstavku 29. člena se tretja vrstica spremeni na način, da se glasi:
OBMOČJA	- Na območjih obstoječih proizvodnih dejavnosti na območju Trate imajo pred novogradnjami praviloma
PROIZVODNIH prednost rekonstrukcije, odstranitve objektov.
DEJAVNOSTI - Pri razvoju proizvodnih dejavnosti se izvajajo tudi prestrukturiranje, zgostitev in racionalna izraba obstoječih območij. V kolikor se zaradi prestrukturiranja pojavijo proste, nezadostno izkoriščene oz. degradirane površine v območju obstoječe industrijske cone, se nova območja praviloma aktivira po zapolnitvi navedenih površin v obstoječi industrijski coni.
-	Nova območja, predvidena za proizvodne dejavnosti se praviloma urejajo s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi akti ali podrobnejšimi prostorsko izvedbenimi pogoji.
-	Spreminjanje obstoječih območij za proizvodne dejavnosti v druge, neproizvodne namene ni dopustno._
3. Spremembe in dopolnitve izvedbenega dela OPN Občine Škofja Loka
5. člen
(spremembe tekstualnega dela izvedbenega dela
_OPN)_
(1) V 107. členu (podrobni prostorsko izvedbeni pogoji za EUP na območju urbanističnega načrta Škofja Loka) se v tabeli za vrstico 'ŠK-48/06' doda nova vrstica, ki se glasi:
SK-48/12
IP
LEGA OBJEKTOV:
-	Stranice objektov naj bodo vzporedne z objekti v ŠK-48/08, razen objektov ob cesti JP 902392, ki so lahko vzporedni tudi s to cesto.
-	Stranice objektov ob železniški progi so lahko tudi vzporedne z železniško progo.
-	Obvezna organizacija prostora za prvi niz objektov ob JP 902392 je od ceste proti notranjosti:
1.	cesta,
2.	zeleni pas z drevoredom,
3.	vsaj ena vrsta parkiranja (oz. vsaj parkiranje za obiskovalce),
4.	objekt - na cesto je od objekta obrnjen najbolj reprezentativni del,
5.	proizvodni, skladiščni, storitveni del,
6.	manipulativno dvorišče.
-	Na območju se upoštevajo naslednje gradbene meje (GM):
-	GM-1: gradbena meja ob javni poti JP 902392 (na skrajnem severu enote ŠK-48/12) kot nadaljevanje gradbene meje določene z Lokacijskim načrtom za industrijsko cono Trata v enoti f.e.5,
-	GM-2: gradbena meja na severni strani koridorja, predvidenega za nadaljevanje obstoječega koridorja za infrastrukturo v EUP ŠK-48/08,
-	GM-3: gradbena meja na južni strani koridorja, predvidenega za nadaljevanje obstoječega koridorja za infrastrukturo v EUP ŠK-48/08, kot nadaljevanje severne gradbene meje določene z Lokacijskim načrtom za industrijsko cono Trata v enoti f.e.8
-	GM-4: gradbena meja na zahodnem robu EUP
-	GM-Ž: gradbena meja na južnem robu EUP, ki opredeljuje minimalni 25 m odmik objektov in zunanjih ureditev od osi obstoječe železniške proge.
-	Kjer odmiki objektov niso opredeljeni z gradbenimi mejami, mora biti odmik od sosednjih zemljišč najmanj 5 m.
-	Prekoračitev gradbene meje ni dopustna, razen lokalno za največ 1 m prekoračitve v dolžini največ 2 m.
-	Dopustno je urejanje manipulativnih dvorišč oziroma površin okrog vseh objektov.
-	Parkirni normativ: Upoštevajo se skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž iz OPN, razen kadar je predvidena gradnja objekta z dejavnostjo, kjer je gostota delovnih mest na površino majhna. V tem primeru se potrebno število parkirnih mest določi glede na predvideno število
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2032
zaposlenih, vendar ne manj kot 0,75 PM/zaposlenega. Upoštevajo se potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva, kar je treba obrazložiti v projektu za gradbeno dovoljenje.
-	Parkirna mesta so lahko razporejena kjerkoli v ŠK-48/12, možno pa jih je zagotavljati tudi v ŠK-48/08 in ŠK-48/09.
-	Parkirna mesta se lahko zagotavljajo na terenu ali v podzemnih etažah.
VELIKOST OBJEKTOV:
-	Najvišja dopustna višina objektov je 15,00 m.
-	Znotraj dopustne višine je možna izvedba več etaž.
-	Višinski gabarit je izjemoma dovoljeno presegati z dimniki, napravami ali s posameznimi višjimi deli objektov, v kolikor je to zaradi tehnološkega procesa nujno potrebno.
-	Objekti imajo lahko do tri etaže pod nivojem terena oz. najgloblje do 2,00 m nad nivojem talne vode.
-	Dopustni faktorji izrabe zemljišč (FZ, FI in FZOP) se računajo na površino celotne eUp ŠK-48/12.
OBLIKOVANJE:
-	Objekti morajo biti oblikovani tako, da se v gabaritih, teksturi fasade, barvi čim bolj vklapljajo v okoliške obstoječe objekte.
-	Fasade objektov na odprtem obodu celotne načrtovane industrijske cone morajo biti oblikovane tako, da vizualno čim manj izstopajo iz krajinske slike širšega območja.
-	Barve fasad so lahko v temnejših odtenkih sive ali rjave barve ter v spektru različnih zemeljskih barv, dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine.
-	Urbanistično in arhitekturno oblikovanje posameznih objektov znotraj EUP mora biti usklajeno.
-	Strehe objektov morajo biti ravne oziroma z naklonom do 10°.
PARCELACIJA
-	Dovoljene so delitve in združevanja zemljiških parcel znotraj enote urejanja prostora.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
-	Dopustna je fazna pozidava območja.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
-	Na območju se nahaja arheološko najdišče - registrirana nepremična dediščina EŠD 12123 Godešič.
-	Do pridobitve gradbenega dovoljenja je potrebno opraviti še Predhodne arheološke raziskave - arheološka izkopavanja.
-	Arheološke raziskave mora zagotoviti investitor.
-	Investitor mora za arheološke raziskave in odstranitev arheološke ostaline pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje pri pristojnem ministrstvu, ki je pogoj za izvedbo raziskave.
-	Posegi v območje enote kulturne dediščine so možni, če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
-	Dostopne ceste: Dostop je treba zagotavljati iz dveh smeri: preko EUP ŠK-48/08 z navezavo na občinsko cesto z oznako JP 902381 na zahodu in preko novega uvoza na severni strani, z navezavo na občinsko cesto z oznako JP 902392.
-	Najkasneje ob gradnji tretje manj zahtevne ali zahtevne stavbe, je potrebno zgraditi nov prometni priključek na severni strani območja, iz JP 902392.
-	V sklopu dostopnih cest se predvidi vsa potrebna komunalna infrastruktura.
-	Ohranja se peš komunikacija ob železnici.
VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA
-	Na dolžini vsaj 80% jugovzhodne meje EUP je obvezna izvedba 12 m zelenega pasu, ki mora biti zasajen z avtohtono vegetacijo (gručasta zasaditev dreves in grmovnic).
-	Obvezna je tudi ohranitev gozda na južnem robu EUP, v širini minimalno 12 od GM-Ž proti severu.
-	V južnem vogalu EUP se gozd ohranja do funkcionalnih zemljišč predvidenih stavb, vendar ne manj kot v širini 12m.
-	Zeleni pas na jugovzhodnem in južnem robu oboda ŠK-48/12 nadomesti zeleni rob območja enot ŠK-48/08 in ŠK-48/09, kjer ti dve območji ne mejita več na odprto krajino.
-	Na celotni površini EUP je potrebno zagotoviti FZOP najmanj 0,10.
GRAFIČNI DEL PIP:
Grafični PPIP priloženi v prilogi 2 kot grafični prikaz urejanja območja:
-	List številka 1: Regulacijska karta - pri čemer so zavezujoča regulativa:
-	gradbene meje,
-	obvezni zeleni pas v skladu z določili tega odloka,
-	infrastrukturna os - prikazuje rezervacijo koridorja za umeščanje infrastrukture, potrebne za predvideno pozidavo, obvezna je zagotovitev ene vzdolžne ter ene prečne osi za umeščanje infrastrukture, ki pa se lokacijsko lahko prilagodita predvideni pozidavi območja,
-	infrastrukturna os za umeščanje dodatnega prometnega priključka na severni strani območja iz JP 902392,
-	koridor rezerviran za infrastrukturo - znotraj označenega koridorja je potrebno umestiti dodatni cestni
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2033
priključek na JP 902392. V tem koridorju so do izdelave idejnega projekta za nov prometni priključek dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah ter gradnja v zvezi s komunalnim urejanjem.
-	List številka 2: Usmeritvena karta s prikazom možnega urejanja območja - zazidalna situacija.
-	List številka 3: Usmeritvena karta - prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI.
(2)	V 107. členu (podrobni prostorsko izvedbeni pogoji za EUP na območju urbanističnega načrta Škofja Loka) se v prvem stolpcu vrstice 'ŠK-48/03, ŠK-48/07, ŠK-48/09, ŠK-48/10' izbriše besedilo 'ŠK-48/10'.
(3)	V 107. členu (podrobni prostorsko izvedbeni pogoji za EUP na območju urbanističnega načrta Škofja Loka) se za vrstico 'ŠK-47/03' izbriše vrstico 'Industrijska cona III ŠK-48'.
(4)	V 107. členu (podrobni prostorsko izvedbeni pogoji za EUP na območju urbanističnega načrta Škofja Loka) se v prvem stolpcu vrstice 'ŠK-48/01' nad obstoječe besedilo doda besedilo 'Industrijska cona III'.
(5)	V 108. členu (podrobni prostorsko izvedbeni pogoji za EUP na območju urbanističnega načrta Reteče) se vrstica 'Zeleni pas RE-05' spremeni tako, da se glasi:
Zeleni pas	ZD	- Ohranja se kmetijska raba. Dovoljeno urejanje poljskih poti in gradnja predvidene napajalne
RE-05		ceste.
RE-10		
(6)	V 108. členu (podrobni prostorsko izvedbeni pogoji za EUP na območju urbanističnega načrta Reteče) se za vrstico 'RE-02/06' izbriše vrstica 'RE-02/07'.
(7)	V 109. členu (podrobni prostorsko izvedbeni pogoji za EUP na območjih drugih naselij) se za vrstico 'GD-07' izbriše vrstica 'GD-08'.
6. člen
(spremembe grafičnega dela izvedbenega dela OPN)
(1)	Spremeni se grafični del izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta občine Škofja Loka, Prikaz območij enot urejanja prostora osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev na listu št. 24 in listu št. 25.
(2)	Ukinejo se enote urejanja prostora:
•	ŠK-48/10 (v celoti se priključi EUP ŠK-48/12),
•	ŠK-48 (v celoti se priključi EUP ŠK-48/12),
•	GD-08 (se spremeni v primarno namensko rabo ) in
•	RE-02/07 (se spremeni v primarno namensko rabo).
(3)	Spremeni se obseg enotam urejanja prostora:
•	ŠK-48/08,
•	ŠK-48/09,
•	RE-01/03,
•	RE-03/02,
•	RE-03/03,
•	RE-05,
•	RE-07/01,
•	RE-07/02,
•	RE-07/04,
•	RE-08,
•	GD-07 SSa
in enoti urejanja odprtega prostora:
•	KE-16.
(4)	Uvedejo se nove enote urejanja prostora:
•	ŠK-48/12 IP,
•	RE-10 ZD in
•	A 477
(5)	Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavijo kot ukinitev stavbnih zemljišč na sledečih enotah urejanja prostora:
•	GD-08,
•	RE-02/07 in
•	RE-05.
Nadomestna kmetijska zemljišča se priključijo enoti urejanja odprtega prostora KE-16. (6) Popis parcel, ki so predmet te spremembe, skupaj z opredeljeno spremembo namenske rabe in spremembo enote urejanja prostora je naveden v Prilogi 1 tega odloka.
4. Prehodne in končne določbe
7.	člen
(veljavnost in prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka v delu enote, ki se od enot ŠK-48/08 priključi k novi enoti ŠK-48/12, prenehajo veljati določila Lokacijskega načrta za industrijsko cono Trata (Uradni list RS, št. 122/06, popr. 31/10 in 49/14, 53/14).
8.	člen
(dokončanje že začetih postopkov)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
9.	člen
(veljavnost sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka:: 3505-3/2016 Datum: 24. 09. 2018
Občina Škofja Loka Miha Ješe, župan
PRILOGA 1:
• Popis parcel z opredeljeno spremembo namenske rabe in spremembo enote urejanja prostora
ŠTEVILKA PARCELE	ŠIFRA KO	OPN		Sprememba OPN 02	
		NRP obst	EUP obst	NRP nova	EUP nova
30	Godešič	P	GD-08	K2	KE-16
155/1	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
155/2	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
155/2	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
155/1	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2034
155/3	Godešič	K1	KE-16	IP	ŠK-48/12
155/2	Godešič	K1	KE-16	IP	ŠK-48/12
155/1	Godešič	K1	KE-16	IP	ŠK-48/12
156	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
156	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
156	Godešič	K1	KE-16	IP	ŠK-48/12
157/1	Godešič	IP	ŠK-48/10	IP	ŠK-48/12
157/2	Godešič	IP	ŠK-48/10	IP	ŠK-48/12
157/1	Godešič	K1	KE-16	IP	ŠK-48/12
159/4	Godešič	K2	KE-16	IP	ŠK-48/12
159/3	Godešič	K1	KE-16	IP	ŠK-48/12
159/3	Godešič	G	ŠK-48	IP	ŠK-48/12
159/3	Godešič	K2	KE-16	IP	ŠK-48/12
159/4	Godešič	K1	KE-16	IP	ŠK-48/12
159/2	Godešič	K1	KE-16	IP	ŠK-48/12
160	Godešič	K1	KE-16	IP	ŠK-48/12
161	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
161	Godešič	K1	KE-16	IP	ŠK-48/12
162/2	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
162/1	Godešič	K1	KE-16	IP	ŠK-48/12
162/1	Godešič	K2	KE-16	IP	ŠK-48/12
162/1	Godešič	G	ŠK-48	IP	ŠK-48/12
162/2	Godešič	G	ŠK-48	IP	ŠK-48/12
162/2	Godešič	K2	KE-16	IP	ŠK-48/12
162/1	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
164/1	Godešič	K1	KE-16	IP	ŠK-48/12
164/1	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
165/2	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
165/1	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
179/4	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
179/6	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
179/5	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
181/4	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
181/3	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
185/2	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
188/4	Godešič	IP	ŠK-48/09	IP	ŠK-48/12
188/4	Godešič	IP	ŠK-48/08	IP	ŠK-48/12
188/3	Godešič	IP	ŠK-48/08	IP	ŠK-48/12
191/8	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
191/6	Godešič	IP	ŠK-48/08	IP	ŠK-48/12
191/8	Godešič	IP	ŠK-48/09	IP	ŠK-48/12
430/12	Godešič	P	GD-08	SSa	GD-07
430/17	Godešič	P	GD-08	SSa	GD-07
430/6	Godešič	P	GD-08	K2	KE-16
431	Godešič	P	GD-08	K2	KE-16
678/11	Godešič	P	GD-08	SSa	GD-07
678/11	Godešič	SSa	GD-07	K2	KE-16
678/11	Godešič	P	GD-08	K2	KE-16
681/2	Godešič	P	GD-08	K2	KE-16
682	Godešič	K1	KE-16	G	KE-16
682	Godešič	K1	KE-16	G	KE-16
689/2	Godešič	P	GD-08	K2	KE-16
1362/2	Godešič	P	GD-08	K2	KE-16
1363/2	Godešič	P	GD-08	SSa	GD-07
1363/2	Godešič	P	GD-08	K2	KE-16
1366/2	Godešič	P	GD-08	SSa	GD-07
1366/2	Godešič	P	GD-08	K2	KE-16
1379	Godešič	P	GD-08	K2	KE-16
1379	Godešič	P	GD-08	K2	KE-16
1382/3	Godešič	P	GD-08	K2	KE-16
1382/3	Godešič	K1	KE-16	IP	ŠK-48/12
1382/3	Godešič	K1	KE-16	IP	ŠK-48/12
1382/3	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
1382/3	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
1383/1	Godešič	K1	KE-16	IP	ŠK-48/12
1383/2	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
1383/3	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
1383/1	Godešič	G	KE-16	IP	ŠK-48/12
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2035
CO *	Reteče	SK	RE-07/04	K2	KE-16
*80	Reteče	SK	RE-07/04	A	KE-16/096
*183	Reteče	ZD	RE-05	SK	RE-07/01
810/3	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
810/3	Reteče	ZD	RE-05	SK	RE-07/01
810/2	Reteče	ZD	RE-05	SK	RE-07/01
818	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
823/4	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
823/13	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
823/15	Reteče	ZD	RE-05	SK	RE-08
823/4	Reteče	ZD	RE-05	SK	RE-08
823/14	Reteče	ZD	RE-05	SK	RE-08
825/3	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
825/1	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
826/1	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
828	Reteče	SSa	RE-01/03	K2	KE-16
828	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
829/1	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
829/1	Reteče	ZD	RE-05	SK	RE-08
830/4	Reteče	ZD	RE-05	ZD	RE-10
830/2	Reteče	ZD	RE-05	ZD	RE-10
830/3	Reteče	ZD	RE-05	ZD	RE-10
830/1	Reteče	ZD	RE-05	ZD	RE-10
833/14	Reteče	ZD	RE-05	ZD	RE-10
833/7	Reteče	ZD	RE-05	ZD	RE-10
833/4	Reteče	ZD	RE-05	ZD	RE-10
855	Reteče	ZD	RE-05	G	KE-16
855	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
858	Reteče	ZD	RE-05	G	KE-16
858	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
858	Reteče	ZD	RE-05	SKj	RE-07/02
861	Reteče	ZD	RE-05	G	KE-16
861	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
861	Reteče	ZD	RE-05	SKj	RE-07/02
864/5	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
864/4	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
864/1	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
864/3	Reteče	ZD	RE-05	SK	RE-07/01
864/4	Reteče	ZD	RE-05	SK	RE-07/01
864/1	Reteče	ZD	RE-05	SK	RE-07/01
865/3	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
865/3	Reteče	ZD	RE-05	SK	RE-07/01
865/5	Reteče	ZD	RE-05	SK	RE-07/01
865/4	Reteče	ZD	RE-05	SK	RE-07/01
865/1	Reteče	ZD	RE-05	SK	RE-07/01
956/1	Reteče	ZD	RE-02/07	K2	KE-16
957	Reteče	SK	RE-07/04	K2	KE-16
957	Reteče	ZD	RE-02/07	G	KE-16
958/6	Reteče	ZD	RE-02/07	G	KE-16
958/5	Reteče	ZD	RE-02/07	G	KE-16
958/4	Reteče	SK	RE-07/04	A	KE-16/096
958/2	Reteče	SK	RE-07/04	A	KE-16/096
958/2	Reteče	SK	RE-07/04	A	KE-16/096
958/2	Reteče	SK	RE-07/04	A	KE-16/096
958/5	Reteče	SK	RE-07/04	A	KE-16/096
972/7	Reteče	ZD	RE-02/07	G	KE-16
972/6	Reteče	ZD	RE-02/07	G	KE-16
973/4	Reteče	ZD	RE-02/07	G	KE-16
973/1	Reteče	ZD	RE-05	G	KE-16
973/1	Reteče	ZD	RE-02/07	G	KE-16
973/3	Reteče	SK	RE-07/04	A	KE-16/096
973/2	Reteče	SK	RE-07/04	A	KE-16/096
973/1	Reteče	SK	RE-07/04	A	KE-16/096
989/9	Reteče	SSa	RE-03/02	G	KE-16
990/4	Reteče	SSa	RE-03/02	G	KE-16
990/4	Reteče	SSs	RE-03/03	G	KE-16
990/1	Reteče	SSa	RE-03/02	G	KE-16
990/3	Reteče	SSs	RE-03/03	G	KE-16
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2036
1052/5	Reteče	ZD	RE-02/07	G	KE-16
1052/6	Reteče	ZD	RE-02/07	G	KE-16
1052/1	Reteče	ZD	RE-02/07	G	KE-16
1056	Reteče	ZD	RE-05	SK	RE-07/01
1057	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
1057	Reteče	ZD	RE-05	SK	RE-07/01
1057	Reteče	ZD	RE-05	SKj	RE-07/02
1058/1	Reteče	SSa	RE-01/03	K2	KE-16
1058/1	Reteče	ZD	RE-05	K2	KE-16
1077/27	Reteče	ZD	RE-02/07	G	KE-16
215/3	Suha	IP	ŠK-48/08	IP	ŠK-48/12
215/3	Suha	IP	ŠK-48/10	IP	ŠK-48/12
250/13	Suha	IP	ŠK-48/10	IP	ŠK-48/12
250/20	Suha	IP	ŠK-48/10	IP	ŠK-48/12
250/20	Suha	IP	ŠK-48/08	IP	ŠK-48/12
250/14	Suha	G	ŠK-48	IP	ŠK-48/12
250/12	Suha	IP	ŠK-48/08	IP	ŠK-48/12
250/13	Suha	IP	ŠK-48/08	IP	ŠK-48/12
250/12	Suha	IP	ŠK-48/08	IP	ŠK-48/12
250/12	Suha	IP	ŠK-48/08	IP	ŠK-48/12
OBČINA ŽETALE
836. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Žetale za leto 2018 (Rebalans 2)
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl.US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr., 101/13, 55/15-ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617 in 13/2018) in 15. člena
Statuta Občine Žetale - UPB-1 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/17), je Občinski svet Občine Žetale na 10. izredni seji dne 10.10.2018 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ŽETALE ZA LETO 2018 (REBALANS 2)
1. člen
V Odloku o proračunu Občine Žetale za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17, 8/18) se spremeni 2. člen tako, da se glasi:
	
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v EUR
Skupina/podskupina kontov	Proračun 2018-
	Rebalans 2
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	1.473.776
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.199.620
70 DAVČNI PRIHODKI	1.140.660
700 Davki na dohodek in dobiček	1.082.980
703 Davki na premoženje	34.075
704 Domači davki na blago in storitve	23.605
706 Drugi davki	0
71 NEDAVČNI PRIHODKI	58.960
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	26.570
711 Takse in pristojbine	1.100
712 Denarne kazni	3.240
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	10.550
714 Drugi nedavčni prihodki	17.500
72 KAPITALSKI PRIHODKI	13.700
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
721 Prihodki od prodaje zalog	0
722 Prihodki od prodaje zemljišč nematerialnega premoženja	13.700
73 PREJETE DONACIJE	0
730 Prejete donacije iz domačih virov	0
731 Prejete donacije iz tujine	0
74 TRANSFERNI PRIHODKI	260.456
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	260.456
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU	0
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	1.476.241
40 TEKOČI ODHODKI	674.430
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2037
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	95.300
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	14.990
402 Izdatki za blago in storitve	420.250
403 Plačila domačih obresti	12.090
409 Rezerve	131.800
41 TEKOČI TRANSFERI	487.415
410 Subvencije	0
411 Transferi posameznikov in gospodinjstvom	314.180
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	37.110
413 Drugi tekoči domači transferi	136.125
414 Tekoči transferi v tujino	0
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	290.081
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	290.081
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	24.315
431 Invest. transferi prav. in fiz. oseb, ki niso prorač. uporab.	13.100
432 Invest. Transferi proračunskim uporabnikom	11.215
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)	-2.465
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	v EUR
Skupina/podskupina kontov	Proračun 2018-Rebalans 2
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
750 Prejeta vračila danih posojil	0
751 Prodaja kapitalskih deležev	0
752 Kupnina iz naslova privatizacije	0
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	0
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440 Dana posojila	0
441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0
C. RAČUN FINANCIRANJA	v EUR
Skupina/podskupina kontov	Proračun 2018-Rebalans 2
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	93.345
50 ZADOLŽEVANJE	93.345
500 Domače zadolževanje	93.345
VIII. ODPLAČILO DOLGA (550)	107.880
55 ODPLAČILO DOLGA	107.880
550 Odplačilo domačega dolga	107.880
IX. SPREMEMBE STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (III.+VI.+X.)=(I.+IV.+VII.)-(II.+V.+VIII.)	-17.000
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-14.535
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.)	2.465
XIII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA (9009 Splošni sklad za drugo)	17.000
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področje proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Žetale.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
2. člen
Posebni del in načrt razvojnih programov za leto 2018 sta sestavni del tega odloka.
3. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka:032-0010/2015-I/3 Datum: 10.10.2018
Občina Žetale Anton Butolen, župan
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2038
OBČINA BLED
Stran
803.	Sklep o cenah storitev ravnanja s 1970 komunalnimi odpadki v Občini Bled
OBČINA BRDA
Stran
804.	Odlok o rebalansu II. proračuna 1973 Občine Brda za leto 2018
OBČINA MAKOLE
Stran 1974
805.	Odlok o določitvi območja predkupne pravice Občine Makole
806.	Sklep o ukinitvi statusa javnega 1975 dobra
OBČINA NAZARJE
Stran
807.	Odlok o tretji spremembi proračuna 1975 Občine Nazarje za leto 2018
808.	Odlok o turistični in promocijski taksi 1976 v Občini Nazarje
809.	Odlok o organizaciji, ustanavljanju in 1978 delovanju zaščite in reševanja v Občini Nazarje
810.	Tehnični pravilnik o ravnanju s 1982 komunalnimi odpadki v Občini Gornji Grad, Občini Ljubno, Občini Luče, Občini Nazarje in Občini Solčava
811.	Sklep o stroških in delni povrnitvi 1993 stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2018 v Občini Nazarje
812.	Sklep o vrednosti točke za izračun 1993 letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2019
OBČINA PODLEHNIK
Stran
813.	Odlok o spremembi Odloka o 1994 proračunu Občine Podlehnik za leto
2018 - 2. rebalans
814.	Odlok o proračunu Občine Podlehnik 1995 za leto 2019
OBČINA RADENCI
Stran
823.	Odlok o javno-zasebnem partnerstvu 2012 pri izvedbi projekta energetskega pogodbeništva za celovito energetsko prenovo objektov OŠ Veržej, vzgojnega doma Veržej, OŠ Kobilje ter športne dvorane Radenci
824.	Odlok o turistični taksi v Občini 2016 Radenci
825.	Pravilnik o spremembah in 2017 dopolnitvah	Pravilnika	o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Radenci
826.	Sklep o vrednosti točke za izračun 2017 nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Radenci v letu 2019
827.	Sklep o polletnem poročilu Občine 2018 Radenci
828.	Navodila za zagotavljanje možnosti 2018 plakatiranja na rednih volitvah v Občinske svete, Svete krajevnih skupnosti in volitve županov, ki bodo potekale v nedeljo, 18. novembra
2018 in v primeru drugega kroga volitev za župana, v nedeljo, 2. decembra 2018
OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM
Stran
829.	Odlok o subvencioniranju socialno 2019 varstvene storitve socialnega servisa e-oskrba
830.	Odlok o ustanovitvi javnega zavoda 2020 Ljudska univerza Ravne na Koroškem
831.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 2027 Odloka o priznanjih Občine Ravne
na Koroškem
832.	Pravilnik o postopkih in kriterijih za 2027 podeljevanje priznanj Občine Ravne
na Koroške
OBČINA POLJČANE
Stran
815.	Sprememba poslovnika Občinskega 1998 sveta Občine Poljčane
816.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 1998 Odloka o proračunu Občine Poljčane
za leto 2018
817.	Odlok o ravnanju s komunalnimi 1999 odpadki v Občini Poljčane
818.	Sklep o ukinitvi javnega dobra	2008
819.	Sklep o delni povrnitvi stroškov 2009 volilne kampanje za lokalne volitve
2018 v Občini Poljčane
820.	Sklep prenosu izvajanja lekarniške 2009 dejavnosti na začasnega prevzemnika
OBČINA PREVALJE
Stran
821.	Odlok o spremembi Odloka o 2009 proračunu Občine Prevalje za leto
2018
822.	Sklep o delni povrnitvi stroškov 2011 volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Prevalje za volilno leto 2018
OBČINA ROGAŠOVCI
Stran
833.	Odlok o spremembi Odloka o 2029 enkratni denarni pomoči mladim in mladim družinam pri prvem reševanju stanovanjskega problema
OBČINA ŠENČUR
Stran
834.	Popravek Odloka o 1. fazi 2030 Občinskega	podrobnega prostorskega načrta za del območja VI-08 ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 51/2018)
OBČINA ŠKOFJA LOKA
Stran
835.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 2030 Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka (sprememba 02 - FILC)
St. 53/17.10.2018_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 2039
OBČINA ŽETALE
Stran
836. Odlok o spremembah in dopolnitvah 2036 Odloka o proračunu Občine Žetale za leto 2018 (Rebalans 2)