V enem mesecu sem bila dvakrat izdana
ddo za zaščito teh ljudi. S tako nalogo se je oglasila pri meni Fani Žagarjeva - Tomičevič. PovpraSala je, kakšne so pri nas možnosti za ureditev potrebne ga skrivališča. Menili smo, da bi bil dostop v hišo prek čevljar-ske delavnice dovolj prikrit, lastnik ddavnice Leopold Ban-delj pa je bfl naš zanedjivi pri-staš. V ta namen smo dali pre-urediti našo mansardno spal-nico, tako da smo k naklonu stropa dodali še eno steno, za nočno omarico pa je bil vhodv novonastali prostor. Vse je bilo izdelano dobro zamaskirano, ,,adaptacijo" pa so opravili nam neznani ljudje, ki so poziieje pripeljali tudi žimnice. Se pre-den je bflo vse gotovo in opremljeno, sem bila v noči s 4. na 5. marec 1943 aretirana za-radi razpečevanja Slovenskega poročevalca. Takrat je bfla od-krita tiskama v Šubičevi ulici. lstočasno je bflo aretiranih 68 sodelavcev, med njimi tudi jaz. V zaporu so me soočili z izda-jalko - žensko, ki mi je prina-šala literaturo. Ker je nisem ho tela niti poznati niti nisem pri-znala, da sem imela opiavka z literaturo OF, so me pričeli mu-čiti. Na roke in noge so mi na-mestili žke in po njih spustili električni tok, da sem se od bo lečin na mah zvila v klobčič. Kadar ni bilo električnega toka, so mi noge stiskali s francozom; to pa je bilo še strašnejše.
zvezi z odkritjem tiskarne v Šu-bičevi ulici. Med njimi je bila tudi Rezka Javoiškova; obsoje-na je bila na 11 let zapora.
Ko je bila Rezka še v sodnem postopku, je bila odkrita tudi cinkografija na Kodeljevem. ,,V zvezi s to izdajo je bflo odkrito tudi skrivališče v naši hiši", na-daljuje Rezka s svojim pripove-dovanjem. ,,Izdal ga je voznik ekipe, ki je prevažal gradbeni material. Za to izdajo sem takoj izvedela, saj sem morala na za-slišanje. Aretirali so tudi mojega maža in sina. Z raznimi provo-kacijami so mi hoteli izsiliti pri-znanje, vendar sem bila sigurna za moža in sina, da bosta govo-rila isti zagovor, na katerega smo se pravočasno pripraviU. Čeprav niso verjeli mojim ugo-vorom in zatrjevanjem, da to ni skrivališče, some prenehali pre-tepati in zasliševati. Moža so obsodili na 15 let zapora, sina pa so izpustili.x
Pozneje mi je mož pripove-doval, kako so okupatorji pridr-veli v hišo in naravnost v sobo, kjer je bflo ,,naše" skrivališče. Takoj so pričeli razbijati steno, moža in šna pa so nagnali na dvorišče. Zelo so nam uničili stanovanje in opremo. Žimnice, ki so jfli našli v skrivališču, so zmetali skoz okno in nato od-peljali sseboj.
Xl ljubljanskih zaporov sem bila odpeljana v Italijo v Pe-ruggio. V tem zapoiu sem spo-
doma, ker je težko bolan in ne more hoditi, a odgovorili so mi, da se bo pa - vozil! Po daljših zaslišanjih (hoteli so namreč ve-deti, kdai je odšel najin sin v partizane) so naju določili zali-kvidacijo na Uihu. Že naslednji dan se oglasi pri meni nek drug policist in mi pravi: Ne bosta šla z možem na Urfi, da vajinih kosti ne najdejo vajini sorod-niki! Šla bosta tja, kjer gre duša skoz dimnik!
Odpdjana sva bila v Nem-čijo. Do Salzburga sva potovala skupaj, tu pa so naju ločili. Me-ne so odpeljali v taborišče Ra-vensbrueck. Po šestih tednih so me piemestii v kraj Bartch, kjer je bila tovama avijonov. V njej sem delala izmenično po 12 ur, teden dni podnevi, teden dni ponoči."
Eden izmed mladincev je vprašal Rezko, kateri dogodek je bil v tem izgnanstvu zanjo najtežji, oziroma se ga najbolj spominja. Odgovorila je: .^re-mnogi dogodki so bili iz dneva v dan enako težki, vendat mi je ostal v spominu tale srhljiv pri-zor. V Ravensbiuecku smo zasi-pale neko jezero. Med nami je bLa tudi mlada Slovenka, ki za-radi bdezni in izčrpanosti iri zmogla tega dela. SS paznica je nanjo naščuvala svojega psa, ki se je tako zapodil vanjo, da jo je takoj zbil po tleh. Skakal je po njej in grizel, da je komaj ostala živa. Me pa smo stale in brez
poti omagali. Namenjeni smo bili na neko ladjo in z njo vred naj bi nas potopfli. Vendar so nas še pravočasno rešili ruska in angleška vojica in nas 1. maja 1945 v mestu Ribnic c6vobo dili. Od tu so nas odpeljali v Neubrandenburg. Konec junija so priSli po nas Jugoslovani in nas z avtobusi in po skupinah zvozfli v Prago. Tu so nas drana čini nadvse prisrčno sprejeli. Namestili so nas po dmžinah, kjer smo se tudi hranili. Jugo dovanski šoferji so nam piina-šali časopise iz domovine, tako da smo se seznanjali z domači-mi dogodki, predvsem pa z živ-ljenjem v osvobojeni domovini.
Domov sem prispela 9. avgu-sta 1945 in tako rcsnično naj-globlje dočakala svoj pivi svo-bodni dan šele tri mesece po osvoboditvL Mož je bU že doma, kmalu pa se je vmfl tudi sin, ki je svoj prvi svobodni dan doživel v bojih za osvoboditev Ttsta," je Rezka končala svoje spomine iz let NOB. Ob za-ključku razgovora so nama hva-ležni mladinci podarili šopka rdečih nagdjnov.
Fani Tomičevič
" Ob teh izdajah moram pove-dati še to, da oba moja ,,izdajalca" nista bila naša sovražnjica, temveč sta ktonila zaiadi mučenja in strahu pied najhujšim.