Odmevi
Anton Janša: Popolni nauk za vse čebelarje
4. izdajo priredil Franc Prezelj, založila Čebelarska zveza Slovenije, 2004.
JANEZ GREGORI
Na začetku tega leta je vsak član ČZS dobil poleg Slovenskega čebelarja tudi najnovejšo izdajo Janševega Nauka. Uvod sta napisala Lojze Peterle, predsednik ČZS, in Franc Prezelj, prirejevalec četrte izdaje. Podatek g. Prezlja, da je to 4. izdaja, ni čisto točen: prezrta je ostala izdaja iz leta 1994, ko je založba Agens iz Žirovnice v svoji zbirki Pot kulturne dediščine izdala faksimile prve izdaje Janševega Nauka iz leta 1775 in Goličnikovega prevoda tega dela iz leta 1792. Obe deli sta v trdi vezavi in lično oblikovani, spremlja pa ju broširana knjižica enakega formata z naslovom -Po bečelah se vižej!*, ki vsebuje zgodovinske prispevke, predvsem o Janši.
Franc Prezelj se je odločil za vnovično izdajo Goličnikovega prevoda Janševega dela, ki ga je jezikovno posodobil nekdanji urednik Slovenskega čebelarja Frančišek Rojina in je pod naslovom Popolni nauk o čebelarstvu zagledal luč sveta leta 1906.0 nameri, da bi znova izdali Rojinovo priredbo, sem bil obveščen, vprašali pa so me tudi za nasvet, kako naj se lotijo dela. Zagovarjal sem mnenje, da je treba delo izdati tako, kot ga je priredil F. Rojina, najbolje kar kot faksimile, da se, med drugim, ohrani jezikovna patina, ki daje delu poseben čar. Edina sprememba naj bi bil na koncu knjige dodan slovarček dandanes že manj znanih ali neznanih izrazov.
Ko sem podrobneje pogledal prvih nekaj strani najnovejšega dela, sem videl, da se je prirejevalec odločil po svoje. Res je na koncu knjige dodal slovarček, res pa je tudi, da je krepko posegel v besedilo. Začel je že z naslovom, za katerega je uporabil Goličnikov prevod (Popolni nauk za vse čebelarje) in ne Rojinove priredbe (Popolni nauk o čebelarstvu). V besedilu je nekatere besede nedosledno preprosto posodobil ali zamenjal z drugimi (npr. prepeljavanje s prevažanjem - paragraf 25), ponekod je spremenil besedni red ali kaj dodal (§ 23), pridevnik trotovski je npr. spremenil v trotji (npr. § 8 in § 12) itd. Od uvoda na 7. strani, do vključno 25. paragrafa na 19. in 20. strani, se besedilo na najmanj 215 (!) mestih razlikuje od Rojinovega originala.
Tudi prepisovanje besedil skriva pasti, v katere se hitro ujamemo, če pri delu nismo dovolj pozorni. Tako se je že na 7. strani Rojinov stavek, ki govori o Janši »... posebno bavil s čebelami, ki so se mu tako omilile, da je temu premišljevanju posvetil vse svoje dejanje in nehanje,« spremenil v »...posebno ukvarjal s čebelami, ki so se mu tako smilile, da je temu premišljevanju posvetil vse svoje delovanje«. Sreča mu tudi pri § 9 ni bila mila. Namesto originalnega besedila »Brezmatične čebele si izgoje iz navadne čebelne zalege daigo matico. Če pa je
Slovenski čebelar 5/2005 - letnik CVII 143
Izkušnje noših čebelarjev
mogoče iz čebelne zalege izgojiti matico (§ 6.), ki je ženskega spola, tedaj je ženski spol že prej tičal v jajčku,« se je v priredbi zapisalo: -Brezmatične čebele si vzgoje iz nasadne (sie!) čebelje zalege drugo matico (§ 6.), ki je ženskega spola, torej je ženski spol že prej tičal v jajčku.« Del besedila enostavno manjka, lep starinski glagol izgojiti pa je zamenjan z manj primernim vzgojiti. V slovarčku je razloženo, da nasaden pomeni zaležen. Pa bodi dovolj brskanja po prirejenem besedilu.
Vsiljuje se vprašanje, kaj je izdajatelj oziroma organ, ki je pri CZS pristojen za izdajateljsko dejavnost, pravzaprav želel doseči s takim ponatisom oz. priredbo bisera naše čebelarske klasike. Odločal se je v imenu vseh nas čebelarjev - mi smo izid samo denarno podprli. Verjetno ni bil njegov namen ponuditi čebelarjem pred več kot 200 leti napisano delo kot učni pripomoček. Torej ostane zgodovinski motiv, in ta mislim, je tudi edina utemeljitev. Vendar ne na tako samovoljen način. Janšev Nauk, tudi v
Rojinovi posodobitvi, je dragoceno besedilo po vsebinski in jezikovni plati, pa tudi po oblikovni, saj je izvirno podano po paragrafih, s čimer je dosežena izjemna preglednost. To je neke vrste brevir, ki ga občasno jemljemo v roke. Uživamo ga kot sladilo ali zdravilo - dva ali tri paragrafe pred spanjem ... Dovolj za razmišljanje o Janševem geniju, za razmišljanje o tem, kako nerazumljivo veliko je vedel o življenju čebel že tedaj, ko niti satov ni mogel poljubno razmikati, da bi dobro videl v čebelje gnezdo!
Knjiga, kakršna je Janšev Nauk, si zasluži, da jo čebelarji spoštljivo jemljemo v roke, zato naj bi že na zunaj kazala, v kateri čas sega njen nastanek. Opazna naj bi bila že na knjižni polici. Tak, tudi po oblikovni plati odličen izdelek, je zamolčani faksimile Nauka iz leta 1994. Prav bi bilo, da bi se oblikovalec najnovejše priredbe, ki nam je bila dana na mizo, vsaj malo »vižal« po Žirovničanih!
144 Slovenski čebelar 5/2005 - letnik CVII ^1