Novi državnozborski u volilni red. m Z zemljevidom in imeni¬ kom volilnih okrajev na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem Spisal Z. Žun. Druga pregledana izdaja. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. V Kranju 1907. Tiskal in založil Iv. Pr. Lampret, Predgovor. pričujoča knjižica obsega določbe prav¬ kar izšlih zakonov, s katerimi se je de¬ loma spremenil osnovni zakon o državnem zastopstvu, uvedel novi red za volitev v državni zbor in se izdale posebne ka¬ zenske določbe za varstvo volilne in zbo- rovalne prostosti. Pri sestavi sem se oziral posebno na to, da bi spis z uspehom rabili naši žu¬ pani, kateri morajo po postavi sestavljati volilne imenike, dalje pa tudi volilni ko¬ misarji in člani volilnih komisij, katerim je poverjeno vodstvo posameznih volitev. V svesti sem si pa tudi bil, da zakon o splošni volilni pravici vzbudi volilno za¬ nimanje pri najširjih slojih in sem zato natančneje razložil, kdo ne sme kljub splošnosti izvrševati volilne pravice in pri tem navedel nekaj zgledov o volilnih pritožbah. 1 2 Volitve morajo kazati pravo, ne vsiljeno mišljenje prebivalstva; zato sem tudi do¬ ločbe za varstvo volilne in zborovalne prostosti opisal bolj obširno. Knjižici sem radi preglednosti pridejal zemljevid volilnih okrajev v deželah, kjer bivajo Slovenci, ter še poseben imenik teh okrajev s podatki o narodnosti pre¬ bivalcev. Upam, da sem s tem ustregel vsem, ki se zanimajo za politično življenje našega naroda. Če bi bil ta imenik raz¬ tegnil na vso državo, bi bila knjiga preveč narasla in se neprimerno podražila. Z. Žun. I. Sestava državnega zbora. Avstrijski državni zbor obstoji iz dveh zbornic, in sicer iz gosposke zbor¬ nice in zbornice poslancev. Člani gosposke zbornice so: 1. po rojstvu polnoletni princi cesarske hiše; 2. kot dedni člani polnoletni glavarji onih avstrijskih plemenitaških rodov, ki se odlikujejo v Avstriji po obsežni zem¬ ljiški posesti in katerim je cesar podelil dedno pravico za državni zbor (gosposko zbornico); 3. vsi nadškofje in oni škofje, katerim pristoji knežji naslov (n. pr. ljubljanskemu in mariborskemu škofu); 4. one osebe, katere imenuje cesar radi njihovih zaslug za državo ali cerkev, znanost ali.umetnost, toda število teh ne sme presegati 170 in ne ^znašati manj nego 150. Člani gosposke zbornice se smejo voliti tudi v zbornico poslancev, toda za čas, dokler traja ta mandat, ne v smejo sodelo¬ val v gosposki zbornici. Če se kak po- s’anec pokliče v gosposko zbornico, po- l* 4 čiva njegovo članstvo v tej zbornici, dokler ne odloži svojega mandata kot poslanec. Poslanska zbornica šteje 516 članov, ki se volijo in se tako-le razdele na po¬ samezne avstrijske kronovine: II. Volilna pravica in volilnost. Voliti v poslansko zbornico sme vsak avstrijski državljan moškega spola, ki je 5 spolnil 24. leto, ki po §§ 7. in 8. državno¬ zborskega volilnega reda ni izvzet ali iz¬ ključen od volilne pravice in je v kaki avstrijski deželi v oni občini, kjer naj izvršuje svojo volilno pravico, od dne razpisa volitev vsaj eno leto sem imel svoje domovališče.* Za poslanca se sme voliti vsaka oseba moškega spola, ki ima avstrijsko dr¬ žavljanstvo vsaj tri leta, ki je spolnila 30. leto in ni po določbah državnozbor¬ skega volilnega reda izvzeta ali izključena od volilne pravice. Po § 8. državnozborskega volilnega reda so izvzeti ali izključeni od volilne pravice: 1. Vsi, ki se nahajajo pod očetovsko oblastjo, pod varuštvom ali skrbstvom. Ako je n. pr. komu sodnija radi zaprav¬ ljivosti postavila skrbnika, ta nima pra¬ vice voliti, tudi če je 24 let star, avstrijski državljan in biva nad eno leto v kaki občini. * Po jurisdikcijski normi z dne 1. avgusta 1895, št. 111 drž zak , se v § 66. za domovališče osebe šteje tisti kraj, v katerem se je oseba nastanila z dokaznim ali iz okolnosti razvidnim namenom, da bo tam stalno bivala. 6 2. Tisti, ki uživajo kako preskrbo ubogih iz javnih ali občinskih sredstev ali so jo uživali v letu neposredno pred volitvami ali ki sploh obtežujejo javno blagodar- nost. (V zadnjem slučaju se mislijo berači.) Pod to točko pa ne spadajo podpore, ki se dobivajo iz bolniških blagajen, rente za nezgode, starost ali onemoglost, brez¬ plačna preskrba v javnih bolnicah, opro- ščenje od šolnine, obdaritve z učnimi sredstvi ali ustanovami ter podpore radi kakih nezgod. Ako kdo dobi n. pr. dr¬ žavno podporo, ker je pogorel ali mu je toča pobila polje, zato še vseeno sme voliti v državni zbor. 3. One osebe, o katerih imovini se je razglasil konkurz, za čas, dokler ni ta končan. 4. Oni, ki so bili obsojeni radi kakega hudodelstva ali radi prestopka tatvine, poneverjenja, udeležbe poneverjenja, go¬ ljufije, sovodstva, dalje radi oderuštva ali obrezuspešenja eksekucije. Kdor je bil torej obsojen radi hudo¬ delstva, naj si bo kakršnokoli (rop, uboj, težka telesna poškodba, javna nasilnost, razžaljenje Veličanstva i. t. d.) sploh nima 7 volilne pravice, pač pa če bi bil kdo ob¬ sojen le radi kakega pregreška ali pre¬ stopka n. pr. radi lahke telesne poškodbe. Toda tudi za tiste prestopke, ki so zgoraj našteti, postava določa, da se iz¬ gubi volilna pravica. Naše ljudstvo prav dobro zna razločevati med podlimi pre¬ stopki, kakor so tatvina, goljufija in med drugimi prestopki, ki storilca tako ne onečaščajo. Take posledice kake kazni vendar ne trpe vedno, temveč prenehajo po dolo¬ čenem času in sicer pri prestopkih in pregreških po preteku treh let po prestani kazni, pri takozvanih političnih hudo¬ delstvih (n. pr. veleizdaja, motenje jav¬ nega miru, punt) in nekaterih drugih hudodelstvih, kakor javna nasilnost, usmr¬ titev pri tepežu, dvoboj, takoj po prestani kazni, pri drugih pa po preteku 5 let, če ni bil volilec obsojen na 5 ali več let, sicer pa po preteku 10 let, ko se prestoji kazen. 5. Tudi one osebe, ki so bile obsojene po §§ 45, 47, 48 in 49 brambnega za¬ kona z dne 11. aprila 1889, št. 41 drž. zak., ne smejo voliti 3 leta po prestani kazni. Take pregreške zakrive oni, ki se 8 z ubegom hočejo odtegniti vojaški službi, ali se ji na kak zvijačen način hočejo izogniti (n. pr. če nalašč navajajo kako telesno napako) ali se pa s tem, da se nalašč poškodujejo, napravijo nezmožne za vojaško službo. Te določbe ni bilo v starih volilnih redih. 6 Osebe, katere so pod policijskim nadzorstvom ali v kaki prisilni delavnici in sicer do preteka treh let, ko preneha policijsko nadzorstvo ali pa se izpuste iz prisilne delavnice. 7. Oni, katerim je sodnija vzela oče¬ tovsko oblast nad otroki, dokler so otroci pod tujim varstvom, na vsak način pa tri leta po sodni odredbi. 8. Slednjič ne smejo voliti one osebe, ki so se pregrešile zoper postavo za var¬ nost volilne prostosti, o kateri bomo go¬ vorili na koncu te razprave, in sicer 6 let po prestani kazni. Kakor v dosedanjih volilnih redih tako tudi po § 7. novega volilnega reda ne smejo voliti aktivni častniki, vojaki, vo¬ jaški duhovniki, gažisti brez službenega razreda in moštvo oborožene moči, ozi¬ roma orožništva. Te osebe tudi ne smejo b ti voljene, razven tega pa tudi ne stalni 9 i vojaški uradniki, ki pa imajo sicer vo¬ lilno pravico, kakor tudi plačujejo davek I od svojih službenih prejemkov. Če je kdo j le na orožni vaji, sme biti voljen med¬ tem časom, ne sme pa sam voliti. Vsak volilec sme svojo volilno pravico izvrševati le osebno, vsako pooblaščenje je neveljavno; tudi ima vsak volilec le en glas. Vsakdo voli v oni občini, kjer je bival od dneva razpisa volitev sem stalno vsaj eno leto. Če je imel v tem času več domovališč, sme voliti v oni občini, kjer ima kako javno službo ali če tega ni, kjer izvršuje svoj posel (recimo roko¬ delsko obrt), ali če se tudi ta določba ne more uporabiti, kjer se je v tem času v tuzemstvu nahajalo njegovo glavno do¬ moval išče. Seveda se lahko zgodi, da so mnenja glede takega domovališča raz¬ lična in v takem slučaju je volilcu na voljo dano, da izvršuje svojo volilno pra¬ vico v tej ali drugi občini, kjer ima domovališče. Postava pravi, da sme deželni zbor skleniti določbe, da mora vsak volilni upravičenec tudi v resnici voliti, sicer bi se kaznoval. Ker se v nobeni deželi, kjer 10 prebivajo Slovenci, tak zakon še ni sklenil, zato za sedaj ne bomo dalje razpravljali o tej določbi. III. Razpis volitev in priprave za volitve. Volilci vsakega volilnega okraja tvorijo eno volilno skupino. Volilni okraji v deželah, kjer bivajo Slovenci, so natis¬ njeni na koncu te razprave. Če se vzame za podlago narodnostno večino volilcev kakega volilnega okraja, bi bodoča po¬ slanska zbornica štela 233 nemških, 107 čeških, 82 poljskih, 33 rusinskih, 24 slo¬ venskih, 13 srbo-hrvatskih, 19 italijanskih in 5 rumunskih mandatov. Na Moravskem se voli na podlagi tako- zvanega narodnega katastra. Voli se v vsaki občini, tako da se ne sme več občin združiti v skladni vo¬ lilni kraj, kakor vidimo pri deželnozbor- skih volitvah na Kranjskem. Le v Galiciji sme cesarski namestnik več občin, ki ni¬ majo nad 1200 prebivalcev, združiti v jeden skladni volilni kraj. Voli se v vsej državi na en dan, ne kakor do sedaj, ko so državnozborske 11 volitve iz raznih skupin trpele po več tednov, in sicer določi minister notranjih zadev dan volitve. (Le v Galiciji in v Dalmaciji sme vlada določiti tudi dva ali več dnij za volitev). Volilci se obvestijo o času volitve po deželnih uradnih listih in pa po razglasih, ki se morajo nabiti v vseh občinah in voliščih v državi. Če se pa razpišejo le kake nadomestne volitve, ako je n pr. kak poslanec umrl ali svoj mandat od¬ ložil, tedaj se volitev razglasi v deželnem uradnem listu in v občinah dotičnega vo¬ lilnega okraja. Volilce vsake posamezne občine mora župan vpisati v volilne imenike. Ti ime¬ niki morajo obsegati v abecednem redu vse volilce, njihov posel in pa stano¬ vanje. Vsak župan mora napraviti volilni imenik vsaj v dveh izvodih in sicer mora po končani volitvi en izvod ostati pri županu, da ga sme vsak čas vsakdo vpo- gledati, pri čemur se seveda smejo delati beležke. Ta izvod se mora koncem vsa¬ kega leta razgrniti v občinski pisarni za 8 dni. To je jako važna določba nove po¬ stave, ker s tem posamezne politične 12 stranke vedno lahko poizvedo, koliko privržencev imajo v posameznih občinah. Ko so volilni imeniki sestavljeni, mora vsak župan oba izvoda vposlati pristoj¬ nemu okrajnemu glavarstvu, magistrat glavnega mesta pa deželni vladi. Ako okrajno glavarstvo oziroma de¬ želna vlada opazi kake nepravilnosti v volilnih imenikih, mora jih uradoma po¬ praviti Od predloženih dveh izvodov se vrne en izvod županu, ki ga mora skozi šiirinajst dnij razpoložiti v občinski pi¬ sarni, in sicer sme ta imenik vsak dan -ob določenem času vpogledati vsakdo in si seveda pri tem tudi napraviti kake beležke. Da je volilni imenik razgrnjen, se mora razglasiti v vseh občinah s pri- pomnjo. da se smejo kake pritožbe zo¬ per imenik vložiti tekom 14 dni z dnevom razglasitve počenši. Posebno določbo obsega postava za občine, ki štejejo nad 5000 prebivalcev. V teh občinah morajo volilni imeniki biti razgrnjeni na vpogled vsaj po 8 ur na dan, razven tega je pa treba napraviti toliko izvodov, da lahko vsakdo, kdor to naznani županu pravočasno t. j. prvih 8 13 . dnij po razpisu volitve, proti odškodnini dobi en izvod. Na pozneje prošnje se ne sme več ozirati. Pritožbe ali reklamacije zoper volilni imenik so lahko dvojne vrste, da namreč kdo ni vpisan v volilni imenik, čeprav je upravičen voliti, ali pa je vpisan kak neupravičene c. V prvem in dru¬ gem slučaju sme vsak volilni upravičenec dotične volilne skupine zahtevati pis¬ meno ali ustno pri županu, da skrbi, da se imenik popravi. Pritožbe mora župan tekom treh dni predložiti pristojnemu okrajnemu glavar¬ stvu oziroma v deželnih glavnih mestih deželni vladi. Za vsak slučaj (vsako osebo) je treba vložiti posebno reklamacijo. Če se kdo pritoži, da ni vpisan v volilni imenik, mora doprinesti dokaze, da je spolnil 24. leto in da je avstrijski državljan ter da biva nad eno leto v občini, kjer hoče voliti, kar se doseže z rojstnim, domo¬ vinskim listom in potrdilom županstva ali delavsko (poselsko) knjižico. Vsa doka¬ zila v reklamacijskem postopanju kakor rojstni in domovinski list, spričevala go- 14 spodarjev itd. so kolka prosta. Če kdo ne donese zgoraj imenovanih dokazil, se j mora njegova prošnja kratkomalo za-! vrniti. Kadar se reklamira, da je kak neupra-! vičenec prišel v volilni imenik, naj se j navede natančno, da dotičnik nima vo¬ lilne pravice n. pr. s tem, da se pove, i da je bil pred letom obsojen radi golju- j fije, da je pod skrbstvom, da ni avstrijski j državljan, da šele nekaj mesecev stanuje ; v volilni občini, da je znan berač itd. Reklamacija za vpis v volilni imenik j bi se n. pr. glasila: Županstvu v Borovljah. Jaz sem Andrej Borovnik, star 25 let in rojen v Svetni vesi ter tudi tjekaj pri¬ stojen. Oboje se razvidi iz priloženega krst- A B •/. nega in domovinskega lista. Tudi sem že poldrugo leto stalno v Borovljah kot po¬ močnik pri puškarju Verniku, kar dokazuje C priloženo spričevalo mojega gospodarja (de¬ lavska knjižica). Ker imam torej pravico za volitev, prosim, da se me vpiše v volilni imenik in v ta namen moja pritožba predloži c. kr. okraj¬ nemu glavarstvu v Celovcu. V Borovljah, dne 10. sušca 1907. Andrej Borovnik 1. r. 15 Neki volilni upravičenec ljubljanski se pritožuje, da se v volilnem imeniku na¬ haja neupravičena oseba. Mestnemu magistratu v Ljubljani. Pri pregledovanju volilnega imenika za državnozborsko volitev za mesto Ljubljano, ki se vrši dne 25. sušca t. 1. sem našel, da je v imenik vpisan tudi Ivan Matelič, krojač na Poljanski cesti št. 10. Ker pa Matelič ni avstrijski državljan, temveč pristojen v občino Delnice na Hrvat- skem in nima torej pravice voliti, prosim da mestni magistrat stori potrebno, da se Matelič iz volilnega imenika izbriše. V Ljubljani, dne 5 sušca 1907. Ivan Flere posestnik na Poljanski cesti št. 9. Če bi se reklamaciji ne ugodilo, do¬ pustna je pritožba na deželno vlado, ki se mora vložiti tekom treh dnij. Zgoraj omenjeni Andrej Borovnik bo v tem slučaju napravil to-le pritožbo: (Prva stran.) C. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu. Andrej Borovnik, obrtni pomočnik v Borovljah, se pritožuje zoper tamošnji odlok z dne 16. sušca 1907, štev. 3120 v zadevi svoje volilne pravice. 16 (Druga stran.) S tamošnjim odlokom z dne 16. sušca t. 1. se moji pritožbi, da naj se me vpiše v vo¬ lilni imenik boroveljske občine za državno-] zborsko volitev, ni ugodilo. Proti temu odloku vlagam priziv na c. kr. deželno vlado v Celovcu in se sklicujem na dejstva, ki sem jih navedel v svoji pritožbi na tamošnje c. kr. okrajno gla¬ varstvo, iz kojih se sprevidi, da sem vse¬ kakor upravičen voliti v državni zbor. Prosim torej, naj se ta priziv kakor hitro- možno predloži c kr. deželni vladi, ki naj blagovoli mojemu prizivu ugoditi in župan¬ stvu v Borovljah naročiti, da me sprejme v volilni imenik za državnozborsko volitev za 1. 1907. Andrej Borovnik 1. r. Tudi pri okrajnem glavarstvu se lahko- pritožba poda pismeno ali ustno na za¬ pisnik. Takih pritožb ali prizivov ni treba kolekovati. Zoper razsodbo deželne vlade (cesar¬ skega namestništva) ni dovoljena kaka nadaljna pritožba. Če se zahteva v pritožbi, da se mora kdo izbrisati iz volilnega imenika, se mora dotičniku dati priložnost, da more pri županstvu ali pri glavarstvu 17 ustno ali pismeno v 24. urah še sam svoje mnenje izreči. Prav važna je še določba, da mora okrajno glavarstvo, ki odločuje o rekla¬ macijah, do zadnjih 24 ur pred volil¬ nim rokom črtati one v volilni imenik vpisane osebe, ki so izgubile avstrijsko državljanstvo ali glede kojih so nastopile ali se zvedele okolnosti, ki smo jih opi¬ sali na str. 3 do 7. Vsak odlok politične oblasti, s katerim se volilni imenik na kak način spremeni, se mora naznaniti županu, da tudi ta popravi oni izvod imenika, ki ga hrani sam. Ko so volilni imeniki po došlih rekla¬ macijah popravljeni, napravijo pristojna okrajna glavarstva volilne izkaznice (legi¬ timacije). Izkaznice morajo obsegati te¬ kočo številko dotičnega volilnega imenika, kraj, dan in uro začetka volitve ter uro konca oddaje glasovnic in slednjič ime ter stanovališče volilnega upravičenca. V glavnih mestih in mestih z lastnim statutom (Celje, Maribor, Ptuj) se sme poveriti sestava izkaznic tudi županstvu. Volilcem se izkaznice dostavijo na dom navadno po županstvu ali pa tudi po pošti. 2 18 Tudi se volilci z javnim razglasom po¬ zovejo, da naj pridejo na določeni kraj po izkaznice, ako se jim najpozneje do 24 ur pred volitvijo niso mogle iz ka- koršnegakoli si bodi vzroka dostaviti. Če je kdo izkaznico zgubil, sme zahte¬ vati od pristojnega glavarstva duplikat. Poleg izkaznic se volilcem dostavijo tudi glasovnice z oblastvenim pečatom, na katerih stoji pripomnja, da se smatra vsaka glasovnica, ki je ni izdalo pristojno oblastvo, za neveljavno. Če bi se kaka glasovnica izgubila, jo lahko volilni upravičenec dobi pri pri¬ stojnem okrajnem glavarstvu (mestnem magistratu) ali na dan volitve tudi pri volilnem komisarju. Tudi pri morebitnih ožjih volitvah se smejo rabiti le uradno izdane glasovnice. IV. Volitve. Volitev vodi posebna volilna komisija) ki obstoji iz 7 članov, v občinah, ki nimajo 1000 prebivalcev, pa le iz 5 čla¬ nov. Po navadi je za vsak volilni kraj sestaviti posebno komisijo, le pri ob¬ sežnih in zelo obljudenih občinah sme politična oblast odrediti, da se v eni 19 občini ali enem kraju poslavi več volilnih komisij (n. pr. v Ljubljani). V takem slučaju se volilci razdele po abecedi ali pa po okrajih. Županstvo mora skrbeti, da se volilni komisiji dodeli primeren prostor. Vsaki volilni komisiji prideli politična oblast in sicer za deželno glavno mesto deželna vlada, za druge kraje pa pri¬ stojno okrajno glavarstvo volilnega komisarja Ker je po novem volilnem redu vsaka občina volilni kraj in ker bo zato pomanj- kovalo drž. upravnih uradnikov, zlasti še, ker se bodo vse volitve vršile na en dan, bo politična oblast morala izbrati tudi druge sposobne osebe za ta posel. Vsakdo je po postavi dolžan prevzeti posel vo¬ lilnega komisarja, toda levoni občini, kjer ima volilno pravico, ker bi sicer ne mogel voliti. i Dan volitve sicer ni uradno-prost, tudi ;redno ne odpade na tak dan šolski pouk, ivender se je zastopnik vlade opetovano •izjavil, da se ne sme nikomur kratiti -pravica, udeležiti se volitev in za ta čas •zapustiti urad ali šolo. 2 * 20 Volilni komisar prideli vsaki volilni komisiji zapisnikarja, ki ima voditi volilni zapisnik in vanj vpisati vse važne do¬ godke, ki se vrše pri volitvi, zlasti pa še vse odločbe, ki jih je sklenila komisija. Postava ne zabranjuje, da bi ne bil kak komisijski član obenem zapisnikar. Po navadi ta posel prevzame občinski tajnik. Volitve se vrše tako-le: S pričetkom ure, ki je določena za iz¬ vršitev volitve, nastopi volilna komisija svoje pravno opravilo. Volilni komisar ni član volilne komisije in se tedaj tudi ne sme udeleževati glasovanja v njej. Mora pa med vsem volilnim opravilom skrbeti za to, da se pri volitvi vzdržuje red in mir in da se izpolnjujejo določila volil¬ nega reda; ne sme dopuščati, da bi se imeli na volišču govori za volilce ali se drugače agitiralo na volišču in da bi vo¬ lilna komisija prestopala svoje področje.j Kadar volilni komisar ne more zabraniti protizakonskih odredb ali sklepov volilne komisije, mora svoj ugovor zoper nje izrecno navesti v zapisniku o volitvi. Takoj ob določeni uri se prične volitev brez ozira na število navzočnih volilcev 21 s tem, da se volilna komisija kon¬ stituira ali sestavi. V volilno komisijo pošlje občinski za- stop volilnega kraja tri volilce, a vo¬ lilni komisar določi izmed volilcevv vo¬ lilnem kraju,tudi tri člane volilne ko¬ misije. Ako občina nima 1000 prebivalcev, ima obč. zastop izbrati le 2, volilni komisar pa 2 člana. Teh 6 oziroma ti 4 člani volijo potem z absolutno večino glasov enega člana, ki mora biti volilni upravičenec v volilnem kraju. Kadar se taka večina glasov, to je več kot polovica glasov ne združi na eno ime, tedaj je izvršiti drugo volitev; kadar se tudi pri drugi volitvi ne dobi absolutna večina, tedaj sedmega oziroma petega člana volilne komisije imenuje volilni komisar. Teh sedem oziroma pet komisijskih članov izvoli potem iz svoje srede pred¬ sednika z relativno večino glasov, to je s tem, da se združi največ glasov na eno ime, pa bodisi, da se preseže polovica oddanih glasov, ali da se polovica doseže ali pa tudi ne doseže. Kadar se glasovi enako porazdele (dva kandidata prejmeta po tri glasove, ali trije kandidati prejmo po dva glasa, vsi kandidati prejmo po 22 en glas), razsodi žreb, ki ga vzdigne vo¬ lilni komisar. Kadar k volitvi ne pride toliko volilcev, kolikor je potrebnih za to, da se sestavi volilna komisija, tedaj izvrši opravila vo¬ lilne komisije volilni komisar. Sestavljena volilna komisija prevzame imenik volilcev, glasovnik in glasovni iist (glasovni vpisnik). Od teh odkaže predsednik en izvod glasovnika zapisnikarju; drug izvod pa enemu članu volilne komisije. Tudi zalogo uradnih glasovnic (druge so neveljavne) ima volilni komisar pri rokah, da na prošnjo izkazanih volilcev izda nove glasovnice namesto izgubljenih ali po¬ škodovanih. Vsak volilec sme svojo volilno pravico samo osebno izvrševati. Pooblaščence ali odposlance je tedaj brezpogojno zavrniti. Glasuje se brez izjeme z glasovnicami. Pri volitvi se smejo uporabljati samo oblastveno izdane glasovnice, drugače je volilni glas neveljaven. Neposredno pred začetkom glasovanja se mora volilna komisija prepričati o tem, da je za vlaganje glasovnic dolo¬ čena volilna posoda prazna. 23 Glasovanje se prične s tem, da člani volilne komisije oddado svoje glasovnice. Na to oddado glasovnice volilci. Na vo¬ lišče se smejo pripustiti le volilci, ki imajo izkaznice. Ko oddajo svoj glas, se imajo takoj odstraniti iz volilnega prostora. Tudi sme okrajno glavarstvo ali volilni ko¬ misar odrediti, da se volilci le posamezno spuste na volišče, če je to potrebno, da se volitev nemoteno izvrši. Ce žele stranke, ki se poganjajo za kandidate, mora okrajno glavarstvo dovoliti, da prisostvuje nekoliko strankinih zaup¬ nikov (in sicer 2 do 5, v večjih mestih do 10) vsemu volilnemu dejanju do raz¬ glasitve izida oddaje glasovnic. Take za¬ upnike morajo stranke pred volitvijo na¬ znaniti okrajnemu glavarstvu, ki izbere izmed njih primerno število upoštevajoč stranke, ki se potegujejo za volitev ka¬ kega kandidata. Ti zaupniki nimajo razven pravice ugo¬ vora, kar velja za vse volilce sploh, no¬ bene druge oblasti. Med volilnim dejanjem so prepovedani nagovori na volilce in drugače volilno agitiranje v volilnem prostoru kakor tudi 24 v poslopju, kjer se vrši volitev in v bližnji okolici, kakor določi politična oblast. Predsednik volilne komisije prevzame od vsakega volilca glasovnico, ki mu jo ta zganjeno poda, dene vsako posebej neodprto v volilno posodo ter pazi na to, da nihče namesto ene same ne odda več glasovnic. Vsak volilec mora, oddajaje glasovnico, pokazati svojo izkaznico ali legitimacijo. Osebe, ki so oddale svoj glas, je treba vpisati v glasovnik, ki se piše v dveh izvodih. Kadar se pri oddajanju glasov poka¬ žejo pomisleki, ali je oseba, ki odda glas, res volilni upravičenec sam, ravno tako kadar se zoper volilno pravico kake v volilni imenik vpisane osebe ugovarja, mora volilna komisija takoj, preden se nadaljuje volitev, razsoditi, je li dotično osebo pripustiti, da odda svoj glas ali ne. Pri tem odloči večina glasov brez ozira na število glasujočih ; predsednik glasuje samo tedaj, kadar se glasovi enako po- razdele, ter v takem slučaju razsodi s 25 svojim glasom, rekurz zoper razsodbo volilne komisije ni dopuščen. Zoper vo¬ lilno pravico kakšne v volilnih imenikih vpisane osebe pa se sme ugovarjati samo tedaj, dokler še ni oddala svojega glastf in samo v toliko, da se trdi, daje oseba od ugotovitve volilnega imenika izgubila volilno pravico. Ugo¬ varja lahko volilni komisar, vsak član volilne komisije, pa tudi vsak volilec in sicer pismeno ali ustno. V ostalem je volilni imenik neizpodbitna pod¬ stava za volitev; niti se ne sme v volilni imenik nevpisana oseba pripustiti, da bi oddala svoj glas, niti se ne sme — izvzemši zgoraj navedeni izjemni primer — v volilni imenik vpisana oseba zavrniti, da bi ne oddala svojega glasu. Oddajanje glasov se sklene ob določeni uri. A taki volilci, ki so prišli na volišče, še preden je pretekla določena končna ura, ter so ondi pričujoči, ko se končuje glasovanje, kakor tudi oni, ki čakajo v čakalnici, katero določi komisija, ali ne¬ posredno pred voliščem, se ne smejo iz¬ ključiti od glasovanja. Kadar nastopijo okolnosti, ki ovirajo začetek, nadaljevanje ali končanje volitve, 26 sme volilna komisija s pritrditvijo volil¬ nega komisarja volitev na prvi prihodnji dan preložiti ali podaljšati. To se mora za volilce razglasiti, tako kakor je v tistem kraju navadno. Kadar se je oddajanje glasov že pričelo, morajo volilna komisija in volilni komisar volilne uradne spise in volilno posodo z glasovnicami, ki so v njej, do nadaljevanja volitve zapečatiti in posebno je skrbeti za to, da se varno shranijo. Samoumevno pa se je praviloma brezpogojno prizadevati, da se vsa volitev z vsemi svojimi sledečimi stadiji zdržema nadaljuje in še tisti dan dokonča. Ko je volitev končana, kar mora ko¬ misijski predsednik naznaniti, se prične takozvani škrutinij, ki je tajen. Volilni prostor se mora zapreti, notri ostanejo le volilni komisar, člani volilne komisije, zapisnikar in oni zaupniki, katerim je dovolilo okrajno glavarstvo prisostvovati vsemu volilnemu dejanju. Predno se prično šteti glasovi, mora predsednik glasovnice v volilni posodi premešati, nato jih vzeti iz posode in prešteti. 27 Pri štetju glasov, ki se na to prične, razgane en član volilne komisije vsako glasovnico posebej, jo najprej pregleda, potem pa izroči predsedniku, ki jo glasno prebere, nato pa poda drugim komisijskim članom, da jo pregledajo. Pri tem pa pišeta dva člana volilne ko¬ misije o osebah, ki so prejele glasove, vsak po en glasovni list ali glasovni vpisnik. Oba glasovna lista se morata ujemati med seboj, in podpisati ju mo¬ rajo vsi udje volilne komisije. Ima-li glasovnica več nego eno ime, tedaj se je ozirati le na prvo ime. Glasovi, ki so pripadli osebi, ki je po §8. izključena, da ne sme biti izvoljena; glasovi, ki se oddajo pod kakimi pogoji ali ki so jim pristavljena naročila za kan¬ didata; naposled glasovi, iz katerih ni razločno povzeti, kateri osebi veljajo, niso veljavni in se ne prištevajo oddanim glasovom. O veljavnosti ali neveljavnosti oddanih glasov razsodi volilna komisija takoj in ne, da bi bil zoper to dopuščen rekurz. Kako se pri tem glasuje, o tem veljajo ista določila, ki so že zgoraj navedena 28 glede razsodb o identiteti (pravih osebah) in volilni pravici. Po končani volitvi podpišejo vsi člani volilne komisije, volilni komisar in za¬ pisnikar sklenjeni zapisnik ter oba gla- sovnika kakor tudi oba glasovna lista ali 'vpisnika; kadar jih ne podpišejo vsi člani volilne komisije, je vzrok povedati v vo¬ lilnem zapisniku. Vsi volilni uradni spisi se z volilnim imenikom vred denejo v zavitek; pri tem je g'asovnice po možnosti nabrati na nit, na vsak način pa jih je ločiti od ne¬ veljavnih glasovnic. Zavitek mora volilna komisija dobro zapečatiti, na ovitku se mora napisati vsebina in zavitek izročiti volilnemu komi¬ sarju. Nato se volilni prostor zopet odpre in predsednik volilne komisije naznani izid volitve. Volilni komisar odpošlje vse volilne spise volilnemu komisarju, ki je določen za glavno volilno komisijo; če se pa vo¬ litev poslanca že s to volitvijo dokonča, m. pr. v Ljubljani ali Celovcu, se pošljejo spisi naravnost na deželno vlado. 29 * Rezultat izidov vseh posameznih vo¬ litev kakega volilnega okraja določi glavna volilna komisija, ki se zbere na kraju,, katerega določi deželna politična oblast. Ta glavna volilna komisija sestoji iz T članov, 3 od teh izbere občinski zastop občine, kjer ima sedež ta komisija, 3 pa volilni komisar izmed volilcev tega vo¬ lilnega kraja, sedmi član se pa voli,, kakor pri drugih volilnih komisijah. Pred¬ sednik se voli z relativno večino. Pri določevanju izida posameznih vo¬ litev nima razven komisije ter volilnega komisarja nihče dostopa na volišče. Predsednik glavne volilne komisije raz¬ glasi izid volitev, ko se volilni prostor zopet odpre. Glavni komisiji ni dovoljeno preskušati: postopanje posameznih volilnih komisij, temveč le sestaviti posledke posameznih volitev in o tem sestaviti zapisnik. Za poslanca je voljen tisti kandidat, ki je dobil več nego p v olovico vseh veljavnih oddanih glasov. Če se ni dosegla taka absolutna večina, treba je ožje volitve. Pri ožji volitvi so veljavni le oni gla¬ sovi, ki se oddajo za enega izmed kandi- 30 datov, ki sta prišla v ožjo volitev, ker sta dobila relativno največje število glasov. Sme pa voliti vsak volilni upravičenec pri ožji volitvi, čeprav ni volil pri splošni volitvi. Voljen je oni, ki prejme več glasov, če pa prejmeta oba kandidata enako šte¬ vilo glasov, odločuje žreb, ki ga po¬ tegne predsednik volilne komisije, kdo je voljen. Deželni predsednik ali cesarski namest¬ nik izgotovi volilno potrdilo, ki voljencu da pravico, da pride v poslansko zbor¬ nico državnega zbora. Če načelnik deželne vlade neče izdati volilnega potrdila, češ, da voljenec nima pasivne volilne pravice, se sme nova vo¬ litev razpisati le tedaj, če je poslanska zbornica volitev spoznala za neveljavno. Volilne spise pošlje deželna vlada mi¬ nistru notranjih zadev, ki jih izroči pred¬ sedstvu poslanske zbornice. Zgodi se lahko, da je kak kandidat voljen v dveh ali več volilnih okrajih. V takem slučaju določa postava, da se mora poslanec najkasneje v osmih dneh potem, ko se je sestavila novovoljena 31 zbornica, v izjaviti, kateri mandat hoče sprejeti. Če tega ne stori, odločuje žreb, ki ga potegne predsednik poslanske zbor¬ nice v javni seji, za kateri volilni okraj se določi dotični poslanec. Če je potreba tekom 90 dni po splošnih volitvah kake nadomestne volitve, bodisi da se voljeni poslanec odpove mandatu, ali umre ali se njegov mandat spozna za neveljavnega, tedaj se porabijo stari vo¬ lilni imeniki tudi za to volitev. Poslanska zbornica presoja veljavnost posameznih volitev in mora svojo sodbo skleniti vsaj tekom enega leta po volitvi. Dokler ni spoznala zbornica volitve ka¬ kega poslanca, ki je dobil volilno potr¬ dilo, za neveljavno, ima voljenec prostor in glas v zbornici. V. Kazenske določbe. Da se pri volitvah izrazi pravo ljudsko mnenje, je državni zbor sklenil posebno postavo za varstvo volilne inzbo- rovalne prostosti. Določbe te postave pa ne veljajo samo za volitve v državni zbor, temveč sploh za volitve v vse za- stope, ki so postavno poklicani oskrbovati 32 javne zadeve, kakor so na primer deželni zbori, občinski in okrajni zastopi, cestni odbori, šolski sveti i. t. d. Te določbe so zelo ostre, in če se bodo v praksi strogo izvrševale, bode skoro konec onim podivjanim razmeram, ki so se v zadnjih letih posebno ob času raznih volitev udomačile v naših krajih. Pogoj kaznjivosti spodaj opisanih dejanj je hudobni namen, karznači, da se dejanje mora vršiti s kakim poseb¬ nim namenom in s premislekom. Postava našteva ta-le kaznjiva dejanja: A) Volilno podkupovanje. To je pre- grešek, ki ga zakrivi vsak, kdor skuša z namenom volilca podkupiti, da ne bi volil ali pa da bi volil v gotovem zmislu, njemu samemu ali kaki tretji osebi kak dobiček v imovini ponudi, po¬ deli ali pa obljubi. Tak dobiček obstoji lahko v denarju ali pa v čem drugem. (Primer: Nekdo odpusti svojemu dolž¬ niku obresti, da bi volil po njegovi volji ali načelnik kake posojilnice obljubi vo- lilcu posojilo, če voli od njega priporo¬ čenega kandidata.) 33 Ravno ta pregrešek zakrivi tisti, ki za-se ali katero tretjo osebo kak dobiček v imovini zahteva, sprejme ali si ga da obljubiti za to, da bi ne volil ali pa volil v gotovem zmislu. Pregreški take vrste se kaznujejo s strogim zaporom od enega do šestih mesecev. Tudi zapade prejeti dobiček občinskemu ubožnemu zakladu. Če kdo na dan volitve v gostilnah ali drugih javnih prostorih volilce napaja ali pogošča brezplačno ali za na¬ videzno plačilo, se kaznuje pri po¬ litični oblasti z globo 10 do 200 kron, ako se tako dejanje ne more smatrati za podkupovanje. B) Volilno silo zagreši, kdor z na¬ menom, da pripravi kakega volilca do tega, da bi ne izvršil svoje volilne pra¬ vice ali jo pa izvršil v kakem gotovem zmislu, proti volilcu ali kaki temu bližje stoječi osebi (na pr. starišem) rabi silo ali pa jim prizadene škodo na telesu, na prostosti, na časti, na premoženju, na dohodkih, ali jim škoduje pri njihovem poslu ali poklicu, oziroma kdor jim samo s takimi stvarmi žuga. 3 34 Semkaj spadajo n. pr. grožnje deloda¬ jalcev, da delavce odpuste iz službe, če bi ne volili po njihovi volji, ali tudi pri¬ tisk uradnih predstojnikov na podrejene uradnike, da volijo v gotovem zmislu, grožnje z odpovedjo kakega posojila i. t. d. Ta pregrešek se kaznuje s strogim zaporom od enega do šestih me¬ secev, pri obtežujočih okolnostih se more zvišati kazen na eno leto. Ravno tako se kaznuje tisti, ki skuša ka¬ kega volilnega upravičenca ali njemu bližje stoječo osebo s tem ustrahovati (upla- šiti), da bi ne volil ali pa volil v gotovem zmislu, da jim prizadene ali zažuga kako drugo za nje občutljivo zlo. Po mnenju volilnega odseka in vladnega zastopnika bi spadale semkaj grožnje s peklenskimi kaznimi na prižnici i. t. d. Tudi če kdo neposredno po vo- litvi kakemu volilnemu upravičencu ali njemu bližje stoječim osebam priza¬ dene kako škodo, kakor smo jo gori opisali, in sicer za to, ker se pri volilvi ni dal uplivati od njega, zapade isti kazni. C) Razširjanje napačnih poročil pri kaki volitvi, najsi bo že glede kraja ali časa volitve, glede odstopa 35 kakega kandidata ali pa glede kake druge okolnosti, ki upliva na izvrševanje volilne pravice, in sicer ob času, ko se volilci ali del vo- lilcev ne morejo več prepričati o pravem stvarnem položaju, se kaznuje kot prestopek z zaporom od enega tedna do treh mesecev.^ Č) Volilno ponarejanje. Če kdo po¬ nareja glasovanje ali izid glasovanja, ali če kako izročeno mu glasovnico proti naročilu izpolni, ali če voli na podlagi ponarejene ali pre- narejene volilne izkaznice, se kaznuje z zaporom od enega do šest mesecev. D) Volilna zabranitev. Če kdo hoče obteževati kakemu volilcu izvrševanje vo¬ lilne pravice ali jo celo zabraniti ali pa sebi ali drugim neupravičenim osebam udeležbo omogočiti s tem, da si neupra¬ vičeno prilasti tuje izkaznice, glasovnice ali druga volilna do¬ kazila ali da sebi poverjena volilna do¬ kazila upravičencem ne izroči ali učini, dapridejovroke nepravim osebam, se kaznuje z zaporom od enega tedna do treh mesecev. 3 * 36 Ravno tako se kaznuje, kdor volilcem prosto izvrševanje volilne pravice s tem obteži, da od oblasti za volilca izdano glasovnico svojevoljno izpolni ali volilnega upravičenca ovira pri od¬ dajanju glasu. Posebno občinski sluge in tudi pismo¬ noše nai pazijo, da ne zakrive teh kaz- njivih dejanj. E) Neupravičeno izvrševanje volilne pravice se tudi kaznuje kot prestopek z zaporom od enega tedna do treh mesecev, in sicer se kaznuje tisti, ki s premislekom pri kaki volitvi izvršuje volilno pravico kakega drugega ž njegovim privoljenjem ali pa tako izvrševanje volilne pravice po kaki drugi osebi provzroči alidopusti. F) Volilna onemogočba, ki se zakrivi s tem, da kdo z namenom, da bi pre¬ prečil ugotovitev izida volitve, g 1 a s o v n i k ali glasovnice odstrani, razmeče ali jih stori nerabne, se kaznuje kot pregrešek s strogim zaporom od enega tedna do šestih mesecev. G) Preiomitev volilne tajnosti se kaznuje kot prestopek z zaporom od 37 enega tedna do treh mesecev. Kaz¬ nuje se tisti, ki s kakim nepostav- nim sredstvom izve, kako je glasoval kak volilec. To se zgodi n. pr. če kak član volilne komisije razgrne glasovnico, ki jo odda volilec, da bi izvedel ime voljenčevo. „ H) Oviranje pri volilnem poganjanju. Če kdo komu z namenom, da bi ga od¬ vrnil od tega, da bi se poganjal za kak mandat, ali da odstopi od kandidature, prizadene kako zlo, kakor smo jih opisali pri volilni sili, ali pa samo žuga s tem, se kaznuje z zaporom od enega do šest mesecev. I) Onemogočba zborovanja in ne¬ upravičena udeležba. Kdor sam ali v družbi z drugim za brani volilcem ude¬ ležili se kakega volilnega shoda ali pa sploh kakega zborovanja, ki se vrši po društvenem ali zborovalnem zakonu in se je postavno sklicalo v svrho obrav¬ navanja javnih zadev, kdor neupra¬ vičen vdere na tak shod ali zboro¬ vanje ali kdor prežene navzočnike ali s silo prepreči odredbe oseb, ki so poklicane za vodstvo in red na shodu, 38 se kaznuje radi iega prestopka z za¬ porom od enega tedna do treh mesecev, v obtežujočih slučajih s stro¬ gim zaporom do šestih mesecev. Pa tudi, če se kdo nalašč udeleži kakega takega shoda, čeprav ni upra¬ vičen za to. bodisi da je shod sklican le za volilce ali skupino volilcev ali omejen le na člane društva ali na vabljence, ter se kljub pozivu voditelja ali reditelja shoda ne odstrani, se kaznuje pri politični oblasti z globo od 10 do 200 kron. Volilni okraji v deželah, kjer bivajo Slovenci. 40 •§ >• « g ■O -U r O (n c £ > 2 -“' . t--- rt ID cp 05 05 rt CC 05 CD rf lO 05 CD 05 rt CO CM tCOrfCO rr rt rt IQ cp CD Cp 05 O ib rr cb ib o CO rt CO rt rt A9DUB{S0(1 0 UA 3 JS O o > K O p C 2 b/) Q .CJ . • >Csi cT o O C 3 ■ «3 ■ t£) O cu c* •S| .>^1 “3 s.S &°.Si . g 5 • >Co °5 . <3 ^ ^ ■>.Cj . ~*-C> 5 ^ <3 O p ^ I^r 5 ^ rb CO P 3 CO ^-< s <3 rg Cii >?N) P 3^0 'M «, 'S -o .R O Oj. -J žu E5|I!A3}S bIej^o E§ 3 U]![ 0 A CO ^ 1-0 'O B[3Z3Q OJSfuBJM n i <3 «0 ~ — — « c o >c <5 ^ 2 S *> ^ .« 'oj s; 3 02 O "•^, 3 ^ ^ £2 *$> ju c >u ^ ™ 0^3 E TO 03 C ^3 c P 03 C r c n o 13 ,_,-> -~*« ~ C" ^ “■* ^ »Cr* ^ N flj>f 1 a a ts -S „ v •K ! ~' ~ ■ ■ ~C> ss c §3 o O «3 ^ . r^ *>; ’ o g> O o ’> r “ H a 11 & 3 g S ° r >n l u / ■ 2 i_* j Ji ^ ^ P O o o EJjsfuBJ)! TO >M 03 • Cj • £ <3 TO > lil •Qcx, O TO U o 13 u u _ >c/) & Sc go S w UCQ B^OJOM 42 e- o > 'O > >U r ! O c/3 C !>! ! 03 .S A3DUl?[S0d OJIAS^S O O > CO ^ ip ^

CO •S-3 5 OJ > v- £p< X .§ . Ad o >N o PA T3 ' • o p-. w>35 -g . S— .L- C s bžcp ^ . o »-* .-o -g.2>giiŠ «-S ~ > J>>t/3 £0=3 1 E— CC>0O ■ o t E 1*5 O : c .. > o ^ ' >u o 3 O g «2 ~ m K S«^ o .S g >o *-. •=T O >'-/3 >NJ C S ;r: — cu .o — C OjO _ N L- O c CJ „><-> 03 a O Iss oS B>(I!A3}S B.[BJ}[0 BS3U|!|0y\ LO co ^ °0 03 ^ 00 I I — LO BpZ3Q uMSojom B>JSJOfB;S 43 - Oh O. J--! O r—' ■ o .s qj>c/j o s rn T3 q_ ^ N ' S Š p O 3 C , E ,£ - CQ ••g^.š c o >sTW s2 oj Š ■ si > isJ?^ H W _H >■3 E J s< . P£' -.O n ’2 c - “ ^ i 5 'S 03 c S O S Jr • ’ „ H c3 ^ C .— S n! r/) 73 •■—, O O mS C -g 'C>C/3 O- iltUO s. t 3 . .. .-“•■S bOJ= OJ O 03 * S S co 03 . > t>/) 03 Cd > o O Jr? C/D O? - -2 c g • ^ OS . 03 OJ 5 ^ Š Jr 'OJOS £ 03 *=r, o o rs r; o.^l! g I 5-i ( «jf K’S S-g^-c ->W N £ > g c «?> c«*a g 5 .y - c N S • O >_ TO S i— 3,2 3 o g g ¥« I B>(SU3fB}S O C 'O O - o *č5 O ^3 > o w« :Oh -o n c/3 oj se •* o ^ O >C/3 •E,._ c > c -44 i-gi E CO S O g . O co CO g« o d 2X5*0 A9DUS{S0d 0I!A9|S ra »- O o > B>f|IA9;S b[bj>|o B§3UII|0A BJ9Z9Q lO OO CO O 05 od ^ lO co S3 2^> C3 ^ C SS S | |q „ tj N O *3 C 'S ^3 o £ £ ^S> C o 42 ’ cic cu ’ N$$ .S§‘ v* •£ * £ >0 Cu -2 Q o • 3 .$ g •* S g* S* v O v. • Oj ^ O * *££ O O Q ^ • o 42 ’ 5> .co ’ .‘^3 J'-* O Q) Q & Q3 s S 2 O o Q ^ ^ *Cj O •ce ^ C C3 5 ,,-S g-S c “ S o i^> .si.5 ?o y ~.c o : > § > -a ^ ^ a, cj >1 s j a f e ; s 4 S 2 <3 . - 3 ^ r « -S l o Iš * 5 « . * s ^ si *j ss ^ <5 V. r b O «3 O Pl 0: 5 53^ g -° |-S g •~ c-S - « 'ril § žpi •G g N>Ci O •Soc *cj ^ >N v h ^ 5a o O •* Ji ;5 c « S *5 '=> v> ^ t-* .5 > o o > o-J^S o <>u t’>(sjafB]g B>(SUB3§!pBjr) Ul B>)SUOO '46 S • >o -C —' O «CO; 03 .S C Z-° ^ I Aaouujsod 0[!A3}S cd v- O n *o > H>J|IA 3 ;S b[bj>jo B§ 3 UJI| 0 A CD ^ cb lO CM o > 5 3 > -5 > C 3 2 S o ; > o ’ cu - :U č, _Q ■— 3 - 5 » w V.v 3 o ° 2 -*cq- ■M . 13.3 2 Ž * 1 ■ ■' i__* C /3 OJ O s -S oj > >U •— c- co ds t -5 _ ° C3 g ®o _o — ^ C/) p 1 o O C C/3 C/3 0 c - O Tj BJ 9 Z 3 Q B>ISUB?§ipBjn ui B>f§uor) bdijojjo ui ;sjx AT : i> cs 'o £ l'll ■ p O :S.S '1 -S, p .2 « !.c s ■U S Sl « C/5 ^ : cu & ! E j 'a ^ ! E « - OD O P-a> o BDHO>JO UJ JSJ1 > o • o 'OD >.<2 C 3 -*-• £; > A3DUB|S0d 0IIA3IS O O > B>jllA9}S B§9U|IJ0yV BJ9Z9Q O o ° 3 ° c .2 .E 5 ( - s -' — r3 •> c/d — > (/i g C -.s e g . 5 . ■’>cj d