/PrimrsM
Št. 136 (16.481) leto LV.___________________________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bi' ",v +i"kani partizois>Ki DNEVNIK v zasužnjeni Evopi,
mv 'J,
'•ml.
>r)7
,2,fax048iv 73
ČEDAD - Ui. i<
n •; -
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPČINE-Tel. (040)21491
TRST-NABREŽINA SESLJAN-BAZOVICA-D0MJ0


Internet: http/wm,:' • ur/ e-mail: fedakcija@primcKkiit
1500 UP POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI__________________
0,77 EVRA	PETEK, 11. JUNIJA 1999
Ob vhodnih vratih osnovne Sole Bazoviških junakov v Rojanu visi šolski Prapor, darilo Športne Sole Trst ob 50-letnici obnovitve slovenskih šol. Takrat, bilo je leta 1995, je obiskovalo mjansko šolo »ogromno« učenčev: 29. Vpis enega sa-niega šolarja v prvem razredu pa je že napovedoval Prihajajoče hude čase.
Na šolskem hodniku so nneli do včeraj obešena številna priznanja, ki jih je bile šola prejela v preteklosti: nemi stenski pričevalci o nekdanji veliki živahnosti m ustvarjalnosti rojanske šole.
Ob včerajšnjem zadnjem flnevu pouka so - še zadnjič " prispeli na šolo njeni zadnji trije učenci. Po njihovem odhodu bodo šole zaprli, ker je ostala brez farjev.
Zakaj?
Ko bi vedeh za odgovor, bi verjetno rešili marsikateri žgoč problem zamejskega S°lstva. Demografsko redčenje je opravilo svoje. ^ ne le na rojanski, prizadelo je tudi vse druge zamejske šole. V Trebčah so ‘meli v začetku desetletja le Pet učencev, prihodnje leto jni bo osemkrat več.
Zakaj je bilo na vzhodnem Krasu mogoče »rešiti« ^Umirajočo šolo, v pred-Jnestju pa ne? Odgovor gre lskati v različnih prijemih 0Kolja do enakega vprašanja. V Trebčah so se Za Solo močno zavzeli, v Predmestju, očitno, mnogo manj. Nekaj predlogov je si-Cer bilo, med njimi predla-Saiia združitev z arkovljansko šolo po re-Ceptu, ki se je že uspešno Veljavil pri Domju in Ric-anjih ali pa v Saležu in j goniku. Zamisel ni prodr-k’ Z nami je že pač tako: 0 nam drugi strežejo po
0	ah, se jim zelo borbeno Postavimo po robu; ko pa
1	morali sami predlagati ešitev, ki bi nam prijala,
pdogokrat odpovemo.
ekaj podobnega se je po-7'V‘io tudi v letošnjem šol-lo7 letu, ko nam ni uspe-dobiti skupnega jezika o
Prasanju šolske avtonomije.
Dn>aj je bil zadnji dan (.d*'1- Na vseh šolah so se e ®nci in dijaki poveselili fia N® rojanski šoli oviških junakov je bilo .	) veselo kot prejšnja le-
pr’ ?a<fnji trije učenci so snri * Poslednja šolska Pa ■ evala. Izdelali so. Šola mprir. na svojem najpo-mbnejsem izpitu-preži-
Padla.
dai n*° smo padh vsi. Se-Ostai ^ ot^ rojanske šole
Predvrl,!6 S°lski PraPor
hoH» i aa m priznanja na di	^alu bodo tu-
odstranih...
______OZN / VARNOSTNI SVET SPREJEL RESOLUCIJO Z VZDR2ANJEM KITAJSKE_
Mirovne vojaške sile bodo vkorakale v uporno Kosovo
Ciampi, Drnovšek in Kučan zadovoljni Miloševič se brani
NEW YORK, BEOGRAD - Varnostni svet OZN je sprejel resolucijo o Kosovu na temelju osnutka, ki so ga v Kolnu izdelali zunanji ministri držav G-8, pri čemer so bili zavrnjeni vsi amandmaji Kitajske razen dveh, ki pa nista spremenila bistva resolucije. Za resolucijo je glasovalo 14 članic Varnostnega sveta, Kitajska pa se je vzdržala. Kitajska je s svojimi predlogi ostala osamljena, pri čemer ji ni pomagala niti Rusija. Kitajska je na koncu uvidela, da se ne splača vztrajati, in z vzdržanim glasom omogočila sprejetje resolucije, ki daje zeleno luč vkorakanju mednarodnih varnostnih sil na Kosovo, kjer bodo skrbele za varnost vseh prebivalcev pokrajine in za varno vrnitev okrog 860.000 beguncev ter pol milijona notranje razseljenih oseb na območju ZRJ. O miru so včeraj spregovorili najrazličnejši državniki od italijanskega predsednika Ciampija, njegovega slovenskega kolega Kučana do premiera D'Aleme in Drnovška, medtem ko je Miloševič opravičeval svojo politiko in pohvalil »nepremagljivo jugoslovansko vojsko«.
Na 2. in 3. strani
ZA VEČINO ŠOLARJEV IN DIJAKOV SO SE ZAČELE POČITNICE
Šolski zvonec je včeraj odzvonil konec pouka
TRST/GORICA -Učenci in dijaki so preživeli včeraj še zadnji dan pouka v letošnjem šolskem letu. Označevalo ga je že pravo počitniško vzdušje, v marsikateri šoli pa so potekale zaključne prireditve (na sliki s prireditve v šoli pri Sv. Ani). Povsod je bilo vsekakor zaznati veliko željo po oddihu in po brezskrbnih počitnicah. Na osnovnih šolah so v glavnem, z izjemo petih razredov, podelili spričevala. Petošolce namreč čaka v prihodnjih dneh še zaključni izpit. Na nižjih in višjih srednjih šolah pa bodo izidi znani v prihodnjih dneh.
Na 7. in 13. strani
EVROPSKE VOLITVE
Konec volilne kampanje v znamenju polemike
RIM - V nekaterih evropskih državah so volilni upravičenci glasovali že včeraj za izvolitev novih evropskih poslancev, v drugih, kot na primer v Italiji, pa bodo volišča odprla duri v nedeljo. Italijanski zdomci pa bodo lahko oddali svoj glas na veleposlaništvih in konzultatih v soboto.
Volilna udeležba v državah, kjer so glasovali
včeraj, ni bila zelo velika in tudi italijanske stranke se bojijo, da bo absenti-zem precejšen. To pa je tudi edina stvar ob kateri Pol in leva sredina soglašata. Desna sredina že nekaj dni vztraja v napovedovanju poraza vladnemu zavezništvu, ki pa meni, da volilni izid le ne bo takšen, kot bi ga želeli Berlusconi, Fini in Casini.
Na 14. strani
EVRO / KONEC PADANJA
Skupna evropska valuta včeraj nazdravila miru
MILAN - Z zmago miru na Balkanu je bil včeraj dan Evrope in evra. Evropska valuta je nadaljevala v sredo začet vzpon in postopno pridobivanje vrednosti v razmerju do dolarja, potem ko je v začetku tedna dosegla najnižjo raven v svojem še ne polletnem življenju. H krepitvi evra so v zadnjih dneh prispevali tudi signali o oživljanju gospodarske rasti v Evropi, zlasti v Nemčiji, medtem ko je svetovne trge včeraj presenetil podatek o nepričakovano visoki rasti japonskega gospodarstva v prvih mesecih letos.
»Evro ima izrazit potencial močne valute,« je dejal predsednik Evropske centralne banke Wim Duisenberg, in upati je, da se bo s koncem konflikta na Balkanu ta potencial začel uresničevati.
Na 16. strani
Poziv vodstva SKGZ: V nedeljo na volitve
TRST - Izvršni odbor SKGZ je pozval slovenske volilce iz FJK, naj se v nedeljo množično udeležijo evropskih in upravnih volitev. Volitve so državljanska dolžnost in pravica, kateri se ne gre odpovedati.
Izvršni odbor SKGZ, ki je zavrnil predlog Severne lige o ustanovitvi Zveze Slovencev, je večji del seje posvetil problematiki dijaških domov.
Na 15.strani
Važna pridobitev za Vzhodni Kras
TRST - Novi sedež podjetja za zdravstvene storitve, ki so ga včeraj odprli na Opčinah, predstavlja važno pridobitev za ves Vzhodni Kras, saj odslej za nekatere storitve ne bo več treba hoditi v mesto. Poleg ambulant so namreč tudi razni uradi za naročanje pregledov in analiz, plačevanje ticketa, izdajo zdravstvenih knjižic, zamenjavo zdravnika itd.
Na 6. strani
D. Paulin predsednik slovenske konzulte
GORICA - Damjan Paulin je novi predsednik slovenske konzulte pri Goriški občini, za podpredsednika pa je bil izvoljen Igor Komel. Dosedanji predsednik Pavšič je pozitivno sprejel to stališče, saj je ugotovil, da je v minulem mandatu občinska uprava pokazala daleč premalo posluha za predloge in priporočila tega posvetovalnega organa.
Na 13. strani
Odlok proti hrupu v javnih lokalih
TRST - Tržaška občinska uprava je izdala začasni odlok, ki urejajo glasbene dejavnosti v javnih prostorih na odprtem ter v javnih lokalih v zvezi z akustičnim onesnaževanjem. Odlok v bistvu določa najvišjo mejo decibelov, ki jih lahko oddajajo lokali, za kar velja razdelitev občin na razna območja. Za kršilce gredo globe od dveh do šest milijonov lir.
Na 5. strani
ITALIJA / PO DOSEŽENEM MIROVNEM SPORAZUMU
Predsednik Ciampi ni skrival zadovoljstva
Podobne misli je imela večina italijanskih politikov
TIRANA / OBISK SLOVENSKEGA PREMIERA h
Slovenija aktivna pri stabilizaciji
Novo obdobje miru bo koristilo tudi krepitvi dvostranskega sodelovanja
Predsednik Italije Carla Azeglio Ciampi (AP)
RIM - Predsednik italijanske republike Carlo Azeglio Ciampi je v govoru, ki so ga neposredno predvajale vse tri mreže Rai spregovoril o zadnjih dogajanjih glede Kosova. »KonCno smo prišli do preobrata. Začel se je umik srbskih- sil s Kosova, končalo se je bombardiranje, resolucija Varnostnega sveta OZN pa dokončuje spopad in postavlja temelje za povratek miru na Balkan.« Predsednik je navedel, da je sedaj konec preganjanja nebogljenih in da je utihnilo orožje. Spregovoril je o drami in o težavah pri odločitvi, da se seže po orožju. »To smo storili, ker smo se zavedali, da ni bilo druge poti za prekinitev še bolj nesprejemljivega nasilja. Tistega groznega nasilja, ki se imenuje etnično čiščenje,« je poudaril Ciampi in dodal, da so istočasno skrbeli, da bi omilili trpljenje izgnancev, tako da bi ponovno zavladal mir. Ciampi se je zahvalil vladi, parlamentu, poziciji in opoziciji za svojo zavzetost. Spregovoril je o ogromni nalogi, ki čaka Italijo, njene oborožene sile, ki morajo pomiriti nebogljeno prebivalstvo in ga prepričati, naj se vrne na svoja ognjišča in naj pristane na spravo. Poudaril je, da obnova ne sme biti samo materialna, da je treba predvsem obnoviti civilno družbo, demokratično življenje vseh narodov regije. To velja tudi za Srbe, »ki jih nikoli nismo smatrali za sovražnike.« »Evropski mir mora trajno zavladati na Balkanu,« kar je odgo-
vornost vse Evropske unije. Ciampi je navedel, kako bodo od danes italijanski vojaki na kosovskemu ozemlju, kjer jih bo čakala težka naloga. Predsednik republike je tudi napovedal, da bo danes v Albaniji, da si bo ogledal begunska taborišča, kjer se bo srečal z italijanskimi humanitarnimi prostovoljci in z vojaki in jim povedal, da imajo ob strani vso Italijo.
»Spopad na Kosovu je bil za Italijo pomembna preizkušnja, ki jo lahko primerjamo z vstopom v skupno evropsko valuto. Prebrodili smo ga s hrabrostjo in dostojanstvom,« je za včerajšnjo številko francoskega tednika Le Nouvel Observa-teur izjavil predsednik italijanske vlade Massi-mo D’Alema. Po njegovem je Italija dala svoj originalen prispevek v spopadu, Evropa pa je dokazala »izredno skupno disciplino«, če pomislimo, kaj vse nas loči. Ko skupina pomembnih držav zavzame skupno stališče, se drugi odpovejo pravici veta. Zanj bo zmaga, ko se bodo kosovski begunci vrnili ifa svoje domove. Zmaga zanj pa ne pomeni ponižanje Srbov, tudi če so zagrešili strahotne reči. D’Alema je bil mnenja, da bo moral Miloševič položiti račun srbskemu ljudstvu zaradi svoje sle-posti. »Mir pa ne sme biti novi versaillski spora-zum z neodvisnim Kosovom. Nikomur ne koristi ustanovitev novih etničnih držav,« je med drugim povedal D’Alema.
V palači Chigi pa je
včeraj saudski veleposlanik premieru Dilemi izročil ček za milijon dolarjev, ki ga je Italiji namenil saudski prestolonaslednik za njeno humanitarno operacijo Mavrica.
Podobno kot D’Alema in pred njim predsednik republike Ciampi so tudi drugi italijanski politiki s ponosom ocenjevali vlogo Italije v kosovski krizi, spopadu in v mirovnih naporih. Podtajnik pri obrambnem ministrstvu Paolo Guerrini je ob prazniku italijanske mornarice poudaril, da je to poseben praznični dan, ki je precej drugačen od tistega 24. marca, ko so se začeli letalski napadi na Jugoslavijo. Zadovoljstvo je izrazil tudi predsednik Stranke italijanskih komunistov Cossut-ta, ki je poudaril, da je
tudi po zaslugi Italije OZN prevzel vlogo pri reševanju kosovske krize. Seveda je ob tem navedel pozirtiven prispevek svoje stranke.
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini pa je po srečanju s političnim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova (UCK) Hashimom Tha-qijem v Rimu poudaril, da bo mir na Kosovu še težavnejši od vojne. Dini, ki ni skrival zadovoljstva ob Natovi odločitvi, da prekine napade na ZRJ, je še dejal, da bo jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič sicer odgovoren pred haaškim sodiščem, vendar pa je njegova usoda v rokah srbskega naroda. Thaqi pa je Diniju zagotovil, da ni nesoglasij med različnimi skupinami znotraj UCK.
TIRANA - Slovenski premier Janez Drnovšek je bil včeraj na enodnevnem obisku v Albaniji, kjer se je srečal tudi s premierom Pandellijem Majkom in predsednikom Rexhe-pom Mejdanijem. Slovenski premier in njegov albanski kolega Majko sta po včerajšnjih pogovorih pozdravila v sredo doseženi vojaško-tehnični sporazum o Kosovu in izrazila previden optimizem glede normalizacije razmer v regiji. Premier Drnovšek je ob tem izrazil pripravljenost Slovenije, da še naprej dejavno sodeluje v humanitarnih akcijah in prizadevanjih mednarodne skupnosti za stabilizacijo tega območja, pri čemer sta se sogovornika strinjala, da prav začetek novega obdobja miru in demokratizacije Jugoslavije predstavlja ugoden trenutek za okrepitev dvostranskega sodelovanja z Albanijo, predvsem pri obnovi države in vračanju beguncev.
V luči novih razmer po podpisu sporazuma sta se premiera Drnovšek in Majko zavzela tudi za čimprejšnji sestanek mešane slovensko-albanske komisije za gospodarsko sodelovanje in za spremembo viznega režima, ki bi omogočal lažje sodelovanje tistim skupinam prebivalstva, ki lahko največ prispevajo k tesnejšim stikom med država, zlasti gospodarstvenikom, znanstvenikom in kulturnim delavcem.
Slovenski premier se je včeraj sestal tudi z albanskim predsednikom Rexhepom Mejdanijem, obrambni minister Franci Demšar pa je imel dvostranske pogovore na albanskem obrambnem ministrstvu. Drnovšek je obiskal tudi slovensko sanitetno enoto v Vlori, kjer se mu je za pomoč Slovenije pri reševanju begunske problematike zahvalil tudi župan Vlore. Slovenija v prizadevanjih za reševanje humanitarnih problemov v Albaniji sodeluje z bataljonsko sanitetno enoto, ki deluje v okviru operacije Zavezniško zatočišče v begunskem taborišču v Vlori in v belgijskem centru na poti med Tirano in pristaniščem Drač. V okviru včerajšnjega obiska v Vlori sta premiera Drnovška v begunskem taborišču
pričakala vodja slovenske misije podpolkovnik Prislan in poveljnik sanitetne belgijske enote Dirk Ko-venberg.
Na tiranskem letališču pa je premier Drnovšek sprejel tudi slovenske policiste, ki v Albaniji delujejo v okviru misije Zahodnoevropske unije MAPE, ter člane slovenske nogometne reprezentance, ki so v sredini kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na evropsko prvenstvo z rezultatom 1:0 premagali selekcijo Albanije.
Slovenski premier je kolega Pan-dellija Majka povabil, naj kmalu obišče Slovenijo, kar je slednji z veseljem sprejel. Po navedbah virov v slovenski vladni delegaciji naj bi do obiska prišlo v okviru letošnjega Regionalnega poslovnega središča na Bledu, ki bo tokrat posvečeno prav stabilizaciji razmer v regiji. Odprto povabilo za obisk v Sloveniji ima tudi albanski predsednik Rexhep Mei-dani, ki naj bi po napovedih Slovenijo obiskal letos jeseni.
V slovenski delegaciji so bili poleg premiera Drnovška še obrambni minister Franci Demšar, državni sekretar v MZZ Franco Juri, namestnik načelnika generalštaba SV brigadir Alojz Rekar in veleposlanica Jožica Puhar.
Prvi uradni obisk premiera Drnovska v Albaniji po navedbah njegovega kabineta potrjuje interes obeh držav po nadaljevanju političnega dialoga. Osrednji vzrok za obisk so kritične razmere v Jugovzhodni Evropi, zlasti na Kosovu, kjer Slovenija igra aktivno vlogo s sodelovanjem v različnih mednarodnih pobudah in oblikah humanitarne pomoči. Tovrstno sodelovanje zahteva tudi stalne in tesne stike z državami v regiji, še zlasti z Albanijo, ki je zaradi neposredne bližine krize in velikega števila beguncev kot tudi zaradi nestabilnih gospodarskih in političnih razmer v državi še posebej izpostavljena. Premier Drnovšek je za predsednikom Milanom Kučanom, ki je pred kratkim obiskal Makedonijo, tako že drugi visok slovenski predstavnik, ki je v zadnjem času prišel na obisk v to regijo.
PODPIS DOGOVORA SO PREDSTAVNIKI OBLASTI IN OPOZICIJE RAZLIČNO KOMENTIRALI / PO RADIU EVROPA^
BEOGRAD - Državni in drugi beograjski elektronski mediji po sklenitvi vojaško-tehničnega sporazuma med delegacijo jugoslovanske vojske in predstavniki zveze NATO v Kumano-vu niso objavili nobene izjave predstavnikov oblasti in opozicijskih strank. Beograjčani pa so lahko slišali njihova mnenja o podpisanem sporazumu prek Radia svobodna Evropa, ki dnevno od polnoči do 5.30 v Pragi pripravlja informativno oddajo v srbščini na ultrakratkih valovih.
Pravosodni minister pri srbski vladi in član Jugoslovanske levice (JUL) Dra-goljub Jankovič je za radio izjavil, da je »vsemu navkljub zmagala naša politika opredelitve za mir in sporazumno rešitev kosovskega problema, kar je bila od samega začetka opredelitev naše države in JUL ter celotnega našega vodstva«. Zdaj se je treba lotiti izgradnje domovine in urejanja razmer, na katere je vplival zunanji dejavnik. Velika škoda bi bila, če bi bila skaljena dosedanja velika sloga naroda, je še dejal srbski pravosodni minister.
Po besedah pedsednika Demokratske stranke (DS) Zorana Djindjiča ni nikakršnega dvoma, da so vojno izgubili ne samo Miloševič in njegovi, marveč tudi država in njeno prebivalstvo. »Ce nam ne bo uspelo uveljaviti sprememb v naši državi oz. če bo ostalo vse enako kot pred vojno, se bojim, da bomo izgubili še mir«, meni Djindjič. Srbija je zdaj pred drugo fazo, v kateri bo resnično treba iti »na vse ali nič« v
Nobene vojne več in zamenjava oblasti
Za oblast in nejne medije »velika zmaga«, opozicija zahteva odstop Miloševiča
boju za mir. Ta boj za mir pomeni zamenjavo oblasti v Srbiji, vzpostavitev civilizacijskih odnosov in politike, ki bo Srbijo približala svetu. Na vprašanje, ali misli, da bo vladajoča garnitura v Srbiji privolila v demokratične reforme, in kaj je storiti opoziciji, je vodja DS izrazil bojazen, da se bo represija okrepila, saj gre za agonijo, poslednjo fazo režima v njegovi dvanajstletni vladavini. Djindjič meni, da je treba v Srbiji takoj začeti zbirati podpise za Miloševičevo odstavitev in zahtevati nove volitve. Morda bi bilo treba sprožiti zahtevo po prehodni vladi strokovnjakov, ki bi pripravila volitve, približala Jugoslavijo svetu in se lotila pogovorov z njim o gospodarski in finančni pomoči.
Predsednik Civilne zveze Srbije (GSS) Goran Svilanovič meni, da se podobna tragedija srbskega ljudstva ne bi smela ponoviti, zlasti ker so bile zaman številne človeške žrtve v tej vojni, saj ni bil napravljen noben korak naprej pri uresničevanju t.i. nacionalne politike. Povsem odkrito bo treba zahtevati ugotavljanje odgovornosti tistih, ki so Srbijo pahnili v vojno. Enako kot je bilo že prej jasno, da v tej vojni ni mogoče zmagati, tako je tudi zdaj jasno, da pomeni način, kako se je vojna končana, poslednji poraz politike Slo-
bodana Miloševiča in ljudi, ki ga podpirajo.
V tem trenutku je treba spomniti na stranke, ki so v srbskem parlamentu sprejele nekaj ključnih odločitev, katerih posledica je bila sedanja tragedija, zadnja takšna odločitev pa je bila 23. marca, ko so imele priložnost preprečiti to vojno, je dejal Svilanovič. To so po njegovih besedah Socialistična partija Srbije (SPS), JUL, Srbska radikalna stranka (SRS) in Srbsko gibanje za prenovo (SPO). Ljudje se morajo zavedati, da mora predvsem Miloševič politično odgovarjati za odločitve, ki jih je sprejemal, bodisi tako, da odstopi ali se kako drugače umakne s položaja, na katerem je.
Predsednik Socialdemokracije (SD) Vuk Obradovič in nekdanji general JLA meni, da je ključnega pomena najprej odgovoriti na nekaj vprašanj: zakaj se je Srbija oz. ZRJ soočila z vojno, ali je z vojno dobila kaj, česar ne bi mogla dobiti v miru, kdo je kriv za spopad z najmočnejšim vojaškim strojem na svetu, zakaj je toliko ljudi mrtvih in ranjenih, zakaj je država porušena, zakaj se je tolikim doslej brezposelnim in tistim, ki so na prisilnih dopustih pridružilo novih 500.000 brezposelnih, zakaj sta številki 6, 4 milijona tistih, ki živijo na robu revščine, dodana
nova 2 milijona revežev... Nobenega dvoma ni, da je glavni krivec za vse našteto režim Slobodana Miloševiča, ki bo za to moral odgovarjati. Jugoslovanska vojska in narod sta se odlično obnesla v tej veliki golgoti, zato to ni poraz in kapitulacija vojske in naroda, marveč gre za poraz nacionalistične, nedomokratične in nenarodne politike režima Slobodana Miloševiča, meni Obradovič.
Predsednik SPO Vuk Draškovič je pozdravil sklenitev sporazuma v Ku-manovu in prenehanje vojne, vendar dodal, da porušena država in tisoče umrlih in ranjenih ne dopuščajo nikakršne radosti. Postaviti je treba vprašanje, zakaj se je to pripetilo, hkrati pa dojeti, da mora to biti začetek nove Srbije, ki bo demokratična in civilizirana in ki se za svoje pravice nikoli več ne bo potegovala v fatalnih spopadih s celotnim svetom, marveč v sodelovanju z njim. To mora biti novi začetek Srbije ter njenih korenitih sprememb na področju gospodarstva in demokracije.
Vesna Pešič, nekdanja predsednica GSS, meni, da se mora Srbija soočiti sama s seboj in začeti vse znova. Nobenega dvoma ni, da so v Srbiji močne nazadnjaške in bojevite sile, ki vztrajajo pri nemogočih izhodiščih, če-
prav je vsakomur jasno, da ta spopa sploh ni bil potreben. Gre za Srbsko ra dikalno stranko, v določeni meri patu di za Demokratsko stranko Srbi]6 (DSS). »Nadejam se, da bo srbski na rod končno dojel, da je bilo dosti vojn, da mora priti do demokracije in ® moramo čimprej zamenjati tudi oblas -če hočemo dobiti kakšno pomoč i ^ kreniti naprej«, je dejala Pešičeva v p° govoru za Radio svobodna Evropa.
Podpis vojaško-tehničnega sporaz ma v Kumanovu so Beograjčani P° ^ dravili na »tradicionalen srbski način - s streljanjem iz pištol in revolverje, ki se je razlegalo skoraj celo uro P
°b&vodja jugoslovanske delegacije
general Svetozar Marjanovič je v . manovu izjavil, da je zmagala PoU^,_ miru predsednika ZRJ Slobodana loševiča, njegove besede pa je Pon° tudi državna televizija.	. . , :e
Kot zanimivost velja omemti, vest o končanih pogajanjih v j\ ^jja vu prva ob 22. uri objavila te , .[rl Studio B, ki je sicer pod P°P°n0vo nadzorom Srbskega gibanja za P (SPO) pod vodstvom Vuka DraSK"bskJ Do »navdušenega« streljanja v ^o, prestolnici pa je prišlo šele ° , ^jja ko je to vest objavila državna v svojem tretjem dnevniku. pred-Televizija Srbija je ob P° n0 toinice, vajala posnetek iz središča pf® ))boiiec v kateri so Beograjčani slavi ^ je napada in zmago naše	’ etek
ta državni medij »podpisal« P
OZN / OB VZDRŽANJU KITAJSKE ZELENA LUC VARNOSTNEGA SVETA VKORAKANJU SIL KFOR NA KOSOVO
Resolucija VS o Kosovu po začetku umika jugoslovanske vojske in policije
Miloševič v televizijskem govoru branil dosedanjo politiko in srbski narod pozval k enotnosti
NEW YORK, BRUSELJ, BEOGRAD - Točno ob 13. po newyorškem Času, ko je bila v Beogradu in Prištini
19.	ura, se je spustila zavesa na kosovsko vojno. Po 78. dneh Natovih napadov na Jugoslavijo je Varnostni svet OZN odobril resolucijo, ki pooblašča vstop 50 tisoč vojakov mirovnih sil na Kosovo, med katerimi bo tudi 5 tisoC italijanskih, in s tem v bistvu odpira pot mirovnemu procesu.
Resolucijo so odobrili s 14 glasovi in z vzdržanjem Kitajske. Peking, Cigar veleposlaništvo v Beogradu so Natova letala bombardirala, je namreč zahteval kakih deset bistvenih popravkov, ki so jih države Članice skupine G-8 skupaj s Slovenijo, Ukrajino, Nizozemsko in Bahreinom predstavile OZN, sprejele le dva. Luci Steklene palače so ostale Prižgane vso noC. Varnostni svet je bil pripravljen že ob zori na izredno sklicanje, ker bi lahko v teoriji Nato potrdil, Ce se je zaCel umik srbskih sil s prvega predvidenega območja, kar bi pomenilo konec zračnih napadov na ZRJ. Tako Rusija kot Kitajska sta namreč vztrajah na prekinitev bombardiranj Pred glasovanjem. Ure so minevale, ne da bi sekretar zveze Nato sporočil konca bombardiranja. Sele ob 9.35 )e prišlo do premika: »Dragi Kofi, srbske enote so se začele umikati, Nato jih nadzoruje, operacije proti Beogradu so prekinjene,« je bila glavna misel pisma, jd §a je Solana poslal generalnemu sekretarju OZN Kofiju Annanu.
»To je začetek konca temačnega in turobnega poglavja balkanske zgodovine,« je Natov sklep pozdra-vil Kofi Annan. Včeraj
sprejeta resolucija pooblašča »peacekeeperse« (vzdrževalce miru), da vkorakajo na Kosovo in v bistvu ustanovijo vojaško oblast na Kosovu. »Kosovski problem se vraCa v strugo političnega procesa in vraCa Združenim narodom njihovo prioritetno vlogo,« je izjavil ruski veleposlanik Sergej Lavrov.
Do zadnjega so diplomati usklajevali tekst, upoštevajoč paket popravkov, ki jih je predložila Kitajska. Peking je zahteval predvsem, da bi iz resolucije črtali med drugim 7. člen ustanovne listine OZN, ki pooblašča mirovne sile Kfor, da lahko na Kosovu uporabijo silo pri opravljanju svoje misije.
Podpisniki dokumenta pa so vztrajah, da se ne sme spremeniti bistva in so torej sprejeli le dva načelna kitajska popravka.
Ta dva popravka so zapi-sali v novi preambuh, ki navaja naCela in cilje ustanovne listine OZN in »primarno odgovornost Varnostnega sveta« pri ohranjevanju mednarodnega miru. »Varnostni svet je osvojil naši dve najpomembnejši skrbi,« je povedal kitajski predstavnik Shen Guofang, ki je dal poseben pomen preambuli resolucije glede vloge Varnostnega sveta, saj določa načelo, da bo odslej nemogoča uporaba sile brez predhodnega pooblastila OZN. Resolucija zahteva po-polen umik jugoslovanskih vojaških in paravojaških sil s Kosova po »hitrem voznem redu« in omogoča vrnitev na Kosovo »stotinam« srbskih vojakov in policistov v pokrajino. Glede uporabe sile resolucija pooblašča Kfor, da se posluži »vseh sredstev za uresničitev svojih ciljev«. Operacija
nima Časovnih omejitev in se bo nadaljevala, dokler ne bo Varnostni svet sklenil drugače, saj se podpisniki dobro zavedajo, da bo vrnitev kosovskih izgnancev in vzpostavitev sožitja izredno težavna naloga.
Nespremenjeni sta ostali postavki, ki se nanašajo na vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu, ki je jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča in njegove najožje sodelavce obtožil zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Resolucija pa se ne spušCa v določevanje vloge, ki jo bosta imela Nato in Rusija.
»Napad je konCan, mir je premagal nasilje. Dragi državljani, želim vam sreCen mir!« Tako je predsednik ZRJ Slobodan Miloševič začel svoj govor pred kamerami državne televizije. Predsednik ZRJ je zatem zatrdil, da je v obrambi domovine izgubilo življenje 462 pripadnikov jugoslovanske vojske in 114 pripadnikov srbske policije. Heroj te vojne je ljudstvo in zato se mora počutiti in vesti herojsko, tj. dostojanstveno, plemenito in odgovorno, je poudaril Miloševič. »Na začetku tega leta je bilo po domovini mnogo zborovanj, na katerih je bilo slišati tudi geslo - Ne damo Kosova. Nismo dali Kosova! Suverenost in ozemeljsko celovitost ZRJ jamčita skupina G-8 in Združeni narodi, to jamstvo pa zagotavlja tudi osnutek resolucije o Kosovu, Vprašanja glede morebitne neodvisnosti Kosova iz Časa pred napadom so postala z beograjskim dogovorom odveC. Ozemeljska celovitost ZRJ ne more biti več vprašljiva,« je zatrdil Miloševič.
»Zdržali smo in ubranili
domovino, obenem pa dose-gli, da pride reševanje celotnega problema na vrh svetovne piramide avtoritete - v Združene narode v skladu z njihovo ustanovno listino. Mednarodne sile, ki se nameščajo na Kosovu, bodo delovale pod okriljem OZN, njihova naloga pa bo, da skrbijo za varnost vseh državljanov. Pod okriljem OZN bo potekal tudi politični postopek, ki bo temeljil tako na načelih prejšnjih razprav kot tudi na suverenosti in ozemeljski nedotakljivosti ZRJ; z drugimi besedami, v tem političnem procesu bo lahko govora samo o avtonomiji in ničesar drugemu zunaj tega,« je poudaril predsednik ZRJ.
»Pokazah smo, da imamo nepremagljivo in najboljšo vojsko na svetu,« je dejal
Miloševič. Ta vojska je celotnemu svetu pokazala, kako se brani narod in kako trdna je, in sicer zato, ker je narod bil vojska in ker je vojska bila narod, je dejal. »Nikoli v dosedanji zgodovini narod ni bil tako enoten kot v tej vojni in nikoli v dosedanji zgodovini nismo imeli manj strahopetcev, ki so pobegnili iz države v tujino, da bi tam varno doCakah konec vojne,« je dejal Mi-loševič.»Enotnost, ki je bila dosežena v teh hudih dnevih, štejem za veliko pridobitev, ki jo moramo ohraniti tudi v Času obnove, kajti za uspešno obnovo in novi razvoj sta potrebna enotnost in veliko sodelovanje«, je še dejal Miloševič, ki je ob koncu zaželel vsem občanom Jugoslavije »veliko sreče in veselja«.
M. Kučan: Vojna očitno ustavljena
LJUBLJANA - Slovenski predsednik Milan KuCan je pozdravil sprejem resolucije o Kosovu v Varnostnem svetu Združenih narodov, ki je po njegovih besedah prinesla olajšanje in upanje, predvsem za Kosovo, Srbijo in Balkan. »Vojna je sedaj očitno zaustavljena, begunci se bodo lahko zaceli vračati na domove, treba pa jih bo varovati, tako kot tudi Srbe, ki živijo na Kosovu,« je poudaril slovenski predsednik.
Po Kučanovih besedah bodo mirovne sile ZN še dolgo Časa edino vezno tkivo med dvema narodoma, ki sta »povsem porušila medsebojno zaupanje in ki ne zmoreta in ne znata živeti drug z drugim«. V takšni vlogi mirovnih sil slovenski predsednik vidi veliko upanje za prihodnost, da tudi na Balkanu zaživijo demokracija, vladavina človekovih pravic in gospodarski razvoj. Vprašanje pa je, kdaj bo v resnici nastopil Cas miru in kdaj bo tudi na Balkanu mogoče reci »zbogom, orožje«, se je vprašal predsednik.
MOSKVA / VOJAŠKI PREDSTAVNIKI OBEH DR2AV
KOLN / ŽIROKA ZASTOPANOST NA KONFERENCI
Začela so se pogajanja o vlogi Rusije na Kosovu
Nadaljevanje danes, ker Američani nasprotujejo zahtevi, da bi Rusom dodelili en sektor na Kosovu
Na pobudo EU ustanovili pakt stabilnosti za JV Evropo
Glavni cilj zagotavljanje stabilnosti in dolgoročnega miru v regiji
MOSKVA - Visoki vojaški predstavniki ZDA in Rusije so v Moskvi vCeraj zaceli pogovore o sodelovanju ruskih enot v okviru mednarodnih mirovnih enot za Kosovo (Kfor). Obe delegaciji sta se sestali na pogajanjih 113 ruskem zunanjem ministrstvu za Zaprtimi vrati, je poročala tiskovna agencija Interfax. Ameriško delega-mju vodi general George Casey iz pbrambnega ministrstva, medtem ko )e na čelu ruske delegacije general Keonid Ivašov, vodja oddelka za mednarodna vprašanja. Pogajanja »so Se dobro začela,« je izjavil ameriški general Keith Dayton, ki je v ameriški . elegaciji. Optimistično razpoložen j® pil tudi vodja ameriške delegacije, m je navedel, da pogajanja »konstruk-lvno napredujejo, a je takoj pristavil, , a se bodo nadaljevala danes, ko se Ijm bodo pridružili še finski izveden-j'1' Kot kaže prihaja do težav. »DoseCi °Cemo odgovornost za svoj sektor in D tem poiskati kompromis. Hočemo ^mpraviti negativne postavke dose-
danjih dogovorov o Kosovu,« je izjavil general Ivašov, ki je kot priznani »jastreb« v preteklosti odkrito kritiziral Cemomirdina. Po njegovem je odposlanec ruskega predsednika Jelcina v bistvu pristal na zahteve Nato. Vseeno pa je Ivašov izjavil, da bodo skoraj gotovo dosegli kompromis glede ruskih interesov. General si je za vsak primer pustil odprto pot, saj sta tako predsednik Jelcin kot premier Stepašin pozdravila predsinoCnji podpis sporazuma v Kumanovu. Jelcin je poudaril, da je »zmagal razum« in pozdravil prekinitev bombardiranj Jugoslavije. Stepašin je priznal, da so pristali na precejšnje koncesije, ki pa so bile opravičljive.
O ruskem kontingentu v okviru Kfor se je včeraj v Moskvi pogovarjal tudi namestnik ameriške državne sekretarke S trobe Talbott, ki se je srečal tudi z ruskim odposlancem za ZRJ Viktorjem Cernomirdinom in se bo danes z njim udeležil vojaških pogajanj.
KOLN - Na pobudo Evropske unije'so na mednarodni konferenci na ministrski ravni včeraj v Kdlnu ustanovili pakt stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. Osrednji cilj pakta je zagotavljanje dolgoročnega miru in trajne stabilnosti na Balkanu prek spodbujanja demokracije, spoštovanja človekovih pravic ter gospodarskih reform in sodelovanja.
S tem bo po mnenju nemškega predsedstva EU, ki je začetni pobudnik ustanovitve pakta stabilnosti, državam Balkana omogočeno, da se bodo kasneje lahko vključevale v evroatlantske povezave. Kot je znano, je unija na podlagi te zamisli na pobudo Evropske komisije nedavno omenjenim državam ponudila možnost za sklenitev novih tipov pri-družitvenih sporazumov, ki bi dolgoročno lahko vodili do članstva v povezavi. S strani Slovenije, ki po besedah najvišjih predstavnikov kot demokratična in stabilna država, kandidatka za članstvo v EU, lahko prispeva k reševanju problemov v
sosednji regiji, se bo konference udeležil vodja diplomacije Boris Frlec.
Na konferenci v Koelnu so poleg slovenskega zunanjega ministra sodelovali ministri držav iz ožje in širše regije: Madžarske, Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Romrmije. Kot pobudnica je bila zastopana EU, na konferenci pa so bili tudi predstavniki zveze NATO, ZN, Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Zahodnoevropske unije, Rusije, Turčije, ZDA, Kanade in Japonske ter mednarodnih finančnih ustanov kot tudi predstavniki že obstoječih pobud za sodelovanje na Balkanu.
K sodelovanju v paktu stabilnosti, v okviru katerega bo mednarodna skupnost državam, ki jih je prizadela kosovska kriza, nudila pomoC pri demokratizaciji in gospodarski obnovi, bo, »takoj, ko bo možno«, vabljena tudi ZRJ, predpogoj pa je politična rešitev kosovske krize. V dokumentu je ZRJ omenjena kot ena
od naslednic nekdanje SFRJ. Možnosti za takojšnje sodelovanje mednarodna skupnost ponuja Cmi gori, Čeprav tej pobudi še vedno nasprotuje Rusija.
Kot je znano, je unija na podlagi te zamisli na pobudo Evropske komisije nedavno omenjenim državam ponudila možnost za sklenitev novih tipov pridružitvenih sporazumov, ki bi dolgoročno lahko vodili do Članstva v povezavi.
Pakt o stabilnosti na Balkanu bo usklajeval poseben koordinator, ki ga bo v posvetovanju z drugimi udeleženci imenovala EU. Sam pakt bo deloval prek regionalnega omizja, ki bo vodilo delo veC delovnih omizij. V ustanovitvenem dokumentu pakta so predložena tri: omizje za demokratizacijo in človekove pravice, omizje za gospodarsko obnovo in omizje za varnostna vprašanja. Za koordinacijo finančne pomoči, ki bo omogočila izvajanje projektov v okviru pakta, bodo pristojne mednarodne denarne ustanove.
Kakšna je resnica o šolskih in drugih zgradbah v Gorici
Marko Waltritsch
V	pismih uredništvu, javnih tribunah in pripovedih ljudi, ki temeljijo na lastnem spominu ali še največ na tem, kar so izvedeli od drugih, pridejo v javnost zelo zanimive stvari, takšne o katerih je SirSa javnost samo površno seznanjena ali zanje sploh ne ve.
Zanimiv v tem oziru je bil zelo dolg spis gospoda župnika Stanka Žerjala, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku letošnjega 13. marca. Prebral sem ga nekajkrat. Popeljal me je v zame neznan svet cerkvene lastnine. Vse to najbrž ni znano niti ljudem, ki so blizu Cerkvi in ki ji dajejo svoje bolj ali manj radodarne denarne prispevke ali ji zapuščajo premoženja.
Ne bom se spuščal v analizo današnjega dogajanja, kjer g. Žerjala skrbi, kako bo s prispevki slovenskih vernikov, takrat ko v dotičnem kraju Slovenci ne bodo več odločali. Saj tako se mi zdi, da sem razumel njegovo pisanje.
Rad bi napisal nekaj v zvezi s pisanjem g. Žerjala v prvem odstavku njegovega prispevka. Napisal je: »Bridki spomini iz preteklosti nas opominjajo k previdnosti. Ko sem se nekoč razgovarjal z rajnim prof. Radom Bednarikom o izgubi stavbe Aloj-zijevišča v Gorici, o zdrahah in sodnem tožarjenju med fiktivnimi gospodarji Katoliškega tiskovnega društva in še o nejasnih usodah naših Šolskih ali Malih ali tudi Trgovskih domov v goriškem mestu in o nekih knjigarnah kolektivnega izvora v Trstu, je profesor grenko vzkliknil: "Ko bi danes kje pobirali kot nekoč narodne novčiče za gradnjo narodnoobrambnih struktur, bi ne daroval niti beliča, ker doživljam, kako slabo so ustanovitelji poskrbeli za ohranitev slovenskega in seveda kolektivnega lastništva v skladu z izvirno namembnostjo.« Iz teh besed je g. Žerjal razvil svoje misli o sedanji cerkveni imovini.
Ob branju teh ugotovitev o »narodnih novčičih« sem se spomnil velikokrat napisanega v goriskih in drugih slovenskih časopisih iz let pred prvo svetovno vojno, ko so bila zgrajena v Gorici šolska poslopja in bile kupljene stavbe, v katerih so tukajšnje slovenske banke imele svoje poslovne prostore. Iz listanja po arhivih sem prišel do spoznanja, da je v veliko primerih resnica drugačna od ljudskega verovanja o tistem propagandističnem »mal položi dar - domu na oltar!«
V	Gorici smo imeli več slovenskih bank. Naštejmo jih kar po vrsti. Leta 1883 je bila ustanovljena Goriška ljudska posojilnica. Slovenski prvaki so jo skupno upravljali do političnega razkola v letu 1899, ko je ostala je v rokah liberalcev. Poslovala je v raznih stavbah, dokler ni na začetku stoletja za 44.000 goldinarjev kupila stavbo v Gosposki (danes Carduccije-vi) ulici št. 13. Imeli so veliko dvorišče, stavba se je raztezala do Ulice sv. Ivana. GLP je poslovala do leta 1941, ko so jo delničarji razpustili (zbali so se fašističnega pritiska) in si porazdelili dobiček.
Drugo banko, tj. Trgovsko obrtno zadrugo, so ustanovili leta 1897. Ta je s svojim denarjem dala leta 1904 zgraditi Trgovski dom po načrtu Maksa Fabianija. TOZ so vodili goriški liberalni prvaki. TOZ je kupila tudi Park (bivši Siidbahn) Hotel na Telovadnem trgu (danes Batti-sti). Bil je med vojno poškodovan in so ga hitro prodali državi, ki je v njem nastanila vojaško poveljstvo. Zaradi slabega poslovanja je TOZ leta 1907 zašla v težave. Leta 1912 jo je sodišče likvidiralo. Z njo so zašli v težave tudi Mizarska zadruga v Solkanu in več trgovcev. Vse to se je zgodilo v avstrijskih časih. TOZ je vodil likvidacijski odbor, v njem so bili delničarji. Banko bi rešili, ko bi bili uspeli prodati Trgovski dom. Kupca so po vojni našli v slovenskem podjetniku iz Ajdovščine. Proti tej prodaji je nekaj desetin pomembnih ljudi iz Brd protestno pisalo poslancu Josipu Wilfanu in grozilo "s pepelom", če pride do prodaje. Zanimivo je, da so podpisniki bili iz katoliškega tabora in niso zahajali v Trgovski dom. Zaradi te grožnje likvidacijski odbor stavbe ni prodal. Fašisti so ta »vakuum« izkoristili in s Trgov-
skim domom se je zgodilo, kar nam je dobro znano. TOZ je bila kmalu dokončno likvidirana, fašistična stranka si ga je prilastila za majhen denar.
Leta 1899 so katoličani, premagani na občnem zboru Goriške ljudske posojilnice, na pobudo dr. Antona Gregorčiča, ustanovili Centralno posojilnico. Ta je postala osrednji denarni zavod podeželskih katoliških posojilnic in drugih zadrug. Pridobila si je lastno stavbo na korzu, kjer so bili tudi hotel, kino in restavracija Central. Leta 1926 so izstopili iz Zadružne zveze, ker so menili (to mnenje je jasno izraženo v korespondenci), da bo ta zašla v težave. To se je zares zgodilo in poldrugo leto kasneje je fašistična vlada imenovala komisarja v Zadružni zvezi. Primanjkljaj je bil večji od takratnih 5 milijonov lir. Včlanjene zadruge so morale plačati to izgubo s precejšnjo težavo, kar razberemo iz zapisnikov njihovih odborov. Leta 1934 so upravitelji in člani Centralne posojilnice sprejeli sklep o likvidaciji. Rečeno jim je bilo, da bo prefekt imenoval komisarja. Samostojna likvidacija z dobičkom za delčničarje se je ugodno zaključila leta 1940. Stranke te posojilnice je prevzela Banca cattolica del Veneto.
V Gorici je v zadnjih letih pred 1. svetovno vojno imela svojo podružnico tudi Ljubljanska kreditna banka. Prevzela je bogate kliente in posle takrat že nedelujoče Trgovsko obrtne zadruge. Ker ji je TOZ bila dolžna 500.000 kron, je prevzela njene prostore v Trgovskem domu. Bila je najbolj uspešna slovenska banka v Gorici, kar se kazalo tudi v Številu uslužbencev. Z izjemo kratkega časa prve italijanske zasedbe Gorice je poslovala tudi po kobariškem prodoru in prvih letih italijanske uprave. Tja do leta 1928, ko so ljubljanski upravitelji Ljubljanske kreditne banke goriško podružnico (kasneje tudi tržaško) prodali rimski Banca Nazionale del Lavoro e della Cooperazione. V zapisnikih sej upraviteljev LKB - najbolj zanimiv je tisti z dne 27. oktobra 1928 - piše celo, da so naredili dober posel, kajti podružnica je v zadnjih mesecih - poročila so vsak mesec pošiljali iz Gorice v Ljubljano - poslovala z izgubo.
Se eno slovensko banko so naši predniki ustanovili leta 1909, prav zaradi bankrota Trgovsko obrtne zadruge. To je bila Kmečka banka, ki edina med prej naštetimi posluje nepretrgoma že devetdeset let.
To je resnica o naših bankah, ki jo najdemo v dokumentih in ne na ulici "per sentito dire". Banke niso bile neka "ljudska" last. Bile so last delničarjev in zadružnikov, ki so imeli dobiček ali izgubo, kar je čisto normalno v trgovskem poslovanju. V svojih raziskavah o goriški preteklosti sem našel in obdelal tudi dokumentacijo o šolskih stavbah Šolski dom, Mali dom, Novi dom in Simon Gregorčičev dom. Prve tri so v tridesetih letih prišle v last Goriške ljudske posojilnice. Kako in zakaj?
Od leta 1883 do 1897 je za slovenske zasebne šole in vrtce v Gorici skrbelo Politično društvo Sloga. Breme je bilo iz leta v leto preveliko. Zato so naši predniki leta 1897 ustanovili društvo Šolski dom. To je kot prvo zgradilo stavbo z naslovom Šolski dom v Križni ulici. Odprli so ga že leta 1898. Takrat je bilo društvo na enotni podlagi. Vodil ga je dr. Anton Gregorčič. Veliko se je zavzemal za naše šolstvo. Po političnem razkolu leto dni kasneje, je uprava društva prišla v katoliške roke. V šolo pa so svoje otroke pošiljali slovenski meščani vseh političnih prepričanj. Zaradi naraščajočih potreb so leta 1904 v Ber-tolinijevi ulici (danes Randaccio) zgradili še Mali dom, leta 1910 pa Novi dom. Vse tri stavbe so bile v zemljiški knjigi vpisane kot last društva Šolski dom. V Gorici in na podeželju so pobirali prostovoljne prispevke. Seznami so bili objavljeni v takratnem slovenskem goriškem časopisju in tudi v brošurah, ki jih je izdalo društvo Šolski dom. Za gradnjo teh stavb so vzeli dolgoročna posojila na goriškem Montu, ki se je vknjižil na vse tri stavbe. Dr. Anton Gregorčič, ki je bil državni poslanec na Dunaju, je izposloval državno podpo-
ro. Z njo so krili vse stroške za plače številnemu osebju, ostalo je še kaj za odplačilo dolga na stavbe. Dobili so tudi deželne prispevke. Na podeželju so poleg posameznikov prispevale tudi občine.
Po smrti pesnika Simona Gregorčiča so pričeli zbita ti denar za postavitev spomenika Goriškemu slavčku. Potem so se odločili, da pesniku na čast zgradijo šolo. Ne vem, kako je bil uporabljen dotedaj zbran denar. Seznami darovalcev so bili objavljeni v časopisju. V Ulici Vetturini (danes Favetti) je bila zgrajena šolska stavba z naslovom Simon Gregorčičev dom. V njej (klet in pritličje) je bila tudi Narodna tiskarna. V gornjih nadstropjih so bili šolski razredi, povezani s stavbo Šolski dom z visečimi stopnicami. Stavba pa ni bila last društva Šolski dom. V zemljiško knjigo je bila vpisana kot last Narodne tiskarne dr. Antona Gregorčiča in Ludvika Lukežiča. Po Gregorčičevi smrti je prišla v last drugega delničarja. O tem pričajo uradni dokumenti.
Po prihodu fašistov na oblast je dr. Anton Gregorčič zaslutil, da bo nova rimska vlada udarila po Slovencih. Da bi obvaroval lastnino Društva Šolski dom, je 22. januarja 1923 dal registrirati na goriškem sodišču kupo-prodajno pogodbo med društvom in tremi profesorji bogoslovja: dr. Andrejem Pavlico, dr. Francem Žigonom in Andrejem Tabajem. Pogodbo so podpisali pred notarjem dr. Mariom Pa-scolettom. Trije gori omenjeni gospodje so prevzeli lastnino treh stavb (Šolski dom, Mali dom in Novi dom), ki so bile vredne - tako izhaja iz pogodbe - 340.000 lir. Trije gospodje so prevzeli terjatev Hipotekarnega zavoda za 54.000 lir, ostali denar bi Društvu izplačali v petnajstih letih. Društvo Šolski dom si je pridržalo pravico do vojne odškodnine, kajti na lastne stroške je popravilo v vojni poškodovane stavbe. Pavlica, Žigon in Tabaj so bili vpisani kot lastniki, vsak za eno tretjino imovinske vrednosti. Leta 1928, po smrti prof. Andreja Tabaja, sta Pavlica in Žigon prevzela vsak še eno šestino vrednosti premoženja.
Leta 1935, dne 18. julija, sta gospoda Pavlica in Žigon podpisala pogodbo o prodaji teh treh stavb Goriški ljudski posojilnici. Pogodbo so o so podpisali pred notarjem Giuseppom Grusovinom. Poleg Pavlice in Žigona sta na pogodbi podpisana podpredsednik GLP odv. Karel Podgornik in odbornik Ksikst Hrovatin. Vrednost treh stavb je bila 350.000 lir. GLP je v svoje breme prevzela vknjižbo zavoda Isti-tuto di credito fondiari per il Friuli orien-tale di Gorizia za 223.426, 40 lir (v 12 letih je hipoteka narasla od 54.000 na 223.000 lir). Preostali del vstoe, 126.573, 60 lir pa je GLP prodajalcema izplačala na roko.
Se pred razpustom Goriške ljudske posojilnice so njeni upravitelji prodali 11. junija 1941 pred notarjem Rodolfom Se-culinom, vse tri šolske stavbe družini Lutman, ki je takrat upravljala žago in tovarno pohištva v Ajdovščini. Na stavbah je bila še vedno vknjižba Monta - Cassa di Risparmio di Gorizia za 100.000 (GLP jo je v petih letih na to vsoto zmanjšala od prejšnjih 223.426, 40 lir), ki so jo Lutma-novi sprejeli v svoje breme. Ker je bila vrednost stavb ocenjena na 580.000 lir, so Lutmanovi preostalih 480.000 lir plačali s čeki Banca Nazionale del Lavoro. Pavla in Ana Lutman sta se vknjižili v stavbo v Ulici Croce 3 (vrednost je bila 230.000 lir), Peter Lutman na stavbo v Ulici Randaccio 24 (vrednost 190.000 lir), Maks Lutman pa na stavbo v Ulici Randaccio 22 (vrednost 160.000 lir). V zapisnikih in blagajniških knjigah Goriške ljudske posojilnice so zabeležili bodisi izdatek v letu 1935 kot prihodek v letu 1941.
Do tu dogajanje s slovenskimi šolskimi in drugimi stavbami v Gorici. Tisti "Mal položi dar...." je torej veljal le do neke mere. O vseh teh stavbah in o lastnini se je v Gorici veliko govorilo. Malokdo pa je šel pogledati v notarske arhive, v zemljiško knjigo in tudi v arhive bank in društev, seveda v tistih primerih, ko se je to ohranilo. V začetku spisa omenjenega pisanja ne zamerim gospodu Žerjalu. Napisal je pač to, kar so mu drugi povedali.
PISMA UREDNIŠTVU
Zadruga Naš
Kras: Kmečka ohcet bo od 25. do 29. avgusta
Včerajšnji II Pic-colo je na 19. strani objavil daljši razgovor z županskimi kandidati v zgo-niški občini, nad naslovom pa je zapisal: »Quest’anno saltano le nozze carsiche: c’e caren-za di sposi«. Ne vemo, od kod ta informacija podpisnici članka v Piccolu, toda res je, da so županski kandidati informacijo sprejeli kot dejstvo in jo vsak po svoje tudi komentirali. Z veseljem ugotavljamo, da so se o Kraški ohceti vsi izrazili pozitivno ter poudarjali, da predstavlja zgodovinsko in kulturno tradicijo Krasa, ki je ne gre zanemariti.
Poročiti se na Kraški ohceti je gotovo stvar posameznika oziroma para, ki dodobra premisli, preden se odloči za prijavo. Glavni in bistveni razlogi za prijavo so bili doslej (vsaj v veliki večini primerov) veselje in zadovoljstvo, da sta se bodoča zakonca lahko poročila v narodni noši, da sta se poročila po starodavnem izročilu, da ju spremlja na stotine ohcetarjev v narodnih nošah in pa zavest, da sta s tem prispevala k ohranjanju tradicije. Razumljivo je, da ni vsakdo pripravljen deliti svoj najlepši
dan v življenju z množico gledalcev, saj je poleg že omenjenega treba imeti tudi čut odprtosti in nesebičnosti, da lahko zaročenca svojo srečo * delita z drugim in z drugimi. Zato se je od prve ohceti leta 1968 že nekajkrat zgodilo, da je le-ta odpadla, ker pač ni bilo para, ki bi se tako čutil in bil sposoben prenesti ceremonial, ki ga ta etnografska manifestacija zahteva. O kakšni »namišljeni« poroki pa nismo nikoli razmišljali.
Da se povrnemo k letošnji poroki: 19. Kraška ohcet bo od 25. do 29. avgusta, kot vedno na področju repentabor-ske občine. Dosedanjim parom s Krasa, iz Brega in Trsta se bo letos pridružil par z Goriške, točneje iz Tržiča. Za manifestacijo, ki jo organizira zadruga »Naš Kras« v sodelovanju s KD »Kraški dom« in repentabor-sko občino, so priprave v polnem teku, tako kot ob vsaki ohceti doslej. Izkoriščamo priliko za vabilo vsem lastnicam in lastnikom narodnih noš, da se tudi ti začnejo pripravljati na sodelovanje pri tej največji etnografski prireditvi na Tržaškem.
Predsednik zadruge »Naš Kras« Egon Kraus
PO SPORAZUMU S FJK
Jorg Haider navezal stike tudi s Hrvaško
ZAGREB/CELOVEC - Po sklenitvi »protokola o sodelovanju« med Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino v začetku tedna, je koroški deželni glavar Jbrg Haider včeraj v Zagrebu navezal stike tudi z visokimi politiki in gospodarstveniki na Hrvaškem. Skupaj s finančnim referentom dežele Koroške Karlom Pfeit' fenbergerjem se je sestal z ministrskim predsednikom Matešo ter z ministrom za gospodarstvo Por' gesom. Na srečanju so se med drugim dogovorili za tesnejše sodelovanje med deželama še posebej na področju gospodarstva.
Kot poroča tiskovna služba urada koroške deželne vlade, je Haider po pogovoru z ministrskim predsednikom Matešo sporočil, da so se dogovorili za tri konkretne točke: 1. letno naj bi prišlo do vsaj dve politično-gospodarskih sestankov med najvišjimi p°' litiki obeh dežel; 2. obe deželi naj bi se izmenicn° predstvili na pomembnih gospodarskih forumih na Hrvaškem in na Koroškem; 3. koroška oz. avstrijska podjetja naj bi bolj ofenzivno sodelovala v proce privatizacije hrvaškega gospodarstva.
Prav privatizacija na Hrvaškem nudi koroškim 0 j avstrijskim firmam dobre možnosti pri nadaljnje osvajanju jugovzhodnega evropskega trga, je dej Haider, ki je hkrati opozoril na dejstvo, da sta E pska razvojna banka in tudi Avstrijska kontro banka šele pred nedavnim dala zeleno luč za kre ne posle s Hrvaško v višini več milijard šilingov.
Gospodarskim pogovorom v hrvaški prestolnic ) prisostovala tudi močna delegacija koroške EUP banke iz Celovca na čelu z direktorima Kultere J
in Schusterjem.
Ivan
LukaD-
POLITIKA / ZELO POMEMBNA PREIZKUŠNJA
V	nedeljo evropske volitve
V	treh občinah tudi upravne
Volilci bodo obnovili dolinsko, zgoniško in repentabrsko skupščino
_____________V TREH OKOLIŠKIH OBČINAH_________________
ID: Upravitelji si spet zaslužijo zaupanje
Poziv ljudem, naj gredo na volitve - Apel za podporo evropski kandidaturi Volčiča
V nedeljo bomo Sli na volišča za obnovitev evropskega parlamenta, v treh okoliških občinah (Dolina, Zgonik in Re-Pentabor) pa tudi za neposredno izvolitev županov in občinskih svetov. Volišča bodo odprta od 6-30 do 22.ure. Na volišče je treba z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom. Kdor ga ni dobil na dom ga mora dvigniti na volilnem uradu svoje občine.
Glasovnica za evropske volitve je rjave barve. Volitve so s proporC-nim sistemom. Volilec mora prekrižati simbol stranke, ob katerem lahko odda dve preferenci s priimkoma izbranih kandidatov. Kdor glasuje Južnotirolsko ljudsko stranko-SVP (z njo je povezana SSk) lahko odda le eno preferenco s priimkom kandidata. Številk ne pišemo.
Glasovnica za občinske volitve je oranžna. yolilci Doline, Zgonika In Repentabra morajo Prekrižati simbol koali-cije ali stranke, s tem avtomatično podprejo županskega kandidata in ^jegovo listo. Ge hočejo lahko oddajo eno preferenco s priimkom kandidatke ali kandidata. Tudi na tej glasovnici ne Pišemo številk.
Volilna kampanja se konca danes opolnoči. Vse stranke in koalicije l®r njihovi kandidati polivajo volilce, naj v nedeljo pojdejo na volišča. Udeležba na volitvah je Pravica in obenem državljanska dolžnost, s katero državljani izbirajo svoje politične predstavne in svoje upravitelje.
Uprave v Dolini, Zgoniku in Repnu so dobro poslovale in zato si dosedanji upravitelji zaslužijo zaupanje volilcev. Takole razmišljajo Levi demokrati, ki so včeraj (na sliki-FOTO KROMA) predstavili svoje kandidate za volitve v zgo-niški, repentabrski in dolinski občini. Kandidate sta predstavila pokrajinski tajnik Stelio Spadaro in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, srečanja pa so se udeležili županska kandidata v Zgoniku in v Repnu Mirko Sardo in Aleksij Križman ter kandidati za občinski svet Sandy Klun, Antonio Ghersini-ch, Marisa Mauri por. Grilanc in Igor Tul (Dolina) ter Alenka Obad, Vladimir Budin in Lucijan Milic (Zgonik).
Spadaro je izpostavil pomen, da so se v vseh treh okoliških občinah znova oblikovale razširjene levosredinske koalicije, ki postavljajo na prvo mesto utrditev sožitja. Da so te uprave dobro delale nam priznavajo tudi naši politični nasprotniki, je podčrtal Budin, ki je tudi dodal, da za mandate v občinskih svetih LD kandidirajo mlade in sposobne ljudi. GJede evropskih volitev sta tako Spadaro kot Budin pozvala volilce, naj pojutrišnjem glasujejo za senatorja Dimitrija Volčiča, ki ima edini po
njunem prepričanju realne izglede za izvolitev v Strasbourg. Volilna kampanja je bila v vseh treh občinah korektna in umirjena, kar predstavlja tudi priznanje za dosedanje upravitelje.
Klun, ki je nosilec dolinske kandidatne liste Skupaj-Insieme, je izrazil zadovoljstvo, da so v zavezništvo pristopili tudi zeleni in Ljudska stranka, tako da lista zastopa in pooseblja res široke interese dolinskih občanov. Na pomen široke udeležbe na volitvah je opozoril Ghersinich, ki je spomnil, da so nekateri na zadnjem referendumu pozvali ljudi k bojkotu volišč, kar se jim danes lahko obrne proti, kot
neke vrste »avtogol«.
Konkretnost je glavna značilnost programa Napredne liste v repentabrski občini, je dejal dosedanji župan Aleksij Križman. Rekel je, da je bila volilna kampanja v tej majhni občini strpna in tvorna, kar bo gotovo prišlo prav novoizvoljenemu občinskemu svetu.
Milič, Sardo, Vladimir Budin in Obadova so povedali, da sloni zgoniška lista Skupaj-Insieme na trdni opori dela, ki ga je opravil odbor županje Tamare Blažinove. Budin je očital županskima kandidatoma Severne lige in Pola svoboščin, da v bistvu ne poznata konkretnih problemov zgoniške
realnosti in da je bilo v volilni kampanji s strani dosedanje opozicije nekaj nepotrebnih dema-goških ekcesov. Tako Obadova kot Milič sta vsekakor izrazila optimizem, da bodo občani Zgonika pojutrišnjem množično šli na volišča, saj so ljudje - ne glede na politično in strankarsko prepričanje - zelo vezani na svojo občinsko upravo.
Levi demokrati, ki so se prvič predstavili na svojem novem sedežu v Ul.Geppa, so torej, kot vidimo, na splošno optimistično razpoloženi. Tudi oni vsekakor pozivajo ljudi, naj v nedeljo zanesljivo pojdejo na volišča.
TRŽAŠKA OBČINSKA UPRAVA
KRAŠEVCI POZOR!
Odlok o akustičnem onesnaževanju
Določitev najvišje meje decibelov, ki jih lahko oddajajo javni lokali
^ pričakovanju deželnega jV^ilnika za izdajo občin-j'h dovoljenj, ki zadevajo
ene prireditve v javnih Prostorih na odprtem ter v ^vnih lokalih v zvezi z aku-icnim onesnaževanjem, je z Zaska občina v sredo izdala aCasni odlok, ki ureja tovrst-116 dejavnosti.
Novost so predstavili na Q ,?ra)snji tiskovni konferenci ornica Ondina Barduzzi, o^telj občinske službe za o 0 ie in promet Gianfranco n Puti in konzulentka Obči-lolc n* ^OTella Honsell. Od-jj. . določa v bistvu najvišjo Orj]°.decibelov, ki jih lahko ra2,aaj° lokali, za kar velja elite v občin na razna ob-
vinsln V,U- coni A (zgod°-(od r iedr°) je dnevna meja
lov f'' < 0 22. ure) 65 decibe-ur \noCna meja (od 22. do 6. (obl 5a dB, v conah B nijjj- ena območja z drugac-°dii 1r,2nacilnostmi in manj Ha dena območja) je dnevna j”619 60 dB, nočna 50 dB, rnogj.^zito industrijskih ob-70 doc’^6 j1116)3 stalno v višini
Za lastnike lokalov, ki mislijo spoštovati navedene meje, je dovolj osebna pisna izjava, v kateri potrjujejo njihovo spoštovanje. Odlok predvideva vsekakor tudi možnost zvišanja meje za pet decibelov, a to le do polnoči, nakar je treba preiti na standardne meje. Zainteresirani
morajo v tem primeru opraviti preizkus in ga vložiti na Občino za ustrezno dovoljenje. Slednje bo veljalo za največ deset dni v letu, od katerih najveC štirje zaporedno. Naj dodamo, da so globe od dveh do šest milijonov lir, predvideno je tudi zaprtje obratov, (ag)
Borštani gostujejo drevi v Bazovici
V Bazovici se nadaljujejo pobude v zvezi s praznovanjem stoletnice ustanovitve vaškega kulturnega društva Lipa. Na vrtu Gospodarske zadruge bo danes zvečer gledališka predstava Obleka naredi človeka, s katero se bodo predstavili Borštani oziroma člani dramske skupine Slovenec, v sodelovanju s pevskim zborom Slovenec - Slavec. Gre namreč za glasbeno igro, ki je že bila na odru, zrežirala pa jo je Boža Hrvatič.
Pred tem pa se v Bazovici pripravljajo tudi na »domačo« predstavo, to se pravi na nastop vaške dramske skupine, ki bo pred občinstvo stopila konec meseca.
Pred tem bo na vrsti je glasbeni večer oziroma koncert na vaškem trgu M’zarju, kjer bodo zapeli zbori iz Bazovice, Padrič in Gropade.
Današnja predstava je tudi predvidena na odprtem (začetek ob 20.30), v primeru nenaklonjenega vremena pa se bo odvijala v bazovski kinodvorani. (JPč)
Nobene solidarnosti »sežanskemu« sleparju
Fant je prijazen, prepričljiv in zaupanja vreden, ko v lepi slovenščini prosi za pomoč: karabinjerji so mu namreč naložili slano prometno globo in mu zasegli vozniško dovoljenje, tako da se ne more vrniti domov, če ne odplača globe. Zal pa je brez denarja: bi mu posodili nekaj desettisočakov, ali kar stotisoč lir, ki jih bo seveda v najkrajšem vrnil?
Res gre za velik problem, predvsem ker se mladeniču to dogaja večkrat -prevečkrat. V resnici gre za donosni posel, za profesionalno prevaro, kateri je že nasedlo veliko ljudi po vsem Krasu. Slepar je očitno odkril, da so na Krasu ljudje solidarni s sosedom z druge strani meje - o sebi namreč pravi, da je doma iz Sežane - tako da prosi za »solidarnostno posojilo« samo pri slovenskih družinah in obratih. In marsikje mu je že uspelo, da je prelisičil nič hudega sluteče domačine, ki so mu »posodili« tudi po stotisoč lir, ki jih seveda niso več videli. Fant, ki je visok okrog 180 cm, temnolas in močnejše postave, je na delu že več mesecev, zadnje čase pa se je na srečo razširil glas, da gre za sleparja, tako da mu je marsikdo brez nadaljnega pokazal vrata. Vsekakor velja opozoriti vso javnost: pozor na (sežanskega) sleparja!
VOLILNA KRONIKA
Dolina: zaključni shod Borisa Pangerca
V Dolini na trgu bo drevi ob 20. uri zaključni shod liste Skupaj-Insieme, ki za župana predlaga Borisa Pangerca. Županski kandidat in kandidati za občinski svet bodo podali občanom obračun volilne kampanje in pozvah volilce, naj v nedeljo množično podprejo dosedanjo koalicijo, ki je - tako pravijo - dobro upravljala Občino.
Cuffaro bo sklenil kampanjo SIK
Vladni podtajnik za znanstveno raziskovanje in kandidat za Strasbourg Antonino Cuffaro bo danes ob 11.30 na Goldonijevem Trgu sklenil volilno kampanjo Stranke italijanskih in slovenskih komunistov. Srečanja se bodo udeležih tudi ostali kandidati SIK za Strasbourg, med katerimi tudi Slovenka, deželna svetovalka Bruna Zorzini Spetič.
Volčič za ovrednotenje Trsta
Neodvisni kandidat LD za evroparlament senator Dimitrij Volčič je ob sklepu volilne kampanje dejal, da se bo v primeru izvolitve zavzemal za vsestransko ovrednotenje Trsta v evropski realnosti. Senator je v tem sklopu obžaloval, da so ugledni tržaški kulturniki, znanstveniki in ekonomisti večkrat bolj cenjeni v tujini kot doma. Volčič je pozval vse krajevne komponente, naj po možnosti čimbolj valorizirajo domače sile in moči.
Volilna zdravica Julijske fronte
Županska kandidatka Fronte Giuliano-Julijske fronte v DoUni Silvana Mergiani por. Mondo vabi danes simpatizerje in vse občane na volilno zdravico od 18. ure dalje. Družabno srečanje bo v Boljuncu (hišna številka 457). Poleg Mondove se bodo srečanja udeležih tudi kandidati Fronte Giuliano za dolinski občinski svet.
Apel za Predraga Matvejeviča
Prejeli smo in objavljamo:
Groza vojne v Jugoslaviji krepi našo vero v sožitje med narodi in nas prepričuje v pomen vloge kulturnih delavcev, ki to sožitje spodbujajo. Jugoslovanska kulturna levica je bila prisiljena k molku ali v emigracijo. Med temi intelektualci, ki so morali zapustiti domovino, je tudi Predrag Matvejevič, ki poučuje literaturo južnoslovanskih narodov na rimski univerzi, zaupana pa mu je bila tudi stolica za slovenščino.
Vse njegovo delo je dokaz mediteranske širine, zavzetosti za socializem s človeškim obrazom in stremljenja, da bi pojem evropske skupnosti narodov razširil na slovanske države in Balkan. Njegovi nameni zasluzijo tudi našo podporo.
Izjavo so podpisali: Miran Košuta, Sergej Verč, Borut Spacal, Mirjam Koren, Marko Kravos, Nevenka Pečar, Branko Lakovič, Mojca Siškovič, Aldo Rupel, Matejka Grgič in Marij Cuk.
Sporočilo Občine Dolina
Občina Dolina sporoča, da je na osnovi veljavnih določil vključila vasi Gročana, Draga in Pesek v volilni sedež št. 3 v Srenjski hiši v Borštu, št. 136, zraven pošte. Z namenom, da bi olajšah pravico do glasovanja so organizirali prevozno službo za volilce iz Gročane, Drage in Peska, ki bi imeli probleme za prevoz do volilnega sedeža št. 3 v Srenjski hiši v Borštu, št. 136, in sicer s sledečim umikom:
Nedelja, 13. 6.1999 - Volitve za evropski parlament in občinske volitve:
Odhod iz Drage: ob 9., 14. in 16. uri. Odhod iz Gročane: ob 9.45,14.45 in 16.45. Odhod iz Peska: ob 10., 15. in 17. uri.
Istega dne bo Občina Dohna tudi zagotovila prevoz prizadetih volilcev od doma do volišča in obratno. V ta namen, naj se zainteresirani zglasijo v občinskem volilnem uradu (tel. 040 - 8329220) do jutri. Volilni urad je na razpolago tudi za vse ostale informacije.
Sgarbi drevi na Trgu Unita
Kandidat Forza Itaha za evroparlament Vittorio Sgarbi bo drevi ob 18.30 sodeloval na zaključnem volilnem zborovanju na Trgu Unita. Sgarbi uživa na teh volitvah podporo Prima Rovisa in njegovega združenja«Amare Trieste«, ki se dejansko zavzema za odcepitev Trsta od preostalega dela Furlanije-Julijske krajine.
La Magra o problemih Devinščine
Županski kandidat Pola svoboščin v zgoniški občini Claudio La Magra v tiskovnem sporočilu opozarja na prometne težave v naselju Devinščina, ki je del Proseka, a sodi pod zgoniško upravo. Gre za kočljiv problem, ki ga bo kandidat desnice v primem izvolitve postal na eni izmed prvih sej novoizvoljenega zgo-niškega občinskega sveta.
Tamova o sodelovanju na meji
Kandidatka Demokratov Bruna Tam meni, da bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti čezmejnemu sodelovanju ter italijansko-slovenskim odnosom. Pri tem omenja pobudo mednarodnega Kraškega parka in okrepitev zamiseh kraško-obalne skupnosti.
Tamova se poteguje za mandat v evropskem parlamentu. V našem volilnem okrožju se Prodijeva stranka prizadeva tudi za izvohtev senatorja Antonia Di Pietra. Nosilec kandidatne liste Demokratov je nekdanji minister za javna dela Paolo Costa, ki je doma iz Benetk.
NOVICE
NA OPČINAH / NOVI CENTER
VOJNA / PROBLEM PR1BE2NIKOV
Nagrada Dirac 1998 za fizika Stephena L. Adlerja
Ameriškemu znanstveniku, 60-letnemu Stephe-nu L. Adlerju, so vCeraj podelili kolajno »Dirac 1998«. Slovesnost je bila v mednarodnem centru za teoretsko fiziko »Abdus Salam«, nobelovec Paul A.M. Dirac pa je vedno pobliže sledil dejavnosti tega centra in zato so tudi po njem poimenovali priznanje. Adlerja so nagradili za njegove raziskave na kvantnem področju skupaj s kolegom Romanom Jackivvom s »Massachusetts Institut of Tecnology« (Jackiw je priznanje prejel marca letos). Po posegu ravnatelja centra Miguela Virasora je Adler govoril o simetriji in elementarnih delcih.
Praznik mornarice
Ob 81-letnici podviga pri Premudi (10. junij 1918) v Kvarnerskem zalivu je italijanska vojna mornarica tudi v našem mestu slavila svoj praznik. Svečanost je bila pred sedežem pristaniškega poveljstva, kjer so s krova izvidneškega Čolna obalne straže v morje spustili venec v spomin na vse tiste, ki so na morju izgubili življenje. Na sedežu pristaniškega poveljstva so zatem odprli fotografsko o »vojaških ladjah v tržaškem pristanišču v letih 1945-1954« (razstava bo odprta do
20.	junija od 16.30 do 18.30, ob prazničnih dneh tudi zjutraj, od 9. do 12. ure). V novi sejni dvorani, ki so jo odprli prav ob tej priložnosti, pa je pristaniški poveljnik in pomorski direktor FJK, kontraadmiral Sergio De Stefano, pozdravil udeležence na slovesnosti.
Pri Act bodo na razpolago poletni urniki avtobusov
Prevozno podjetje Act sporoča, da bo ob vstopu v veljavo poletnega umika avtobusov (v nedeljo,
13.	junija) urad za stike z javnostjo odprt tudi jutri od 8.30 do 13. ure: delili bodo nove umike in nudili vse potrebne informacije v zvezi s spremembami, do katerih je prišlo zaradi zapore Rebri na Greti. Umiki so na razpolago bodisi v omenjenem uradu v Ul. D’Alviano 15 kot tudi v uradu podjetja v Ul. S. Cilino 99. Act opozarja, da bo urad v Ul. D’Alviano v juliju in avgustu odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 13. ure. Ob teh urah bodo uslužbenci tudi odgovarjali na zeleno številko 800-016675, nudili bodo pojasnila glede posameznih prog, urnikov, najdenih poredmetov, cene vozovnic itd.
Prepoved kopanja pri EAPT in Ferroviariu
Na podlagi analiz, ki so jih opravile pristojne službe, je župan začasno prepovedal kopanje na dveh območjih, in sicer pri Ferroviariu ter pri EAPT.
Tižaški redarji so se izkazali
Tržaški mestni redarji so se izkazali na 21. prvenstvu streljanja v tarCe, ki je bilo v nedeljo na openskem strelišču, kjer se je zbralo kar 22 ekip mestnih redarjev iz vse Italije. Tukajšnje zastopstvo je zasedlo 2. mesto, v skoraj vseh zvrsteh pa je imelo svojega predstavnika na zmagovalnem odru. Se posebno je izstopal Sergio Scheri, ki so ga tudi sklicali v državno reprezentanco mestnih policij, ki se bo septembra v Nemčiji udeležila evropskega prvenstva v streljanju v tarče.
Predstavitev knjige »Ribiška steza v nabrežinskem bregu«
Občinska uprava obvešCa, da bo danes, ob 20. uri v občinski knjižnici v Nabrežini predstavitev knjige Marine Pertot in Bruna Volpija Lisjaka »Ribiška steza v Nabrežinskem bregu«, ki jo izdajata občina Devin Nabrežina in založba Lint Editori Associati. Poleg avtorjev se bosta veCera udeležila Pavle Merku in Giuliano Orel.
Prošnje za delovna mesta
V uradu za delo v Ul. Fabio Severo 46/1 bodo v ponedeljek, 14. in v torek, 15. junija od 9.30 do
12.30	sprejemali prošnje za udeležbo na selekcijah za naslednja delovna mesta: deželna zdravstvena služba »združene bolnišnice«: 11 dmžbeno-zdravstvenih pomočnikov (določen Cas 6 mesecev, rok bodo morebiti podaljšali); Občina Milje: 1+1 kvalificiran delavec varilec (nedoločen Cas), 1 kuhar (doloCen Cas 1 leto); Občina Trst: dmžbeno-zdravstvena uslužbenca (čiščenje in urejevanje prostorov za mladoletnike, doloCen čas, nadomeščanje ob porodniškem dopustu); 4 mesta za varstvo in vzdrževanje občinskega imetja (doloCen Cas 90 dni).
Tržaška Pokrajina pa je razpisala javni natečaj za pet delovnih mest (za določen Cas) v zvezi z uresničevanjem načrtov, ki jih financira Sklad za Trst. Prošnje je treba predložiti do 13. ure 23. junija. Ustrezni razpis je na razpolago v vratarnici Pokrajine Trst, informacije nudijo tudi v uradu za osebje v Ul. S. Anastasio 3, lahko pa zanje zaprosimo tudi po telefonu (040-37981).
Važna pridobitev za Vzhodni Kras
Nudili bodo več zdravstvenih storitev
Odslej bodisi Opencem kot nasploh vzhodnokraškim prebivalcem, ki se obračajo do podjetja za zdravstvene storitve, ne bo vec treba hoditi v mesto: v poslopju na Proseški ulici 28/a na Opčinah so namreč včeraj odprli nov okrajni sedež, v katerem so poleg nekaterih ambulant tudi razni uradi, v katerih bodo lahko opravili preglede in analize, poravnali ticket in nasploh opravili druge obveznosti upravnega značaja (zdravstvene knjižice, vpis ali zamenjava zdravnika itd.). Čez nekaj mesecev, ko bo obnovljena celotna informatska mreža, bo openski center povsem enakovreden drugim sedežem zdravstvenega ali bolnišniškega podjetja.
Odprtja so se vCeraj med drugimi udeležili glavni ravnatelj podjetja za zdravstvene storitve Franco Rotelli, zdravstveni direktor Andrea Collareta, upravni direktor Michele Zanetti, dr. Ivan Simunic ter predsednik rajonskega sveta Zoran Sosič. Kot je dejal Paolo Da Col, odgovorni za okraj 1, h kateremu sodi Vzhodni Kras, bodo prebivalci poleg raznih storitev lahko računali na »skupino operaterjev, ki bo pokazala ustrezno pozornost in bo pripravljena, da pravočasno najde konkretne odgovore, ki jih terjajo zdravstvene potrebe skupnosti.«
Goste je pozdravil tudi Zoran Sosič,
ki je obenem izrekel željo, da bi se s Časom poslužrli še drugačne prostorske rešitve, saj je v večnamenskem centru med drugim predvideno tudi zemljišče za poslopje, ki naj bi služilo zdravstvu. Spomnil je tudi na problem službe 118, ki je bila tudi na Opčinah, zaradi krčenja sredstev pa so jo ukinili. Sosič je poudaril, da so Opčine strateškega pomena za ves Kras, razni kraji so hitreje dosegljivi, marsikomu je openska služba 118 rešila življenje in je zato povabil pristojne, naj naredijo vse, da jo ponovno vzpostavijo. V odgovor je Franco Rotelli obljubil, da se bo zavzel za rešitev tega problema, vendar je spomnil, da so sredstva, s katerimi razpolagajo, za polovico manjša, in so se temu morali prilagoditi.
Openski okrajni sedež podjetja za zdravstvene storitve je bil tudi doslej na Proseški cesti, vendar na hišni številki 10. Novi sedež je v pritličju poslopja, ki je za cerkvijo in ki je občinska last, zgornji prostori so namenjeni župniji. Do marca lani je poslopje služilo občinski izpostavi in rajonskemu svetu, ki sta sedaj v večnamenskem centru v Doberdobski ulici. Pred odhodom je rajonski svet odobril resolucijo, s katero se je zavzel, da občinska uprava prostore dodeli zdravstvenemu podjetju, kar se je po preureditvi tudi zgodilo.
Novi begunci s Kosova in tudi iz Srbije
Albion hitrejši od birokratov
Med kosovskimi begunci, ki jih je v Trstu vec sto, ni posebnega navdušenja zaradi konca vojne, ker še ne poznajo pogojev miru v svojih rodnih krajih. Med srbskimi priseljenci pa vlada velika zaprepašCenost, saj se - z izjemo maloštevilnih aktivnih privržencev MiloševiCevega režima - zavedajo strahotnih posledic vojne, ki bi se ji lahko Srbija izognila s pametnejšo politiko, medtem ko samo manjšina tukajšnjih priseljencev verjame uradni verziji, po kateri Srbija slavi »zmago«.
Pri humanitarnih organizacijah pričakujejo nov naval pribežnikov, tako albanskih s Kosova, ki so se doslej skrivali pred srbsko represijo, kot tudi Srbov. Prav včeraj so zabeležili štiri primere srbskih beguncev, ki so pobegnili iz vojske oz. pred nevarnostjo vpoklica, je pa zelo verjetno, da bo prišlo še veC civilistov, ki se skupaj s srbsko vojsko umikajo s Kosova, in takih, za katere so razmere v opustošeni Srbiji neznosne.
Problem beguncev bo torej stalnica še nekaj časa, kot je že vsaj od lanskega poletja, ko se je začel prvi množični beg Albancev s Kosova pred srbskim nasiljem. Od takrat pa se stroj italijanske birokracije ni posodobil in bi brez posega krajevnih uprav in prostovoljcev humanitarnih organizacij popolnoma odpovedala vsakršna pomoč beguncem, katerim sicer ustava in zakoni priznavajo pravico do azila pred vojnim nasiljem.
Zgleden primer težav, s katerimi se vsakodnevno spopadajo pribežniki, zadeva malega Albiona, ki je pred dnevi zagledal luC v bolnišnici Burlo. Njegova starša sta lani pobegnila s Kosova in avgusta pristala v Trstu, kjer sta zaprosila za azil, kmalu zanosila otroka, mati ga je donosila, da se je rodil: v vsem tem Času pa vsedržavna komisja za dodelitev statusa beguncev, ki sedi v Rimu, še ni našla Časa, da bi ju zaslišala, tako da še vedno lebdita v nekakšnem limbu brez prave pravice do bivanja.
Kdaj in kako se bosta lahko vrnila z malim Albio-nom na Kosovo?
Knjiga o italijanski zasedbi Jugoslavije
Danes ob 17.30 bodo v knjigarni Borsatti (Ul. Pon-chielli 3) predstavili knjigo z naslovom »Jugoslovanska fronta 1941-42« posvečeno italijanski vojaški zasedbi za Časa druge svetovne vojne. O knjigi bo poročal zgodovinar prof. Antonio Šema, prisoten pa bo sam avtor Mario Dassovich.
V Devinu zasedanje o jeziku poezije
Od danes do nedelje bo v devinskem dacu oz. »hiši soli« potekalo zasedanje posvečeno jeziku poezije, ki ga prireja videmski založnik Campanotto v sodelovanju z Jadranskim zavodom združenega sveta in z združenjem Musiči Artis pod pokroviteljstvom de-vinsko-nabrežinske občinske uprave. Vstop na predavanja vrste pomembnih književnikov je prost.
ZDRAVSTVO / VSE MANJ SREDSTEV
PREDSTAVITEV / PREDSINOCNJIM V NŽK
Zaskrbljenost zdravnikov za prihodnost bolnišnic
Devet sindikalnih organizacij zdravnikov tržaških bolnišnic je podpisalo skupno protestno pismo zaradi napovedanega zmanjšanja deželnih prispevkov bolnišnicam, ki se bodo po napovedih skrčile za nadaljnjih 11 ali 12 milijard lir prihodnje leto in leta 2001.
Zdravniške organizacije ugotavljajo, da je sama generalna direkcija bolnišnic zapisala v letnem planu, da bo v primeru tako znatnega klestenja sredstev primorana zapreti nekaj oddelkov in skrčiti število osebja za okrog 300 zaposlenih. 2e prejšnja leta je deželna uprava zmanjšala finančno dotacijo za bol-nišniške dejavnosti, zaradi Cesar, pišejo sindikati zdravnikov, je prišlo do številnih težav, kot je bilo letos pozimi, ko je tudi po sto bolnikov bilo nameščenih daleč od oddelkov, v katerih so jih sprejeli na zdravljenje. Med drugim že danes primanjkuje osebja in tehničnih sredstev, zaradi finančne stiske pa naj ne bi vodstvo imenovalo nekaterih primarijev.
Zato sindikalne organizacije zdravnikov zahtevajo, naj deželna uprava ne zmanjša sredstev, s katerimi razpolagajo bolnišnice, saj bi nadaljno krčenje imelo hude posledice na nivoju zdravstvenega skrbstva, ki bi se še poslabšalo v škodo vsega prebivalstva.
Madžarski obisk v znanstvenem parku pri Padričah
VCeraj je zastopstvo madžarskega nacionalnega odbora za tehnološki razvoj, ki so ga spremljali predstavniki veleposlaništva iz Rima, obiskalo znanstveni park pri Padričah. Gostje, ki jih je sprejel predsednik parka Lucio Susmel, so si ogledali pomembnejše ustanove, ki jih gostijo v raziskovalnem centru, govor pa je bil tudi o nadaljnem sodelovanju.
Zemljevid Goriško ozemlje
Publikacija na pobudo Narodne in študijske knjižnice in Slorija
Prejšnji veCer so na pobudo Narodne in študijske knjižnice in Slovenskega raziskovalnega inštituta predstavili tudi na Tržaškem publikacijo z zemljevidom Goriško ozemlje in priloženim seznamom krajevnih in ledinskih imen, ki so ga objavili pred kratkim s pomočjo Urada za Slovence po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve Slovenije.
Delo, pri katerem je dalj caSg egpo lovalo vec raziskovalcev, so u P gj
zaključili Vlado Klemše, Al 0 u(je-in Robert Petaros. Slednja sta ^ ^ pr0-ležila predsinocnje predstavi v sV. štorih Studijske knjižnice '	v0ri'
Frančiška, kjer sta o knjigi ®P„ sip jp la ravnatelja Slorija EmidB , j foto knjižnice Milan Pahor (na s KROMA/Križmančič).
SOLSTVO / VČERAJ ZADNJI DAN POUKA
ŠOLSTVO / ZADNJI DAN POUKA
Za učence in dijake so se začele počitnice
Le šolarji zadnjih razredov bodo morali polagati izpite
Učenci in dijaki so preživeli včeraj še zadnji dan pouka v letošnjem šolskem letu. Bil je, seveda, drugačen od prejšnjih, saj je šole že prevzelo počitniško vzdušje. Tradicionalnega pouka ni bilo, treme pred izpraševanji ali šolskimi nalogami niti. Povsod je bilo zaznati le veliko željo po oddihu, po brezskrbnih počitnicah.
Na osnovnih šolah so, z izjemo petih razredov, podelili spričevala. Pe-tosolce čaka v prihodnjih dneh še zaključni izpit, ki bo učencem odprl vrata srednjih šol.
Na nižjih in višjih srednjih šolah še niso razobesili učnih uspehov. Izidi bodo znani po redovalnih sejah: na večini nižjih srednjih šol danes, na višjih prihodnji teden. Na šoli I. Cankarja pri Sv. Jakobu in F. Erjavca v Rojanu bodo razobesili izide danes opoldne, na šoli Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na oddeljenem oddelku na Katinari danes ob 13. uri, na šoli S. Kosovela na Opčinah in na šoli F. Levstika na Proseku danes ob 9.30. Na nižji srednji šoli I. Grudna v Nabrežini bodo
imeli redovalno sejo jutri, izide pa bodo objavili po seji.
Na višjih srednjih šolah se bodo redovalne seje nadaljevale še prihodnji teden. Na treh šolah bodo objavili učne uspehe v petek, 18. junija: na liceju F. Prešerna in na pedagoškem liceju A.M. Slomška ob 11. uri, na zavodu 2. Zoisa pa ob 10. uri. Na poklicnem zavodu J. Stefana morajo datum objave učnih uspehov še določiti. ■
Prihodnji teden se bodo na nižjih srednjih šolah začeli zaključni izpiti za dijake tretjih razre-
dov. Prvi bodo stopili »v ogenj« dijaki svetoivan-ske in katinarske šole Sv. Cirila in Metoda ter nabrežinske šole I. Grudna. Prvo pisno nalogo (v slovenščini) bodo pisali v torek, 15. junija. Predsednik ocenjevalne komisije na šoli pri Sv. Ivanu bo ravnatelj dolinske srednje šole Emil Bole, predsednik komisije na nabrežinski šoli pa bo ravnatelj svetoivanske šole Marijan Kravos.
Na šolah I. Cankarja pri Sv. Jakobu, S. Gregorčiča v Dolini in S. Kosovela na Opčinah (ter F. Levstika na Proseku) se bodo začeli zaključni izpiti dan kasneje, 16. junija. Ocenjevalni komisiji pri Sv. Jakobu bo predsedoval ravnatelj openske šole Venceslav Devetak, komisijo na dolinski šoli bo vodil ravnatelj nabrežinske šole Zvonko Legiša, predsednik komisije na openski in pro-seški šoli pa bo ravnatelj svetjakobske šole Aleksander Kriščak.
Dijaki petih razredov višjih srednjih šol bodo imeli po koncu pouka še skoraj dva tedna na razpolago za pripravo na državni izpit. »Nova matura« se bo začela v sredo, 23. junija, s pisno nalogo v slovenščini.
ŠOLSTVO / NA OSNOVNI SOLI M. GREGORIC-STEPANCIC
»Miške« od Sv. Ane opravile vozniški izpit
Med šolskim letom so učenci izpeljali projekt o prometni vzgoji
Kar lepo število sl si je včeraj pope Ogledalo zaključno bitev, ki so jo prip UCenci (in vestne uč ^e) osnovne šole IV Gregoric-Stepanč Ane. Solarji s Predstavili igrico 1SCe najde, s katero navezali na projekl nretne šole, ki so j Paljali med šolski °m. Igrica namreč { V(:,bije o miškah, ki n° obiskujejo avte a bi se znale dobr nasati za volanom, e se rogato norčuj Pb, a miške so kiji nn* do njih vedno p R- Ko opravijo vo2 *Pit in prejmejo n^ko dovoljenje, si 6 privoščijo vožn eati, kar vzbudi r
adovednost. Mm
^tomobilski iz Pa so nevešče vo pZr et konča z n
prometnik odpel
kn?a,Por’ a sodi v^111 vrne pros
opraa P.od P0g0i
4 P^vpo voznis:
0^PodVninnoej0 '
te"0 koreograi
Pe^re 3 ?e zaPel lo s katerimi Pozdravili šolsl
Uspehi slovenskih dijakov na Gutenbergovem natečaju
Pred dnevi smo že pisali o velikem uspehu, ki so ga zabeležili slovenski dijaki na natečaju ob letošnjem knjižnem sejmu Od Gutenberga do laserja. Uspeh je še toliko večji, če pomislimo, da so slovenski dijaki napisali svoje prispevke v italijanščini in so v kategoriji nižjih srednjih šol pustili za sabo vse »tekmece« iz italijanskih šol.
Prvo mesto je osvojil Matej Nadlišek, drugo mesto Petra Marega, posebno pohvalo pa je žirija podelila Nataši Gombač. Vsi obiskujejo katinarski oddelek nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda, njihova mentorica pa je bila prof. Lozejeva. Nadlišek je na natečaju z naslovom Pripovedovati o Trstu napisal »fantastično« zgodbo o dvoboju med burjo in širokom, Petra Marega je je pi-
sala o glavaču, ki je zašel v Tržaški zaliv, a je hotel preživeti, Nataša Gombač pa se je navdihnila pri Mihcu in Jakcu.
Uspeh je dopolnil dijak 4. razreda pedagoškega liceja A.M.Slomška Jaka Nemanič z osvojenim drugim mestom v kategoriji višjih srednjih šol. Fant prihaja iz Sežane (zato so mu dovolili napisati nalogo v slovenščini, njegova mentorica pa je bila prof. Massera) in v nalogi se je razpisal prav o dogodivščinah, ki jih je preživel s sestro, ko sta kot fantek in deklica prihajala s Krasa v Trst. Tolikšen uspeh slovenskih dijakov, ki ga je zaokrožila učenka dolinske OS P.v Voranca Lej la Slavec z osvojitvijo 4. mesta v kategoriji osnovnih šol, še enkrat priča o kakovosti slovenskih šol.
»Slovo« od pouka s pestrimi prireditvami
Starši, babice in dedki so si ogledali, kar so njihovi otroci pripravili med šolskim letom
Ob današnjem zadnjem dnevu pouka se je na slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šolah zvrstila cela vrsta zaključnih prireditev. Predstave za starše ob izteku šolskega leta so priredili na osnovnih šolah v Barkovljah, v Nabrežini, v Devinu, v Sempolaju, v Trebčah, v Dolini, v Boljuncu. V Saležu so pripravili družabno srečanje s starši, v Bazovici pa orientacijski pohod.
Zaključne prireditve so bile tudi ne nekaterih nižjih srednjih šolah: pri Sv. Jakobu in na Proseku, medtem ko so se dijaki nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana in s Katinare predstavili staršem v sredo zvečer.
Na šempolajski osnovni šoli Stanka Grudna (na prvi sliki) so posvetili največjo pozornost narodni noši. Učiteljica Marta Košuta, ki je odlična poznavalka tega našega oblačila, je številnim
staršem in otrokom predstavila nošo na najbolj primeren način: učenko Petro Doljak je oblekla v nošo, tako so lahko prisotni videli, kako je bilo naše narodno oblačilo sestavljeno. Seveda ni manjkalo petja in skupne zaključne družabnosti.
Prijetno je bilo tudi na devinski šoli J. Ribičiča in K. Streklja (druga slika). Najmlajši učenci so povedali, »kako govorimo« : predstavili so kuhinjske predmete in dokazali, da so se v šoli že marsikaj naučili. Petje narodnih pesmi in plesne točke, med katerimi ni manjkal ples v modernem ritmu, so zaokrožili prireditev v prijetno celoto.
Posebno živahno je bilo na trebenski osnovni šoli Pinka Tomažiča (na tretji sliki), kjer je najprej s petjem, igro in recitacijami potekala zaključna prireditev, nakar so v Ljudskem domu v sodelovanju s Kulturnim
društvom Primorec odprli razstavo »Vsak dan z mlekom v Trst: mlekarice iz tržaške okolice«, kot rezultat raziskave, ki je, kot smo že večkrat in izčrpno poročala, doživela velik uspeh.
Na nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu so dijaki zapeli in zaplesali, ker na Soli deluje tudi eksperimentalna glasbena smer, pa so se številnim staršem, babicam in dedkom s svojimi instrumenti predstavili tudi mladi glasbeniki. Medtem ko so »starejši« zaplesali splet belokranjskih plesov, so »mlajši« predstavili pravljico o Rdeči kapici, ki pa sta jo učenki Sara Carciotti in Nikol Križmančič priredili malce po svoje, da je bila priredba še bolj simpatična kot originalna. Mnogo je bilo tudi modernega, od plesnih točk v slogu muzikla do pesmi, ki so jih zapeli ob spremljavi šolskega orkestra.
TEČAJ NA LICEJU A.M.SLOMŠKA
Z Orffovo metodo spoznali pravo vrednost glasbe
Pomemben vzgojni prijem
Petošolci pedagoškega liceja A.M. Slomška smo bili letos deležni edinstvene izkušnje. Imeli smo deseturni tečaj Orffove glasbe z učiteljico Marjo Feinig - Tavčar. Marja, ki običajno vodi tečaje glasbene vzgoje v nekaterih vrtcih in osnovnih šolah, je z nami ravnala kot z otroki. Tečaj je bil za nas enkratna priložnost, da se vživimo v otroški miselni in doživljajski svet, kar nam je tudi uspelo, ker je bil tečaj predvsem praktičnega značaja.
Med tečajem smo navadno sedeli v krogu, kar je omogočalo vizualno komunikacijo med nami in je pripomoglo k ustvarjanju sproščenega vzdušja. Marja nas je spoznala s pomočjo igre: podajali smo si žogico in ob prijemu le-te je vsak povedal svoje ime. Prva ovira je bila tako premoščena, mi pa smo se z enostavno, a neobičajno igrico vživeli v otroški svet. Takoj za tem smo se začeli ukvarjati z inštrumenti in z ritmom. Naj pojasnim, da Orffova glasba ni namenjena le glasbeno talentiranim otrokom, ustvarjajo jo lahko otroci z enostavnimi ritmičnimi inštrumenti (palčke, kraguljčki, triangel, boben), nekatere druge pa lahko izdelajo celo sami. Tudi mi smo se naučili uporabljati te inštrumente in uspešno smo ritmi-rali izštevanke.
Marja nas je razdelila v dve skupini: eno z lesenimi inštrumenti, drugo s kovinastimi inštrumenti, en sošolec je imel boben (ki ga je kmalu razbil...), drugi pa triangel. Ritmirali smo izštevanko:
»En kovač konja kuje« (lesena glasbila);
»Kol’ko žebljev potrebuje« (kraguljčki);
»En, dva, tri« (triangel);
»Pojdi ven ti« (vsi + boben).
Cilj Orffove glasbene metode je predvsem ta, da je obok pri pouku glasbene vzgoje aktiven in ustvarjalen, da se sprosti in zabava.
Pouk je še posebno uspešen, ko kombiniramo besedo (npr. besedilo izštevanke) z gibom (ploskanje, cepetanje, skakanje), ki povzroča zvok. To pomeni, da vsakemu zlogu v verzu pripada gib - zvok. Praktično smo vajo izvedli tako, da smo se razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina si je izbrala izštevanko, nato pa z gibi oblikovala svoj »ples«. Izredno smo se zabavali in se pri tem naučili plese vseh skupin.
Po prvi enoti, ki je temeljila le na ritmu, je prišla na vrsto melodija. Orffovo glasbo izvajamo ne le z ritmičnimi inštrumenti, temveč tudi z melodičnimi (ksilofon, ki ima lesene zvočne ploščice in meta-lofon, ki ima kovinske zvočne ploščice). Igranje na te inšbu-mente je zelo enostavno. Naučijo se ga lahko prav vsi, oboci in odrasli. Zanimivo je, kako lahko glasbo s pomočjo Orffovih glasbil približamo obokom. Ker je igranje na te inštrumente preprosto, bo obok ob igranju doživljal zadoščenje, čutil se bo ustvarjalen in uspešen. Oboci izvajajo glasbo tudi skupinsko, in sicer v orkestru tolkal, kra-guljčkov, bobna, triangla, ksi-
lofona, metalofona ter s petjem. Pri tem se obok tudi socialno razvija: zaveda se lastne vloge v skupini in uči se ceniti skupinsko delo, kar smo tudi sami dijaki izkusili.
Posebno uspešen je bil zadnji del tečaja, ki je potekal v telovadnici med urami telesne vzgoje, kajti osnovan je bil predvsem na povezovanju glasbe in giba ter na našem ustvarjalnem pristopu. Najprej smo po ritmu bobna in ob Marjinih navodilih z gibom upodabljali živali: miško, mačko, medveda, zajčka, konja. Po tem razgibavanju smo se sprostili z igro -lutke. Sledilo je poslušanje glasbe in prosta hoja oz. ples, nakar smo izvedli najuspešnejšo vajo - zrcala. V parih smo se postavili eden nasproti drugemu in izvajali sočasno - zrcalno iste gibe ob glasbi. Cilj takih vaj je razvijanje har-moničnostu gibov, občutek za sočloveka ter komunikacije na subtilni ravni. Tečaj smo zaključili energično in ustvarjalno: razdelili smo se v dve skupini, prva je uprizorila zgodbico »o repi« z mimiko in Orffovimi glasbili, druga pa z mimiko balončkov ob glasbi ustvarjala gibe in lete povezala v ples.
Tečaj Orffove glasbe nam je dal možnost spoznati pravo vrednost glasbe, ki otroka vodi k samoizražanju, uči ga vrednot skupinskega življenja ter ga umetniško bogati. Med glavne naloge šole 21. stoletja spada prav gotovo prizadevanje za obokov celoviti razvoj, kar pomeni, da si šola ne bo mogla več privoščiti obravnavati glasbeno vzgojo kot sbanski ali celo drugorazredni predmet. S tečajem Orffove glasbene metode za vzgojitelja ali učitelja nujna sestavina njegove pedagoške izobrazbe in splošne kulturne osnove.
Karol Hrovatin
PREDSTAVITEV
Priročnik Slovenija in manjšine
Knjigo so predstavili v Vilfanovi dvorani
V sredo, 9. junija, so v Vilfanovi dvorani v Trstu ob dobri udeležbi občinstva predstavili še betjega od letošnjih »belih priročnikov« Krožka za družbena vprašanja Virgil Sček. Gre za knjigo Slovenija in manjšine, ki vsebuje ustavna ter razna druga zakonska določila oziroma predpise, ki veljajo v Sloveniji za zaščito manjšin, zlasti italijanske in mdžarske, mednarodnopravne obveznosh na tem področju ter oris odnosa Slovenije do slovenskih manjšin v drugih državah. Gradivo je zbral in uredil bžaški slovenski časnikar in javni delavec Ivo Jevnikar, ki je tudi napisal spremno besedo. Ob priložnosti sinočnje predstavitve pa je stekla tudi okrogla miza, na kateri so spregovoriti ravno Ivo Jevnikar, zgodovinar prof. Jože Pirjevec in vodja Urada za narodnosti po svetu pri Vladi Republike Slovenije Peter VVinkler.
Po uvodnem pozdravu predsednika krožka Virgil Sček dr. Rafka Dolharja je najprej spregovoril Ivo Jevnikar. Orisal je razlče-nitev in vsebino knjige in pri tem med drugim podčrtal, da je gradivo, ki je zbrano v knjigi, pomembno, da človek ne govori na pamet o teh stvareh.
Vodja Urada za narodnosti pri Vladi RS Peter VVinkler je med drugim dejal, da je glede zaščite manjšin Slovenija upoštevala mednarodne trende, upala pa je tudi, da bodo tudi druge države ravnale tako. Slovenija, je še dejal Winkler, ni nikoli oblikovala globalnega zaščitnega zakona za manjšine, saj se v slovenski ustavi zelo podrobno govori o zaščiti manjšin, obstaja pa tudi vrsta drugih zakonskih določil in predpisov za praktično uporabo.
Prof. Jože Pirjevec je po ugotovitvi o visoki ravni manjšinske zaščite v Sloveniji in dokumentacije, ki se je na tem področju oblikovala med Slovenci, dejal tudi, da je v Sloveniji do take zaščite prišlo, ker Slovenija, ko je bila še del Jugoslavije, manjšinam ni mogla nuditi političnega pluralizma in gospodarske samostojnosti. To je bil znak šibkosti, ki je prisotna še danes. V odnosu do Italije je namreč po njegovih besedah Slovenija zelo previdna, vodi politiko taktizbanja, noče zaosbovati odnosov tako da včasih ima človek vtis, kot da je zanjo manjšina cokla oziroma težava.
Med razpravo, v katero so posegli številni diskutanti, je med drugim tekla beseda o pomenu poučevanja v slovenščini študentom slovenske narodnosti na univerzah v Trstu in Vidmu, o rabi narodne zastave za manjšino, kijev Italiji v besedah nekaterih diskutantov še vedno pravno nedorečena, o pobebi po razlikovanju med avtohtonimi manjšinami in priseljenci in drugih vprašanjih, (iž)
PROSEK / USPEŠNA SEZONA
Proseška godba pripravlja zgoščenko
Jutri bo sodelovala na 1. festivalu godb in mažoretnih skupin Trebnje '99
Medtem ko se letošnja sezona za večino naših kulturnih delavcev izteka zaradi bližajočih se dopustov posameznih članov ter soparne vročine, so v tem obdobju zelo aktivna godbena društva. Tako je tudi z Godbenim društvom Prosek, katerega godbeniki so v nedeljo, 30. maja zjutraj nastopili na spominski svečanosti za obešene talce na Proseški postaji, istega popoldneva pa na Prazniku češenj v Mač-koljah. Nadalje so 6. t.m. elani Godbenega društva Prosek igrali na vaški procesiji.
Zvoki godbenikov so prejšnji teden kar tri večere zaporedoma odmevali v Kulturnem domu na Proseku. Po nekaj uspešnih sezonah, ko je na deželnih in državnih tekmovanjih proseška godba žela dobre uspehe, so njeni člani želeli primerno »arhivirati« opravljeno delo. Od tod po-
OB OSMEM ROJSTNEM DNEVU TANJE VALENTIČ
Piva CD plošča za Tanjo
Danes praznuje svoj osmi rojstni dan mlada pevka Tanja Valentič, ki je s svojimi nastopi in uspehi samo pobdila prepričanje, da imamo med nami resnično dobre pevke in pevce in da smo jim dolžni priznanja ter nekaj lepih besed.
Tanja je prav pred kratkim izdala zgoščenko z otroškimi pesmimi v slovenščini, italijanščini in v tržaškem narečju. Naslov zgoščenke je »Tanja«, fotografijo, ki jo objavljamo, pa je povzeta prav iz te CD plošče.
Tanja, ki stanuje s svojimi starši in sesbo Natašo v Ul. Monte S.Giovanni v Miljah, zaključuje v teh dneh betji razred osnovne šole Mare Samse pri Domju. Vedno je rada pela, zato so jo starši vključili v oboški pevski zbor »Fran Venturini« pri Domju, s katerim je nastopila tudi kot solistka na revijah za mladinske zbore, tako v naši državi kot tudi v Sloveniji. Njen lep glas ni ostal seveda neopažen: starši, pa tudi domači zbor, so jo zato rade volje prijavili na razna tekmovanja in nastope. Tako je leta 1998 zasedla drugo mesto na narečnem festivalu »Minife-stival della canzone triestina« v Trstu. Letos se je poleg Minifestivala, kjer je zasedla prvo mesto, udeležila še prireditve »Insieme in piazza«, ki je bila konec aprila na bgu Unita v Trstu. Na istem bgu je nato sodelovala na prvomajski prireditvi, ki jo je organizirala bžaška občina. Tanja je vesela svojih uspehov, še bolj pa, da se s petjem uveljavlja tudi velika badicija slovenskega petja in pesmi.
Naši mali pevki, ki je imela nekaj težav z zdravjem, želimo, da bi čimprej okrevala, da bi preživela lepe počitnice ter da bi jo lahko poslušali še na številnih tekmovanjih in nastopih. Ob koncu bi tu pohvalili še Tanjino zborovodkinjo Suzano Žerjal, ki z uspehom že vrsto let vodi mlade pevce in pevke, v katerih vrstah je zrasla tudi prav tako uspešna mlada pevka Ylenia Zobec.
Neva Lukeš
buda za izdajo prve zgoščenke in kasete pred koncem letošnje sezone, v sklopu proslav ob 95-letnici ustanovitve. Izdaja bo terjala veliko finančnih sredstev, zato sta godbi priskočili na pomoč Zadružna kraška banka in ZSKD.
Iz zgornjih podatkov je razvidno, da je Godbeno društvo Prosek v tem času zelo aktivno. V soboto, 12. junija, bo sodelovalo na 1. Festivalu godb in mažoretnih skupin Trebnje 99« na Dolenjskem, kjer se razgrne pravo va-lovje hribcev, bregov in pohlevnih vodic, ki se pretakajo sem in tja. V Trebnjah, gospodarskem središču osrednjega dela Temeniške doline, sedežu občine s precej razvito industrijo, si je omenjeni festival osmislil domači pihalni orkester. Večletne prijateljske vezi, ki vežejo proseške godbenike z občinskim pihalnim orkestrom Trebnje, so se še ubdile aprila lani, ko so bebanj-ski godbeniki sodelovali na srečanju godb na Proseku. Na festivalu bosta poleg domačega pihalnega in mladinskega orkestra ter Godbenega društva Prosek sodelovala še Orkester slovenske policije in Godba iz Lauige-na (Nemčija). Nadalje bodo nastopile še Trebanjske mažoretke ter mažoretke iz Laškega, Radeč in Logatca.
Kljub temu, da se bodo proseški godbeniki vrnili domov predvidoma proti jutru, bodo že v nedeljo, 13. t.m., igrali na vaški šagri na Kr-menki, v nedeljo, 20. junija v Boljuncu, medtem ko bodo 11. julija nastopili na Športnem prazniku Primorja na Proseku.
Komaj nekaj dni za oddih in že bodo člani Godbenega društva Prosek spet na poti: 17. in 18. julija bodo namreč opravili dvodnevno gostovanje (na programu sta dva koncerta) na Štajerskem pod zelenim Pohorjem, in sicer v Zrečah, malem slovenskem mestecu s približno 3700 prebivalci, ki je zraslo ob cesti, ki pelje
na znano klimatsko zdravilišče ter olimpijski in smučarski center Rogla (1517 m nadmorske višine). Zrečam dajejo pečat termalno središče ter tovarni Unior in Comet, sicer glavni nosilci razvoja kraja in občine. Nadalje bodo v kratkem v Zrečah odprli novi objekt Hotela Dobrava 2000, ki bo z že obstoječim objekotm predstavljal zaključno celoto najmlajšega zdravilišča na Slovenskem. Istočasno bo tudi Tovarna Unior, znotraj katere deluje program turizma, praznovala 80-letnico obstoja.
V sredo, 21. julija, bo imela proseška godba celovečerni koncert na bgu Unita v Trstu v okviru glasbenih večerov, ki jih je že v lanski sezoni priredilo združenje godb ANBIMA.
Od 23. do 27. julija pa bo na Proseku potekalo večdnevno praznovanje 95-letnice ustanovitve Godbenega društva Prosek. V petek, 23. julija bo na sporedu slavnostni celovečerni koncert domačih godbenikov, dan kasneje pa bo imela koncert godba iz Povoletta (Videm). Slovesnost se bo nadaljevala v nedeljo z mimohodom po vaških ulicah vseh zamejskih
godb, ki bodo zatem imele na prireditvenem pr0' štoru »Na Balancu« vsaka svoj krajši koncert, potem pa skupni nastop-Praznik se bo zaključi naslednji dan, ob tej prl ložnosti pa bodo v Ku turnem domu na Proseku odprli razstavo likov nikov Clarija in Florean-cigeve, nakar bodo VT° seški godbeniki preds a vili zgoščenko in kaseto.^
Po tem praznovanju J predviden krajši od 1 ’ nekateri mlajši člani go^ be pa se bodo od 21-
27.	avgusta udeležili
bora pihalnih orkestrov ^
Tolminu. Prvi nastop novi sezoni je P1®	,.ir;
28.	avgusta v Radovi) ’ kjer bodo člani G,?d|, rali ga društva Prosek S na občinskem Pra? tena povabilo godbe i • sc, ki je septembra oJ1.
imela celovečern
cert na Proseku.
Bruno
Rupe
SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA
Junijski večeri
TRIO KRAS - veter najpristnejSe istrske ljudske glasbe Marino Kranjac, Ottavio Stokovac, Umberto Pucer, Felice Macovaz Danes, 11. t. m. ob 21. uri na dolinski K’luži,
v primeru slabega vremena pa v društveni dvorani
SDD JAKA STOKA - MLADINSKA SKUPINA
Svetlana Makarovič
SHOVV STRAHOV
Danes, 11. junija ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku.
Režija Suzi Bandi • Glasba Tom Hmeljak • Ples Ivana Ban
SKD LIPA
v okviru praznovanj 100-tetnice društva gosti
danes, 11. junija ob 20.30 na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici
Dramsko skupino Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec iz Boršta z glasbeno igro
OBLEKA NAREDI ČLOVEKA?
Rezija Boža Hervatic V primeru slabega vremena bo predstava v kinodvorani. Vabljeni!
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
11.	junija 1999
SREČKO
Sonce vzide ob 5.15 in j^tone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide °° 3 * *-48 in zatone ob 17.55
Jutri, SOBOTA,
12.	junija 1999
ABELA
vreme včeraj ob
2- URI: temperatura zraka U2 stopinje, zraCni tlak , d2l,3 mb pada, veter 12 "dt na uro zahodnik, vlaga ^-odstotna, nebo rahlo P°oblaCeno, morje rahlo ®zgibano, temperatura morja 22 stopinj.
LEKARNE
Dd ponedeljka, 7. do °bote, 12. junija 1999
Normalen urnik lekarn ,? 8-30 do 13.00 in od i6-00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od I3-00 do 16.00 .uTrg Oberdan 2 (tel. 040
i. ^928), Sv. Ivan - Trg ‘oberti 8 (tel. 040 54393), J', )6 - Mazzinijev drevo-d * 1 * 1 2 (040 271124).
. željan (tel. 040 208334) ^ Predhodnim telefon-lrr> pozivom in z nujnim recePtom.
VABILO
'ZLETMIKOM
pp6 * izletnike, ki so bili s Dj'^lorskim dnevnikom v na j 'n Firencah vabimo, družabno srečanje
Dones, 11. junija 171 ed IS. in 20. uro, v osmici Pri Županovih u Medji vasi
brlfce0”™66
ne bo manjkalo
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1.
Sesljan (tel. 040 208334)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Baiamonti 50 (tel. 040 812325).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040	3995053 in 040
3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka db petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARENA ARISTON (Poletni kino) - 21.30 »Fino a prova contraria« i. Clint Eastvvood.
EXCELSIOR - 18.25,
20.20,	22.15 »The Corup-tor - indagine a China Town«, r. James Foley.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »L’in-female Quinlan«, r. Orson
TA7p]]pc
AMBASCIATORI -
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 »Star trek l’insurrezione«. GIOTTO MULTISALA
1	(Ulica Giotto 8) - 17.40, 19.50, 22.10 »Ed tv«, r. Ron Hovvard, i. Elisabeth Hurley.
GIOTTO MULTISALA
2	- 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Gube« (II cubo). Prepovedan mladini pod
14.	letom.
NAZIONALE 1-16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Tera-pia e paliottole«, i. Robert De Niro, Billy Cristal.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Tre amici, un matrimonio e un funerale«, i. G. Paltrovv.
NAZIONALE 3-15.50, 17.55, 20.05, 22.20 »Ma-trix«, i. Keanu Reeves.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Hilary
& Jackie« i. E. Watson, R.
Griffiths.
Dl DUINO flURISINfl - OBČINA D€VIN NflBR€ŽINfl
prireja predstavitev vodnika
Ribiško pot v Nobrcžinskcm bregu«,
' stci ga izdalo Občina Devin Nabrežina in založništvo LINT
V Petek, 11. junija 1999 ob 20. uri v občinski knjižnici v Nabrežini
poleg avtorjev bosta spregovorila -J^Povle Merku in prof. Giuliano Orel
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Giochi proibiti di Antolenna«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.45,
19.50, 22.10 »Le parole che non ti ho detto« i. Kevin Costner.
ALCIONE - 19.45, 22.00 »Dr. Akagi«, r. Shohei Imamura.
Jj PRIREDITVE
OTROCI IN UČITELJICE OTROŠKIH VRTCEV IZ TREBČ IN GROPADE
vabijo vse na skupno zaključno prireditev, ki bo v Zadružnem domu Skala v Gropadi, danes, 11. junija ob 15.30. Vabljeni!
SKD LIPA gosti danes, 11. junija ob 20.30 na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici dramsko skupino Slovenec in pevski zbor Slavec-Slovenec iz Boršta. Predstavili se nam bodo z glasbeno igro OBLEKA NAREDI ČLOVEKA? Režija Boža Hervatic. V slučaju slabega vremena bo predstava v kinodvorani. Vabljeni!
DRAMSKI ODSEK SKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi na premierno uprizoritev Linhartovega dela v režiji M. Lapornik TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, ki bo jutri, v soboto, 12. junija ob 21. uri na Terčonovem dvorišču v Slivnem.
SKD VESNA vabi na KRIŠKI TEDEN: v petek, 18. junija ob 20. uri v domu A. Sirk otvoritev fotografske razstave Obrazi sveta, ob 21. uri nastop skupine The Original Klezmer ensemble; v sredo, 23. junija ob 21. uri na Kocjanovem borjaCu nastop istrske skupine KD Savrini in anka Savrinke s Taku je b’lu ambot; v soboto, 26. junija ob 21. uri v domu A. Sirk nastop Kla-pe Volosko s pevksim večerom Pesem valov; v torek, 29. junija ob 21. uri v domu A. Sirk nastop rock skupin Zuf de Zur in Kraških ovčarjev. Toplo vabljeni v Križ!
H3 OBVESTILA
COS PINKO TOMAŽIČ,
v sodelovanju s SKD PRIMOREC, vabi na ogled razstave »Vsak dan z mlekom v Trst: mlekarice iz tržaške okolice« v Ljudskem domu v Trebčah. Urnik: danes, 11. in jutri, 12. junija od 18. do 20. ure ter v nedeljo, 13. junija, od 10. do 12. in od 18. do 20. ure.
DIJAKI IN PROFESORJI klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na ZGODOVINSKO RAZSTAVO OB 50-LETNICI SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU. Ogled je možen še danes, 11. junija od 10.30 do
12.30	in od 17.30 od
19.30.
RAZSTAVA MARIA-NO ČERNE se nadaljuje še danes, 11., jutri, 12. in v nedeljo, 13. junija 1999 v dvorani KD I. Grbec v Ske-denjski ulici 124. Urnik razstave: danes, in jutri od 18. do 20. ure; v nedeljo, od 10. do 12. ure.
ŠPORTNO DRUŠTVO MLADINA sklicuje REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 11. junija 1999 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu A. Sirk v Križu z naslednjim dnevnim redom: 1.) otvoritev občnega zbora in izvolitev delovnega predsedstva; 2.) poročila; 3.) poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru; 4.) pozdravi gostov; 5.) razno; 6.) volitev novega odbora.
KD LIPA sprejema posnetke za fotografski natečaj še jutri, v soboto, 12. junija od 20. do 21. ure v Bazovskem domu.
KD FRAN VENTURINI prireja od 12. do 14. junija Sagro na Krmenki. Spored:
jutri, v soboto, 12. junija od 20. ure ples z ansamblom Zamejski kvintet; v nedeljo, 13. junija ob 17. uri nastop Godbenega društva Prosek, sledi Akademska folklorna skupina Študent iz Maribora, od 20. ure ples z ansamblom Adria ""kvintet; v ponedeljek, 14. junija od 20. ure dalje ples z ansamblom Status symbol. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačo kaplico.
FOTOGRAFSKI KLUB ŽAREK iz Sežane organiz-ra 4. mednarodni fotografski ex-tempore Kras 99 jutri, v soboto, 12. in v nedeljo, 13. junija 1999. Tema fotografij je prosta, posnete pa naj bodo na območju Krasa. Ex-tempore je odprt za ljubitelje fotografije v dveh skupinah, do 16. leta in nad 16. letom starosti. Vpisovanje, označevanje in sprejemanje posnetih filmov bo oba dneva med 7. in 11. uro ter med 16. in 21. uro na grajskem dvorišču v Štanjelu.
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo DVODNEVNO TABORJENJE jutri, v soboto, 12. in v nedeljo,
13.	junija. Zbirališče v soboto ob 9. pred spomenikom na Proseku.
PRIMOTOR KLUB vabi vse ljubitelje motorjev na Motoshod v dolini Glinščice, ki bo v nedeljo, 13. junija na Sagri na Krmenki z začetkom ob 8.30. Sledijo vpisovanje na motoshod, krajši motociklistični izlet po okolici, kosilo in nagrajevanje udeležencev.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek,
14.	junija na kulturni veCer, na katerem bo JOŽE STRLE z besedo in sliko predstavil monografijo o zgodovini snežniškega gradu. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3, s pričetkom ob
20.30.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja tradicionalno vaško Sagro od 18. do 21. junija. Spored: 18.6. - ob 20.30 nastop dua MARKO in PETER in veseloigra dramskega odseka PD Slovenec »An Ijep spomin in tude...« v režiji Ingrid Verk; 19.6. - ob
14.30	na Jami ex tempore za otroke, ob 20.30 ples z Zamejskim kvintetom; 20.6. - ob 10. uri Lov na zaklad, ob 18. uri kulturni program z Godbenim društvom Prosek in nagrajevanje, ob 20.30 ples z ansamblom Status Sym-bol; 21.6,- ob 20.30 ples z ansamblom Status Sym-bol.
ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 18., 19., 20. in 21. junija 25. Sagro v Praprotu. Program: v petek, 18. junija ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri ženski nogometni turnir, od 21. ure dalje ples z ansamblom Adria kvintet; sobota, 19. junija ob 15. uri odprtje kioskov in tekmovanje v briškoli, ob 17. uri ex-tempore za mladino, ob 20. uri nagrajevanje ex-tempora, od 20. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren; nedelja, 20. junija ob 10.30 drugi memorial Radovan Doljak - tekma v skrlah, ob 14. odprtje kioskov, ob 16. uri tekma v košnji, ob 18.30 nastop Godbe na pihala iz Nabrežine, od 20. ure dalje ples z ansamblom Califor-nia; ponedeljek, 21. junija ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet, med plesom tekmovanje v žaganju hloda. V primeru slabega vremena se bo ša-gra nadaljevala tudi v torek, 22. junija.
UPODOBLJENO TELO -RezidenCni seminar akta (risanega in slikanega) z modelo od 24. do 28. julija
1999. V idealnem okolju nizkogorskega sveta (MaSun-Slo.) se bomo poglobili v Študij telesnih razmerij in njegove harmonije, dveh bistvenih elementov za nadaljnji kreativni razvoj akta v barvni tehniki. Seminar pod vodstvom prof. Rafaele Buston bo potekal na dveh težavnostnih stopnjah: začetniški in izpopolnjevalni. Vpis najkasneje do 18. junija, za informacije 040-369024.
REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA v
sodelovanju z ZGONISKO organizira letovanje v toplicah za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Letovanje se bo vršilo v Cervii (Emilia Romagna) od 7. do 21. septembra 1999. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Nabrežina. Časovni rok za vpis bo stekel v ponedeljek, 21. junija 1999. Potrebna pojasnila nudi re-pentabrsko občinsko tajništvo.
SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. junija, od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija t. 1. V programu je predvidena jutranja smučarska šola na ledeniku ter popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem Času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. 040-2024017.
ŠPORTNA SOLA BOR in KD SLAVKO SKLAM-PERLE organizirata poletno središče na Stadionu 1. maj, Ul. Guardiella 7, od 28. junija do 30. julija za otroke od 3. do 10. leta. Urnik poletnega centra od 8. do 16. ure. Za informacije tel. 040-51377 od 9. do
15.	ure.
SKLAD MITJA ČUK
vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289).
ORATORIJ 1999 ALI VESELI ŽIV ŽAV - Kje? V MarijaniSCu na Opčinah. Kdaj? PRVI TEDEN od ponedeljka, 5. do petka, 9. julija; DRUGI TEDEN od ponedeljka, 12. do petka, 16. julija. Program bo potekal od 9. ure do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne Sole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja; delavnice, petje, ples, pogovor, Cas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživetja, molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajnica 040-211113 ali 0335-8186940.
Ostala obvestila ob prijavi.
OTROCI, POZOR, POZOR, pridite v edini poletni center ob morju. Čakajo vas tečaji jadranja, ribarjenja, plavanja, izleti, veliko prijateljev in zabave!!! Število mest je omejeno. Poletni center bo od
23. avgusta do 3. septembra 1999 na sedežu TPK Sirena, Miramarski drevored 32 v Barkovljah. Za informacije kličite na Zadružni center za socialno dejavnost, UL Cicerone 8, tel. 040-360324 od ponedeljka do petka.
ZSKD	prireja
OTROŠKO DELAVNICO
za lutke in glasbeno animacijo v Zelenem centru od 30. avgusta do 3. septembra. Namenjena je otrokom od 7. do 11. leta in odraslim, ki jih zanima tovrstno delo z otroki. Razpoložljivih mest ni ve-
liko, zato se cimprej prijavite v tržaškem uradu ZSKD (tel. 040-635626), kjer boste dobili tudi potrebna pojasnila!
H ŽOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obvešča, da je tržaško šolsko skbnistvo dne 28. maja 1999 objavilo razpis natečajev po izpitih in naslovih za mesta učnega osebja v slovenskih otroških vrtcih in na osnovnih šolah. Prošnje sprejema tržaško šolsko skrbništvo, Ul. Cumano 2, do vključno 28. junia 1999. Informacije nudimo v uradu SSS, Ul. Carducci 8, tel./fax 040-370301 ob torkih in četrtkih od 16. do
17.30
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst
obvešča učno osebje v sta-ležu, da zapade v sredo, 30. junija 1999 rok za vložitev prošnje za dodelitev tržaškemu šolskemu skrbništvu v smislu 7. Člena zakona 932/73.
B	IZLETI
SK BRDINA organizira dvodnevno zabavo na ledeniku v Avstriji. Odhod v petek, 18. junija popoldne. Za informacije pokličite na tel. št. 040-225804 ali 040-327284 v večernih urah.
SKD BARKOVLJE prireja v nedejo, 20. junija izlet v Kamnik, dolino Kamniške Bistrice in Arboretum. Za informacije tel. 040-363452 v urah urnika trgovine ali 040-415797 v urah obedov.
KRUT prireja 7-dnevno križarjenje od 22. do 29. septembra, v Španijo in Maroko. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, od 9. do 13. in od 14.30 do 17.30.
□ ČESTITKE
Vsa Uzova zlahta se veseli novopečenega kuharja DANJELA in se že pripravlja na slastne pokušnje.
Vsi na Didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Jakobu se veselimo in Čestitamo kolegici LUČKI ob rojstvu sina.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
PRODAM Voksvvagen Golf 1800, 90 konjskih moCi, letnik 92, 5 vrat, Črne barve, cena po dogovoru. Tel. št 040-820190 od 8. do 12. ure.
IŠČEM OSEBO, ki je pripravljena iti z nami na počitnice od 4. do 31. julija, da bi mi pomagala pri delu z otroki in v gospodinjstvu. Tel. na St. 0481-530295 ob urniku trgovin.
NOVOFUNDLANDCI, Črni in belocrni, mladici, Šampionski, kanadskih prednikov, z F. C. L rodovnikom, cepljeni. Tel. 040-214309, 00386-64-631452 ali 00386-64-620255.
TRGOVINA JESTVIN
išCe delavca z opravljenim vojaškim rokom. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod Šifro JESTVINE.
ČE POTREBUJETE varstvo in nego za ostarele, tudi nepokretne, pokličite v večernih urah na tel. St. 00386-67-25202.
PRODAM majhno stanovanje v prvem nadstropju na Proseku. Tel. St 040-225832.
PO UGODNI CENI prodamo kompletno dvoposteljno spalno sobo, sve-tlorjave barve, visoka omara (260x260x60). Tel. St. 040-44018 ob uri kosila.
GOSTILNA NA KRASU iSCe natakarja/natakarico. Tel. St. 040-200151.
ZOBOZDRAVNIK iSCe asistentko, poklicati na tel. St. 040-225356 ali 040-228072.
AUDI 80 (1,6) AVANT,
bele barve, letnik 94, v odličnem stanju prodam. Tel. št. 040-827676 ali 0348-2268684.
PRODAM nov scooter Aprilia 50, za 2.500.000 lir. Tel. št. 040-225297.
UPELJANO PODJETJE, ki deluje na področju vgradnih kuhinjskih aparatov iSCe vajenca za svoj shovv-room v Trstu. Kandidat mora imeti opravljeni vojaški rok, ne sme imeti dopolnjenih 24 let, imeti mora opravljeno višjo srednjo Solo, obvladati mora slovenski in/ali hrvaški jezik. Tel. 040-311485.
UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da je razpisala javno selekcijo na osnovi curriculumov za sprejem v službo za določen Cas vodilnih inštruktorjev VIL f. k. Pogoji za pripustitev k selekciji so: dokončana univerzitetna izobrazba v pravu ali v ekonomiji in trgovinstvu ali političnih vedah ali enakovredna univerzitetna izobrazba, znanje slovenskega jezika. Razpis selekcije je na razpolago v tajništvu Občine Dolina, tel. St. 040-8329244. Rok za vložitev prošenj zapade
15.	junija 1999 ob 12. uri.
UGODNO PRODAM Volvo 850 GLE, detember 95, bele barve. Tel. na St. 040-213667 ali 0335-6780978.
ČEZ POLETJE nudim lekcije iz nemščine in sprejmem delo kot baby-sitter. Tel. St. 040-291146 v popoldanskih urah.
PRODAM scooter Cosa 2 150 MA AE, edini lastnik. tel. 040-304932 ali 040-281376.
TEČAJI VEGETARIJANSKE kuhinje za začetnike v Saležu, 19. in 20. junija. Rezervacije na tel. St. 040-2296012 (po 20. uri).
NA BOŽJEM POLJU sta
odprli osmico Debora in Erika.
OSMICO sta odprla Olga in Ladi Rebula, Repnic 2.
PRI KOVAČEVIH za cerkvijo v Doberdobu bo agroturizem odprt Se do 20. junija (od Četrtka do nedelje), tel. 0481-78125.
OSMICO ima družina Sne v BrišCikih. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek.
MEDJA VAS 1, pri Zupanovih je osmica.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman.
OSMICO imajo pri Goljevih, v Samatorci St. 20.
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
OSMICO imajo »pri Batkovih«, Repen St. 32.
V	SALEŽU St. 61 ima osmico Jožko Škrk.
PRISPEVKI
V	spomin na Rudija KrižmanCiCa darujejo Sonja, Sandra in Ivo
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk, 50.000 lir za Pogrebno društvo Bazovica in
50.000	lir za bazovsko cerkev.
V	spomin na Alenko Puric por. Ferluga darujeta Vojka in Ivan Ukmar
60.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Alenko Puric por. Ferluga daruje družina Ivan Sardoč
25.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 25.000 lir za SD Primorje.
V	spomin na Vojka Per-tota darujeta Slavica in Renato z družinama 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	počastitev spomina Rada Stoka darujejo Silvana, Angelca, Milko in Peter Malalan z družinama
100.000	lir za TPPZ Finko Tomažič in 100.000 lir za SKD Primorec.
ROMAN / EZIO BERTI - LA RINUNCIA Dl MASSIMILIANO
GORICA
Med domišljijo in zgodovinskimi dejstvi
Spomini na nadvojvodo Ferdinanda Maksimiliana
'EZIO •&E%ri
La rinuncia di MassimUiano
"AvSpa (joi Čvvera MoOaa
jOdhiMTA. 1,1)
Prefazione di Giacomo Borruso
V Trstu smo o zadnji dinastiji Habsburžanov napisali, povedali in uprizorili že vse, kar se je napisati, povedati in uprizoriti dalo. Potem ko se je že anahronistični iredentizem razblinil in si je moral Trst poiskati novo identiteto, ki naj bi nadomestila ponesrečeni "italianissimo", smo začeli masovno odkrivati čare dunajskega dvora in njegovih cesarsko-kralje-vih prebivalcev.
Med drugimi pobudami (operetami, filmi, spomeniki...) je pred kratkim izšla tudi knjiga La rinuncia di Massimi-liano avtorja Ezia Bertija. Tematika sicer ni najori-ginalnejša... branje pa je kljub temu prijetno.
Roman dejansko ne zasluži sarkastičnega tona, s katerim pogosto obravnavamo razne "sis-sijade". Knjiga je napisana vešče in prijetno, s pravšnjo mero domišljije in navajanja zgodovinskih dejstev, pa tudi s pravim čutom za doziranje romantike in realizma, liberalizma in konformizma, tragike in humorja, čustvenosti in čutnosti. Ton je, skratka, moderen, bolj podoben kakemu posrečenemu zgodovinskemu romanu francoskega tipa kot pa običajnim mittelevro-pskim različicam ameriških soap-oper. Kljub nekaterim nadvse odvečnim posegom (citatu iz Odiseje na naslovnici, predgovoru Giacoma
Bormsa...) je roman v celoti zanimiv in tekoč.
Ezio Berti, avtor knjige, je po poklicu sicer naravoslovec in lekarnar, bralcem pa se je že predstavil z literarnimi deli na zgodovinsko tematiko.
Po vsebini je delo "habsburška limonada". Napisano je v obliki spominov princa Ernesta della Torre, ki je preživel najstniška leta na dunajskem dvoru in se nato vrnil v rodni Trst, ko se je sem preselil tudi nadvojvoda Ferdinand Mak-similian. V mladostniški razigranosti opisuje ita-
lijanski princ navade in razvade plemenitega prijatelja, njegove ljubezenske avanture, potovanja po Sredozemlju in po Evropi. Zanimiva so predvsem poglavja, v katerih prikazuje življenje v takratnem Trstu. Omenja seveda tudi mlado cesarico Elizabeto (ki naj bi bila noro zaljubljena v Maksimiliana), vendar z nekoliko manj romantično navdahnjenim tonom kot običajno. Potem so tu še cesar Franc, njegova stroga mati Sofija (v nekoliko preeno-stavni vlogi zoprne tašče), neuravnovešena
Charlotte, Maksimiliano-va soproga. Delo, ki je sicer po obliki prijeten roman, je opremljeno z opombami, ki bralcu omogočajo, da se sploh znajde sredi številnih Francev, Ludvikov, Ferdinandov v mešanici evropskih plemiških dinastij.
V romanu je prostora tudi za Slovence. Pripovedovalec pravi (v pogovoru s Tolstojem, ki sta ga princ della Torre in nadvojvoda Maksimilian srečala v Ziirichu), da pozna številne pesnike in pisatelje, ki pišejo v tem jeziku. V zgodbi sami pa nastopamo Slovenci v bolj enostavnih vlogah služabnikov in vrtnarjev. Sam nadvojvoda Maksimilian, ki ga avtor opisuje kot zagnanega ženskarja, si nekega popoldneva vzame za ljubico neko slovensko dekle (ki ji je bilo med drugim ime ravno Ljubica), doma iz Bazovice, ki je oskrbovalo kuhinjo plemenitega gospoda s kraško zelenjavo. Do tod fikcija literarnega dela.
Avtor v opombi citira delo Mirana Košute, Scrit-ture parallele, ob tem pa še nekaj drugih študij o življenju v Trstu v prejšnjem stoletju in nekaj biografij avstrijskih cesarjev. Roman je torej prosto vzeto tudi zgodovinski prerez dobe, v katero se, bog ve zakaj, pogosto spuščamo po gradivo za melanhohčne sanje...
Matejka Grgič
Danes pričetek niza koncertov jazz glasbe
Danes zvečer se bodo v deželnem avditoriju v ulici Roma v Gorici začeli koncerti nove glasbene pobude Gorizia Jazz. Gre za nadaljevanje goriških srečanj z jazz glasbo, ki so marca meseca beležili desetletnico. Novi niz koncertov, vedno pod pokroviteljstvom mestnega kulturnega odborništva, prireja društvo Contro-tempo iz Romansa, ki je med ljubitelji jazz glasbe dobro poznano, saj že vrsto let uspešno organizira koncerte v številnih krajih goriške pokrajine.
Prireditev bo otvoril kvartet Giannija Coscie, kateremu se bo kot posebni gost pridružil kitarist Franco Cerri. Večer z naslovom Viva Kramer je poklon harmonikarja Giannija Coscie svojemu dolgoletnemu idolu in mentorju Gomiju Kramerju. Z njegovo Big Band je nastopil tudi v glasbenih oddajah, kot je bila II Mu-sichiere, kjer je harmonika prvič dobila pomembnejšo vlogo v svetu jazz glasbe.
Poleg Coscie in Franca Cerrija, ki je prav tako s Kramerjem začel izredno dolgo kariero leta 1945, bodo na odru deželnega avditorija v Ulici Roma v Gorici igrali še Daniele Tione na klavirju, Dino Contenti na kontrabasu in Paolo Franci-
scione na bobnih. Na koncertu, ki se bo pričel ob 21. uri, bodo predstavili klasične Kramerjeve skladbe z dodatkom sodobnih jazz zvokov.
Niz koncertov se bo nadaljeval v ponedeljek, 14. junija z nastopom tria Bruna Cessellija, Aresa Tavolazzija in Zlatka Kavčiča v koncertu - poklonu Billu Evansu, 18. junija bo nadalje v Gorici nastopil brazilski glasbeni mojster Irio De Paula, 26. t.m. pa bo na edinem italijanskem nastopu igral kvartet nemškega pianista Joachima Kuhma in švicarskega bobnarja Daniela Humairja.
Vsi ti koncerti se bodo, kot omenjeno, odvijali v deželnem avditoriju, zatem pa se bodo koncerti niza Gorizia Jazz ’99 nadaljevali z dvema nastopoma pod zvezdami. V nedeljo, 4. julija bo prvi letošnji evropski nastop ameriškega kitarista Billa Frisella s skupino The VVillie, ciklus koncertov pa bo 7. julija zaključil nastop pianista Brada Mehldaua.
Vstopnice za drevišnji koncert ter za nastop Iria De Paule stanejo 25.000 lir, za nastop tria Cesselli-Tavolazzi-Kavčič je vstop brezplačen, za ostale koncerte pa bo treba odšteti 20.000 lir. (AW)
Duo Tamara Ražem Ana Marinkovič nastopil v Sežani
V soboto, 22. maja 1999 sta se v kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani predstavili mladi in sposobni umetnici flavtistka Ana Marinkovič iz Sežane in tržaška pianistka Tamara Ražem. Duo igra skupaj komaj tri mesece, vendar je v tako kratkem času že večkrat nastopil: na gradu v Štanjelu, na raznih prireditvah v Sloveniji in na Tržaškem, na konservatoriju Tartini ter, kot že omenjeno, v Sežani. Flavtiska Ana Marinkovič, rojena v Beogradu, se je že pri petih letih pričela učiti klavir, pri enajstih pa se je lotila učenja flavte z mentorico, mamo Svetlano Marinkovič. V Ljubljani so jo sprejeli na Srednjo glasbeno in baletno šolo, kjer je sledila pouku profesorice Drage Ažman. Zdaj obiskuje tržaški konservatorij »Giuseppe Tartini«. Med študijem je prejela vrsto nagrad na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Sodelovala je na mojstrskih
tečajih pri profesorjih Vincensu Pratsu, Me-teju Zupanu in Ireni Grafenauer.
Pianistka Tamara Ražem se poleg solistične igre posveča tudi komorni glasbi. V' duu z Ano Marinkovič sta na celovečernem koncertu v Sežani izvajali Mozartovo sonato v C-du-m K.V. 14, Cantabile et presto Georgesa Ene-scuja, Sonato Francisa Poulanca, Pastoralno madžarsko rapsodijo op. 26 Alberta Franza Dopplerja, Adagio slovenskega skladatelja Jakoba Komarja ter Tango za flavto solo Astorja Piazzole. Program je popestrila tudi baletka Barbara Skrij iz Sežane.
Duo Marinkovič-Ražem ima pred sabo še dosti ciljev: celovečerni koncert na gradu Zemono, sodelovanje ob odprtju razstav širom po Sloveniji, nastopi v okviru zaključka akademskega leta na tržaškem konservatoriji G. Tartini in vrsto mednarodnih tekmovanj.
v svetu
fokus
Festivali: glabenikov poletni vademekum
In že je poletje, ki nam tudi letos prinaša obilico zanimivih festivalov. Ljubitelji glasbe bodo lahko izbrali med koncerti, ki se bodo odvijali tako v naši deželi kot izven nje. *
• Nam najbližji sta že tradicionalni reviji Folkest in Mittelfest. Folkest bo po že ustaljenem običaju predsavil žanre, ki spadajo ali ki mejijo na področje ljudske glasbe. Med Vidmom in Spilim-bergom se bo od 1. do 25. julija zvrstilo lepo število solistov in skupin, med katerimi vlada največ zanimanja za nastope ansambla Jethro Tuli (16.7.), Mikea Oldfiel-
Festivali v poletnem vzdušju
da (17. 7.), Jamesa Taylorja (24. 7.) in Billa Wymanna (25. 7.).
•	Dva tedna kasneje, in sicer 17. julija, se bo sredi sugestivnega čedajskega scenarija pričel Mittelfest, ki bo preko glasbe, pisane besede in uprizoritev, prikazal tematiko potovanja. Med nastopajočimi izstopajo imena pianista Louisa Lortieja, violinista Gidona Kremerja, čelista Davida Geringasa in harmonikarja Geirra Drausvolla.
•	Najbližji rok poletnih festivalov je konec naslednjega tedna (od 18. do 20. 6.), ko bo na avto-dromu v Imoli štartal (v tem primeru je izraz povsem upravičen...) Heineken Jammin’ Festival, ki bo letos doživel svojo drugo izvedbo. Nastopili bodo Zucchero in Robin VVilliams (18.
6.	), Skunk Anasie (19. 6.), Bluer, Marilyn Manson, Hole in Blue-vertigo (20.ti.).
•	Isti konec tedna (od 19. do
21.	6.) se bodo v Milanu zvrstile skupine iz 20 različnih držav, ki bodo oblikovale Praznik glasbe (Festa dela Musiča).
•	Konec junija (od 30. 6. do 4.
7.	) bo stekel tradicionalni Arezzo Wave, ki bo v toskansko mesto pripeljal mlade obetavne, a tudi priznane skupine. Med gosti naj omenimo Youssoua N’Doura in The Residents.
•	Organizatorji festivala v vili Arconati v kraju Bollate pri Milanu (od 29. 6. do 23. 7.) se oblikujejo po izbranem programu. Na letošnji izvedbi bodo nastopili Company Segundo, Emir
Kusturica in Milton Nascimento.
•	S še bolj prefinjeno izbiro gostov se lahko ponaša Summer Festival (od 2. do 27. 7.) v toskanskem mestu Lucca: tu bodo koncertirali slavni jazz izvedenci Brandford Marsalis (11. 7.), Her-bie Hancock (20.7.), Pat Metheny (22. 7.) in Al Jarreau (26. 7.).
•	Omenjeni glasbeniki bodo prisotni od 9. do 18. 7. tudi na enem izmed največjih glasbenih dogodkov v Italiji, to je na festivalu Umbria Jazz.
•	Rockerjem pa je namenjen Monza Rock Festival, ki se bo 10. in 11. 7. odvijal na istoimenskem dirkališču. Na prvem večeru bodo nastopali Aerosmith, Litfiba in Cardigans, na drugem pa Lenny Kravitz in Blondie.
KONCERTI
V Trstu violinist Štefan Milenkovič, v Ljubljani švedski balet Cullberg
•	Danes (ob 20.30) in 13. 6. (ob 18. mri) Orkester in zbor gledališča Verdi, dir. VVolfgang Božic, mezosopranistka Ljubov Sokolova, Trst, gledališče G. Verdi, pomladanska sezona.
•	Danes Trio Kras, Dolina, na Kluži, ob 21. mi, »Junijski večeri«
•	Danes Alberto Camerini, Pordenon, park Galvani
•	Danes Nomadi, San Ven-demmiano (Treviso), trg.
•	Danes Bruce Springsteen & The E-Street Band, Genova,
štadion L. Ferraris
• Jutri M. Pavan (klavir), Fo-gliano, Santa Maria in Monte, ob 21. mi.
villa, ob 20.30.
Drkester in zbor gleda
li, dri. VVolfgang Božic, nistka Ljubov Sokolo-non, avditorij Concor-.45
. M. Gon (klavir), Ponta Maria in Monte, o
Man Or Astro-Man?,
elvet Rock Club.
Balet Cullberg, »Tm' 5.1. Čajkovskij), Ljubi)3 rjev dom, ob 20. uri.
rf-vll	__ 1 ITI
(pianista), trsi,
:eja Revoltella, oD
Štefan Milenkovič
•ordenon, avditorij ib 20.45, pomladan
det Cullberg, »&sf' kmanova), Ljubljana,
"16. 6. Wan ^
□lina), Trst, gleda
ob 20.30.	Q
tratore (violina)
i vio-
rvlavif)’
nd Livery Of
ŠOLSKA PUBLICISTIKA / SONCE LJUBO
TRŽAŠKI ZALIV
Zanimiva knjižica o lanskem srečanju Prežihovih šol
Izdelek učiteljev in učencev 05 Prežihovega Voranca iz Doberdoba
Med raznimi brošurami in Šolskimi glasili, ki so se v tem Šolskem letu pojavili v javnosti, bi želeli opozoriti posebno na zanimivo in lepo publikacijo Sonce ljubo, ki je nastalo v Doberdobu kot kronika lanskega srečanja Prežihovih šol. Vsako leto se namreč srečujejo učenci sedmih šol, ki so na Slovenskem poimenovane po Prežihu, vsako leto v drugem kraju. Lanskoletno, dvajseto srečanje je bilo v Doberdobu.
Knjižica je manjšega, pravokotnega formata in pedvsem nas pritegne njena živahna grafična podoba: veliko sonce v toplih barvah, nad njim pa mavrični oblak. Naslov je izbran Po ljudski pastirski pesmi, ki jo je v Doberdobu zapisal (in tudi Priredil za zborovsko petje) Pavle Merku. Besedilo in napev sta natisnjena na zadnji platnici.
Vsebina knjižice je bogata in Pestra. V uvodnem delu je najprej seznam vseh dsedanjih »prežihovskih« srečanj, sledi kratko poročilo o dogajanju na doberdobskem praznovanju 15. In 16. maja lani; zanimiv je intervju s prvim pobudnikom srečanj, z upokojenim učiteljem Sergijem Korošcen iz Doberdoba, nato pa še priložnostni govor ravnateljice, dr. Nataše Paulin. Za vsako tematiko je namenjena ne več kot ena stran, partiture himne srečanja, ki sta )° setsavila Sten Viler in Viljem Gergolet, uvaja v središčni del Publikacije, ki so ga oblikovali Učenci s svojimi vtisi in spomini na dvodnevno srečanje, s fotografijami in risbami. Nato je dana Beseda staršem, ki popisujejo, kako je potekalo »gostovanje« tudi zunaj skupnega programa, saj so gostili na domu Učence iz oddaljenih šol, vrstnike svojih otrok. Pa tudi gostje s° prispevali svoje zapise, zah-
vale in mnenja. Zadnji del knjižice je posvečen spoznavanju kraja iz raznih vidikov, od razlage krejevnega imena Doberdob do zgodovinskih zapisov o »veliki vojni« in o šoli v preteklosti od naravoslovnega opisa jezera do etnografskih krajevnih zanimivosti. Posebno bogata je raziskava o krajevni šoli v preteklosti, ki so jo sestavili učenci 5. razreda pod mentorstvom učiteljice Majde Gergolet.
Ob koncu pa še rezvedrilo: ljudska pravljica o razbojnikih, domač recept za » štrukelj čke« in raklama za kraško kaplico, ki je »polna življenjske vsebine z okusom po burji«.
Zabavna, zanimiva in estetsko lepa knjižica, ki so jo uredili trije doberdobski učitelji, Stefan Cotič,
Majda Gergolet in Magda Visentin, ima tudi svoj grb:
izdelal ga je Hijacint Jussa za prežihovce in povzema motiv solzice-šmarnice, zavite v pečat z navedbo kraja in letnice.
Posebno pohvalo zaslužijo oblikovalci agencije KREA, ki so gradivo postavili v rezgibano in dimanično obliko, vtkali vanjo veliko fotografij, zgodovinskih, aktualnih in tudi umetniških, za slike in za tisk pa
uporabili vesele, tople, mehke barve brez ostrin, take da so lepo poudarili otroško ustvarjalnost in vsestransko iznajdljivost vse do zadnjih strani, kjer srečamo steklenice vina s posebno nalepko: s prežihovskim grbom!
Ob koncu naj zabeležimo še pohvalo za dober in živ jezik, kar ni vedno nekaj samoumevnega na tem našem prepihu časa in prostora. Pulikacija izžareva posebno izrazno pristnost, ki se kaže v suverenem obvladovanju knjižnega jezika, v katerega pa so spretno vpleteni tudi živahni dialek-talni elementi. Razveseljivo je torej, da so se vsestranski napori učiteljev doberdobske šole razvili do takega dejanja, kot je publikacija Sonce ljubo, ki je lahko dober zgled in spodbuda tudi drugim šolskim in kulturnim animatorjem kot sodobno in smiselno usmerjanje ustvarjalnosti otrok in njihovih mentorjev.
Ve. T.
TRST / OB SKLEPU SEZONE KONCERTNEGA DRUŠTVA
Odličen koncert in prvi obračun
. Robert Schumann (181 !e bil nemiren umetnik. Gl
^i razdvojen med zi liscem, ki se izraža z v in zasanjanim intirr
tom M;— ________ l.:	..
f 'Awecen klavirju, vsebuj z Najrazličnejšimi naslovi vcasih za poslušalca varlj
atošnjo sezono tržaškegE ?e8a društva, je za svoj ral izključno dela nemš aielja. Nekateri domn ‘Novellette« op. 21 nam glesko pevko Claro Not ].ateli Pa je trdil, da so to ubke scene. Kakorkoli, n jN preproste. Pianist ima §°> da nam pojasnjuje iTajanje ter iz skladb °blikuje skladateljevo 1 a lahko uspe samo vrh
.	‘o. nanistove roke ;
i^tomro odbijajo od k se h -6’0. iasne ritmični Tez Vi8ai° nad valujoč a prstov je natančne
^razmerju, ki uskla gtKt tanie trenutne voc
odbe|avVQCasih kontraP'
Schiff je 8 Novellett razdelil na dva dela, vmes pa je zaigral Humoreske op.20. Schumann je opozarjal, da naslov ne pomeni vesele humoristične skladbe, nasprotno, to je melanhonična glasba, kjer avtorju humor pomeni »spajanje intimnosti in duševnosti«. Delo odraža težavno obdobje, v katerem se je Schumann skušal uveljaviti kot skladatelj, saj je svojo koncertno dejavnost moral prekiniti zaradi resne poškodbe desne roke. Zraven tega se je moral dolgo boriti, preden je slednjič vendarle poročil ljubljeno Claro VVieck, kljub vztrajnemu nasprotovanju njenega očeta. Andras Schiff je Humoreske razvil z globoko zvestobo do avtorjevih predpisov. Vsaki epizodi je vtisnil pravšnji značaj in živo ponazoril stalne opozicije, ki pa ne pomenijo dialektične tematske opozicije senatne forme. Njegovo igranje je polno zanosa in agogične svobode.
Poklon Schumannu je sklenila Sonata v f-molu op. 14, ki jo je založnik Haslinger imenoval »Koncert brez orkestra«. Razpoznavna senatna oblika se je prav lepo izoblikovala izpod Schiffovih tankočutnih prstov. Pianist je vir-tuozistično odigral prvi stavek, v bolj umirjenem ritmu Scherzo in z nežnim občutkom Variacije, s katerimi je Schumann razvil nežni in
preprosti Andantino, ki ga je spisala Clara VVieck. Zadnjega stavka, »Prestissimo possibile«, se je lotil ležerno, pripeljal pa ga je do paro-sističnega viška in svoj trud zaključil z začuda konvencionalnim sklepom.
Andras Schiff je docela opravičil svoj mednarodni sloves: bučno ploskanje je umetnika večkrat priklicalo na oder, naposled pa h klavirju, kjer je Schiff po dobrih dveh urah programa mojstrsko odigral Schubertov Intermezzo. Del občinstva pa še ni bil potešen in je vztrajal, dokler ni pianist dodal še Bachov Capriccio, ki je s svojo svetlo prozornostjo zaključil pravo glasbeno maratone.
Ob zaključku letošnje sezone je umetniški vodja Koncertnega društva Emilio Curiel v kratkem razgovoru najprej podal prvi obračun.
»Več kot zadovoljiv, saj smo začeli s krasnim Ameriškim kvartetom in končali z velikim uspehom Andrasa Schiffa. Rad bi poudaril tudi razveseljivo prisotnost mladih italijanskih glasbenikov.«
V vaših sporedih je bolj malo prostora za sodobno glasbo. Kdo ali kaj pogojuje vaše izbire?
»Res, radi bi namenili večjo pozornost sodobni ustvarjalnosti, pri
tem pa smo naleteli na izrecno nasprotovanje dobrega dela naših članov. Mlada komponenta si želi novejše glasbe, v našem občinstvu pa prevladujeta srednja in visoka starost, ki sta dokaj nezaupljivi do novosti. Naša finančna sredstva so v celoti odvisna od članarin, ne uživamo nobene javne podpore, torej moramo upoštevati mnenja abonentov.«
Število abonmajev raste ali pada?
»Suče se okrog 1700, kar je za naše mesto kar ugledno število. Mnogi umetniki, ki pridejo v Trst, se ne morajo načuditi velikemu in največkrat polnemu gledališču, ki sledi komornim koncertom - tako. številno občinstvo je redkost tudi za nekatere evropske metropole.«
V prihodnji sezoni pa se boste morali seliti...
»Ja, žal bo gledališče Rossetti eno ali dve leti zaprto zaradi prenove. To je za nas hud problem, ki ga bomo skušali premostiti takole: koncerti bodo v dvorani Tripcovi-ch, ki je za polovico manjša, zato bomo vsak koncert dvakrat ponovili. Upamo, da bodo abonenti razumeli naše težave in nam zvesto sledili kot doslej, saj bodo tudi v prihodnji sezoni nastopali priznani solisti s privlačnimi programi«.
Katja Kralj
Sončne in senčne plati nepopolnega priročnika
Pred časom je na knjižne police prišel priročnik z naslovom II golfo di Trieste (Tržaški zaliv, Lit. 29.000), ki je namenjen tistim, ki bi radi spoznali od blizu ta skrajni del severnojadranske obale. Izšel je pri založbi Oltremare, ki je podobno publikacijo že uredila za Beneško laguno in namerava v kratkem izdati še druge tovrstne prikaze italijanskih obalnih območij.
Priročnik secira do podrobnosti sto kilometrov dolgo obalo, ki sega od Sečoveljskih solin do Gradeške lagune. Ogled urbaniziranih nabrežij ali strme obale avtorji priporočajo s kajakom ali manjšo jadrnico. Ponujajo pa tudi celo vrsto nasvetov tistim, ki bi radi prehodili oziroma prevozili z biciklom steze in poti, ki se vijejo po kraških obronkih, laguni ali miljskih hribih.
Publikacija predstavlja neke vrste celovit pre-: gled tega, kar obstaja v tem prostoru. Od naravnih lepot, zgodovinskih znamenitosti, rastlinstva in živalstva, pa do etnografskega gradiva in vsega, kar se nahaja pod morsko gladino. Ob prečesavanju obale se avtorji tudi spustijo v komentar človeških posegov v teritorij. V tem okviru so zanimivi zgodovinski orisi novega in starega tržaškega pristanišča, istrskih mest, obale med Miramarom in Devinom (na sliki), kot tudi infrastruktur in zgradb, ki so tam nastale v novejšem času. Omenja se plaže in pristane, čupo, potek ribolova v laguni ter razkriva lepoto marsikaterega skritega kotička, ki ga s kopnega težje opazimo.
Tisti, ki si v poletnih mesecih radi nataknejo masko in plavuti, bodo v publikaciji našli izčrpno razlago o vsem tem, kar živi v morju. Kdor se pa ukvarja s potapljaštvom, bo na številnih straneh dobil okvirček, v katerem se mu ne nakazuje le ogleda miramarskega podvodnega parka, ampak tudi bolj skrivnostnih zgodovinskih ostankov (vojaške podmornice, maone in sestreljenih letal), ki ležijo na morskem dnu in jih prekrivajo alge.
Publikacijo bogatijo tudi številne mape in risbe, ki ponazarjajo posamezne predele obale. Uporabnikom se pa tudi posreduje nešteto navtičnih ter splošnih informacij glede prevozov, restavracij, prenočišč, ki so namenjene obiskovalcem iz bolj oddaljenih krajev. Kdor se navadno potepa po obalnem pasu, ki ga označuje sredozemska makija, mu priročnik nudi pojasnila in odgovore na morebitna vprašanja. V njem so zbrani podrobni opisi drevesnih vrst in druge vegetacije, ornitološka poglavja, predstavitve razglednih točk in omembe vrednih krajinskih lepot.
Publikacija posreduje torej zanimiv, delno antropološki vpogled v stvarnost prostora, ki se razteza od istrskih obal do Barbane. Edina pripomba gre na račun neprisotnosti slovenskih strokovnih ter zgodovinskih del (knjiga Volpi-Lisjaka ni omenjena) v bibliografiji, kar lahko interpretiramo le kot pomanjkljivost, ki se od časa do časa odraža pri obravnavi etnografskega gradiva. Sicer je pa škoda, da niso avtorji Uporabili ob italijanskih tudi avtohtonih slovenskih krajevnih imen za obalo tostran Debelega rtiča. Slovenski bralec ima zato ob prebiranju občutek, da nekaj pač manjka.
Priročnik je v prvi vrsti namenjen ljubiteljem narave ter vsem tistim, ki želijo ob veslanju ali sprehajanju potešiti lastno radovednost. Zaman gre na več kot dvestotih straneh z Devinskim gradom na platnici iskati znake nekakšnih naravovarstvenih trendovskih izbir, ki so včasih dandanes prisotne na tržišču. Revija je namreč z vsebinskega vidika pestra. Njen oblikovni in idejni koncept je pa zmeren in ni v njej nikakršnega pretiravanja pri predstavitvi zanimivih argumentov. Zato bo prav, če publikacijo vzamejo v roke prebivalci, ki živijo na tem severnojadranskem koščku zemlje. Poznavanje lastne okolice namreč krepi spoštovanje do lastnega teritorija ter daje dodaten smisel človekovemu obstoju na njem.
Matej Caharija
NOVICE
NOVA GORICA / SKUŽCINA ČEZMEJNEGA PAKTA
Zdravniški posvet o sterilnosti
Goriška zdrastvena ustanova prireja danes ob 18. uri v konferenčni dvorani Palače hotela v Gorici znanstveni posvet o problemu sterilnosti med zakonci. Gre za problem, ki v zadnjem času bremeni vse veC družin. Srečanje bo vodil primarij porodnišnice v Gorici dr. Carmine Gigli, glavna poročila pa bodo imeli dr. Y.J. Meir iz tržaškega Burla, ter specialista dr. Carmelo Castello in dr. Antonio Fazzino.
Slavje v števerjanski cerkvi
Župnija sv. Florjana in Marije Pomočnice ter društvo F.B. Sedej iz Steverjana vabita nocoj ob 20.30 v števerjansko cerkev na slavje ob podelitvi priznanj organistom in pevovodjem in ob 70-letnici novih orgel. Nastopila bosta mešani pevski zbor F.B. Sedej pod vodstvom prof. Bogdana Kralja s koncertom cerkvenih in narodnih pesmi in organist Andrej Pegan z orgelskim koncertom.
Prošnje za telovadnice do 30. t.m.
Pokrajinska uprava opozarja predstavnike Športnih društev, da lahko do 30. junija vložijo prošnje za uporabo šolskih telovadnic v sezoni 1999/2000. Obrazci so na razpolago v pokrajinskem uradu za šport, Korzo Italia 55, od ponedeljka do sobote (9-13), tel. 385208-385283.
Predavanje o sončnem mrku
Na pobudo astronomskega krožka iz Fare bo nocoj ob 20.30 dr. Mauro Masserotti iz astronomskega observatorija v Trstu imel v Fogarjevem avditoriju predavanje o soncu in sončnem mrku, ki je napovedan letos 11. avgusta. Mrk bo pri nas 95-odsto-ten, nedaleč od nas (v Avstriji, Madžarski in drugih državah pasu od Velike britanije do Indije) pa bo popoln. Večer prirejajo tudi v počastitev poimenovanja po Gorici asteroida št. 7675, ki so ga leta 1995 odkrili v opazovalnici v Fari.
Oktet Akord pel v Červinjanu
Na povabilo moškega zbora »La Clape«, ki letos praznuje 35. letnico obstoja, so pevci podgorske moške skupine, ki jo vodi dr. Mirko Špacapan, pred nedavnim peli na koncertu v Červinjanu. Na oder so najprej stopih domačini in zapeli pet pesmi. Nato se je oktet Akord predstavil s petimi slovenskimi narodnimi skladbami, med katerimi so bile najbolj všeC Vodopivčeve Žabe. Na željo občinstva so dodali Se priljubljeno »La Montanara«. Spored je zaključil mešani zbor Renato Portelh iz Ma-riana, ki so ga spremljali tudi razni godbeni sestavi. Gostitelji so zelo cenili slovensko petje, ki je iz osmih grl zazvenelo odločno in barvito. Nastop skupine Akord je bil tudi za ostale pevce na veCeru lepa novost, zaradi katere so bile izrečene laskave pohvale podgorskim pevcem.
Poostreno policijsko nadzorstvo
Po predvčerajšnjem brezuspešnem zasledovanju človeka, ki naj bi ga nekdo videl na sumljiv način preskočiti ograjni zid v Ul. Codelli, je bila policija tudi včeraj dopoldne precej aktivna v Gorici. Pri vozlišču na Tržaški ulici so postavih zasedo. Na kvesturi so nam povedali, da iščejo nek avtomobil, ni pa bilo mogoče ugotoviti, za kaj gre in niti, če so ga kasneje izsledili.
Na zasedanju tudi predstavnici vlad
Nov korak k priznanju - Ob oceni dela tudi poglobitev vprašanj o delovni sili v obmejnem pasu
Danes ob 17. uri se bo v kongresni dvorani Perle v Novi Gorici sestala glavna skupščina elanov Čezmejnega teritorialnega pakta, ki ga koordinira predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin (na sliki). Zasedanje sodi v sklop dogajanja ob Sejmu obrti in pdojetništva, ki je v teh dneh v polnem teku v Novi Gorici.
Današnje zasedanje bo Se posebno pomembno zaradi prisotnosti zastopnikov ministrstev za zunanje zadeve rimske in ljubljanske vlade, ki sta pred nedavnim podprli čezmejno sodelovanje v goriškem prostoru. Imenovanje dveh vladnih opazovalcev predstavlja pomemben korak naprej k formalnemu priznanju pakta tudi v odnosu do.
Evropske unije. Italijanska vlada je v ta namen pooblastila generalno konzulko v Kopru Roso mario Chicco Ferraro, slovensko vlado pa bo v skupščini Čezmejnega pakta zastopala funkcionarka ministrstva za zunanje zadeve Bojana Cipot. Zasedanja se bo udeležil tudi predstavnik ravnateljstva za evropske zadeve in zunanje odnose pri deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Na zasedanju bodo koordinatorji štirih delovnih skupin (poleg Brando-lina so to še predsednik Trgovinske zbornice Emi-lio Sgarlata, novogoriški župan Črtomir Špacapan in ravnatelj Gospodarske zbornice za severno Primorsko Rino Velikonja) poročali o rezultatih pre-
verjanja stanja in načrtih delovnih skupin, ki se ukvarjajo s Čezmejnim sodelovanjem na posameznih gospodarskih oziroma družbenih področjih. Posebno pozornost bodo nato namenili problematiki zaposlovanja in možnosti sprostitve premikanja delovne sile na obmejnem območju. O tem bo poročala dr. Chiaretta Span-garo, deželna funkcionarka v uradu za delovne konflikte, ki bo posebej predstavila stanje glede mednarodnega tržišča dela na Goriškem.
Skupščina bo morala tudi določiti parametre za ocenjevanje projektov sodelovanja, ki jih bodo vključili v programe Čezmejnega pajkta, in preveriti finančni doprinos posameznih podpisnikov.
APT uvaja poletni urnik in zapušča avtobusno postajo
S koncem šolskega leta stopa danes v veljavo poletni umik na medkrajevnih avtobusnih prograh podjetja APT. Z današnjim dnem pa bodo uporabniki avtobusov doživeli še eno novost. APT bo namreč zapustila avtobusno postajo na zasebnem območju družbe Ribi, kjer bodo v kratkem zaceli zidati večji stanovanjski kompleks. Kljub temu bodo začasno še ohranili postajališče v centru mesta in sicer kar na Ulici 9. avgusta, poleg tega pa bodo uvedli še postajališči v Ul. Duca d’Ao-sta (pri spominskem parku) in v Ul. Velodromo blizu železniške postaje. Do 30. junija bo še deloval urad za prodajo vozovnic na avtobusni postaji (Ribi), po tem datumu pa bo vozovnice mogoče kupiti samo v trafikah in drugih usposobljenih prodajalnah.
Te rešitve so začasne v pričakovanju ureditve nove avtobusne postaje tik ob železniški, kjer naj bi septembra, z začetkom novega šolskega leta, začel delovati javni prometni terminal za prestopanje z vlakov in medkrajevnih na mestne avtobuse in obratno.
S poletnim umikom je APT ojačil zlasti proge proti Gradežu, da bi zagotovil alternativo vožnji z zasebnimi sredstvi, ki je pogosto vir zastojev in nevšečnosti. Vse informacije v zvezi z novim umikom so natisnih v posebne knjižice, kjer so navedeni tudi umiki mestnih avtobusov AMG in zveze z Novo Gorico, ki jih vzdržuje Avrigo. Podrobnejše informacije nudijo na tel. 0481/593506 v Gorici in 0481/711361 v TržiCu.
ID: Volčič ima realne možnosti
Levi demokrati vabijo goriške volil-ce naj v nedeljo premišljeno oddajo svoj glas na evropskih volitvah. Pri tem opozarjajo, da ima s kandidaturo Mitje Volčiča na listi LD Gorica prvič v zgodovini priložnost, da izvoli svojega predstavnika v Strasbourg, kar utegne biti izjemno pomembno za razvoj čezmejnega sodelovanja in vlogo mesta v novi Evropi.
Zaključna shoda LD bosta danes ob 18. uri v Romjanu, kjer bo elan deželnega tajništva Igor Dolenc otvoril nov sedež stranke, ob 20. uri pa bosta na Trgu krvodajalcev v Spetru ob SoCi govorila deželni tajnik Maran in pokrajinski Gherghetta.
VOLITVE / ZA STRASBOURG
SSk za preferenco Pirjevcu na listi SVP
Povezava z južnotirolsko stranko sloni na sodelovanju manjšin
Stranka Slovenske skupnosti nam je vCeraj dostavila tiskovno sporočilo v zvezi z volitvami za evropski parlament, na katerih se predstavlja s svojim kandidatom prof. Pirjevcem v volilni povezavi z Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP).
SSk pojasnjuje, da se je za volilno povezavo odločila zaradi zgodovinskih vezi s strankami manjšin, pa tudi zaradi pozornosti in pomoči, ki so jo predstavniki SVP in Union Valdotaine izkazali naši narodnostni skupnosti v postopku za zaščitni zakon.
Profesor Jože Pirjevec, poudarja SSk, je edini, ki se je v volilni kampaniji predstavil s slovenskimi (in italijanskimi) plakati z geslom “slovenska pot v Evropo”; zaradi tega je bil deležen tudi posebne “pozornosti”, saj so slovenski plakati v goriškem centru strgani ali naCeti. Priznan je v akademskem svetu, uveljavljen publicist in zgodovinar. Spada med tiste Slovence, ki s ponosom predstavljajo svojo narodno specifiko pred katerimkoli sogovornikom.
Na volilnici rjave barve je lista SVP druga v Četrtem stolpcu, t.j. predpredzadnja, njen simbol pa je planika. Volivec lahko izrazi le eno preferenco, ker gre za listo, ki je izraz narodnostnih manjšin, pomembno pa je, da prekriža njen znak. Na listi SVP bo zagotovo izvoljen v evropski parlament en predstavnik, ki bo na razpolago slovenski in avstrijski manjšini.
TRŽIČ / REKREACIJA
Skupina telovadk društva Tržič končala sezono
Na sliki vidimo telovadke društva Tržič. Ni prav velika skupina, toda zelo vesela, razgibana, ki je pod vodstvom sposobne profesorice Loredane Kralj vadila enkrat tedensko, vsako sredo, v telovadnici OS Duca d’Ao-sta v središču Tržiča od novembra do maja. Zamisel se je izkazala zanimiva, toda vesela druščina si Zeli večjega odziva za prihodnjo sezono. Zato vabi vse iz bližnje okolice, iz Stivana, Devina, Sesljana, da se jim pridružijo. Ne bo jim žal! (LG)
VOLILNA KRONIKA
Volilna srečanja liste Občinske enotnosti v doberdobski občini
Doberdobska lista Občinske enotnosti se je v teh zadnjih dneh volilne kampanije predstavila po zaselkih, kjer je kandidat za župana Marjo Lavrenčič predstavil svoj program in kandidate za mesto svetovalca v občinskem svetu. Na srečanju v Jamljah je bil govor o programu, ki ga predlaga lista, prišli so na dan tudi predlogi in komentarji vaščanov glede* raznih problemov. Lavrenčič je tudi povedal, da bo kulturni center v Jamljah dokončan meseca avgusta. Tudi v šoli na PalkišCu je veCje število ljudi sledilo predstavitvi liste, hkrati pa je prišlo do zanimive in konstruktivne izmenjave mnenj med kandidati in volilci. Veliko je bilo govora o problematiki prometa in o drugih vprašanjih tega zaselka in Poljan. V glavnem pa je bil zopet v središču debate volilni predlog SSk o predorih in nadvozih po Dolu in Jamljah. Lavrenčič je še enkrat podčrtal nasprotovanje takim posegom in je povedal svoje mnenje tudi o tem, kako Občina in Pokrajina mislita ukrepati pri reševanju problematike prometa (zlasti tovornega) skozi Dol do SabliCev. V Dolu je bil tudi govor o popravilu Šolske stavbe in o večnem problemu kamnoloma.
Občinska enotnost je sinoči priredila svoje zadnje volilno srečanje s somišljeniki v agriturizmu »Pri Kovačevih«.
SSk za udeležbo na volitvah in podporo njenim kandidatom
Ožje pokrajinsko tajništvo stranke Slovenske skupnosti se je ob iztekajoči se volilni kampaniji za evropske in upravne volitve zbralo predsinoCi na seji in analiziralo izpeljane iniciative ter predstavitvena srečanja vseh kandidatov stranke. Stranka Slovenske skupnosti poziva vse slovenske volivce naj se množično udeležijo nedeljskih vohtev; volilna udeležba je namreC pomemben signal življenjskega utripa naše narodnostne skupnosti, saj dokazuje, da je našim ljudem pri srcu prihodnost občin in vasi.
Pri tem pa naj slovenski volivci izbirajo kandidate SSk, ki se predstavljajo s programom, ki predvideva realistične in konkretne posege, obenem pa je zelo pozoren na našo specifično oz. heterogeno narodnostno območje in predvideva spodbujanje in ohranjanje nase narodnostne skupnosti v treh slovenskih občinah.
Nocoj zaključni volilni shod liste Skupaj za Sovodnje
Občanska lista Skupaj za Sovodnje sporoča, da bo danes sklenila volilno kampanjo s prijateljskim srečanjem - pogovorom v prijetnem hladu gostilne Rubijski grad. To bo priložnost za zahvalo pobudnikom, podpornikom in vsem, ki so se v veC kakor mesecu dni trudili med volilno kampanjo. Prijateljsko srečanje bo tudi priložnost za zadnji javni poziv volilcem pred nedeljskimi upravnimi volitvami. Srečanje bo na odprtem s pričetkom ob 20.30.
Občinska enotnost v Sovodnjah vabi na srečanje »Pri Francetu«
Drevi se bo v gostilni »Pri Francetu« v Sovodnjah zaključil krog predvolilnih sreCanj kandidatov liste Občinske enotnosti s svojimi volivci, somišljeniki in drugimi občani, ki jih zanima program te skupine. Zupan inž. Igor Petejan, ki ponovno kandidira za to funkcijo, je v zadnjem tednu skupaj s podžupanom in ostalimi kandidati za občinski svet obiskal vse vasi sovodenjskega območja. Na teh srečanjih so dosedanji občinski upravitelji orisali opravljeno delo in predstavili program, ki ga označuje predvsem težnja po uresničitvi že začetih projektov. Seveda so na teh večerih, ki so bili povsod dobro obiskani, po uvodnem splošnem delu prišli na dan s strani udeležencev specifični predlogi in vprašanja o načrtih za posamezno vas.
Srečanja so torej prerasla okvir gole volilne propagande in zadobila bolj konstruktivno in konkretno vsebino. Po Peci, Gabrjah, Rupi in Vrhu bo drevi torej še zadnji predvolilni shod v Sovodnjah. Vsi simpatizerji, prijatelji in občani, ki želijo podrobneje spoznati program Občinske enotnosti in se zadržati v družabnem vzdušju z njenimi kandidati, so vabljeni drevi ob 20.30 k »Francetu«, kjer bo županski kandidat Igor Petejan s svojo ekipo na razpolago za vsa vprašanja v zvezi z bodočimi načrti.
Kandidat Zelenih Fiorelli za evropsko bolnišnico
Kandidat Zelenih za evropski parlament Renato Fiorelli je vCeraj na volilnem shodu na Komu poudaril potrebo po evropskem naCrtu Čezmejnega sodelovanja za gorisko sploSno bolnišnico. Fiorelli je dejal, da še vedno Čaka na uradni odgovor župana na formalni predlog Zelenih za Čezmejno sodelovanje g°' riške bolnišnice, ki naj se seveda ne seli, s šempett-sko. Zeleni se bodo na vseh ravneh borili proti seli vi, la bi pomenila dokončni razroj zdravstva v naše m mestu. Zdravstveno dogajanje je primerjal z aler razkroja košarkarskega prvoligaškega kluba, ki ga pripisati nesposobnemu vodilnemu razredu. V obe zadevah morajo občani reagirati proti mešetarjenj raznih »osebnosti« in vzeti bodočnost v svoje ro^ Fiorelli bo svojo volilno kampanjo zaključil danes 19. na shodu pred ljudskim vrtom na Verdijev® _ korzu, kjer bo govoril tudi občinski svetovalec A sandro Bon.
OBČINA / UMESTITVENA SEJA SLOVENSKE KONZULTE
POKRAJINA
Zupan obljubil večjo pozornost do Konzulle
Damjan Paulin predsednik, Igor Komel podpredsednik
Nov zakon izboljšal možnosti za prizadete
Kritike Deželni agenciji za delo
Dr. Damjan Paulin je novi predsednik Konzul-te za vprašanja mestne etnične manjšine v Gorici. Na predsinocnji umestit-veni seji posvetovalnega organa, ki naj bi sodeloval z občinsko upravo pri razreševanju vprašanj v zvezi s slovensko narodnostno skupnostjo, je bil Paulin izvoljen na predlog dosedanjega predsednika Rudija Pavšiča z 11 glasovi. Dve preferenci je Prejel Alex Pintar, ena glasovnica je bila bela. Sam Paulin je nato predlagal za podpredsednika Igorja Komela, ki je prav tako prejel 11 glasov, eden je šel Pintarju, ena glasovnica je bila bela in ena neveljavna.
Umestitveno sejo je Uvedel župan Gaetano Valenti v prisotnosti odbornika za decentraliza-cijo Luigija Coane in opravičil skoraj enoletno zamudo do umestitve (konzulta se obnavlja ob vsakih občinskih volit-vah) s počasnostjo postopka in prizivom, ki je sledil imenovanju v občinskem svetu. Obžalo-val je, da se zaradi tega ni 'trogel posvetovati s kon-zulto pred avdicijami o zaščitnem zakonu in tudi, da je doslej uprava Premalo sodelovala s tem organom ter obljubil, da 60 poslej pozornejša ®anj. Napovedal je tudi, da bo občina po odobritvi zakona o zaščiti jezikov-dih skupnosti najbrž v °odoce imenovala podobno konzulto tudi za Furlane.
. Tudi Coana je zagotovi posluh občinske upra-Ve’ ocenil, da je prisotnost Slovencev obogatitev Za vso mestno skupnost
Člani konzulte na umestitveni seji v novem mandatu (foto Bumbaca)
in da je zato treba premostiti etnična nasprotja iz preteklosti ter težiti k medsebojnemu spoštovanju in sodelovanju.
Dosedanji predsednik Rudi Pavšič je soglašal s temi besedami in ocenil, da so znak pozitivnih sprememb v goriškem prostoru. »Cas napetosti med nami je mimo, napočil je Cas iskanja skupnih rešitev za skupna vprašanja«, je dejal in izrazil pričakovanje, da bo lepim besedam sledila tudi konkretna pozornost občinske uprave, ki jo je konzulta pogrešala v prejšnjem mandatu. Omenil je tri pomembne mejnike - tisočletnico Gorice, pričakovani zaščitni zakon in vstop Slovenije v EU - glede katerih je treba združiti sile, premostiti meje, ki še luCujejo ljudi glede na njihovo etnično pripad-
nost in tako doseči, da bo Gorica zaživela ob polnem ovrednotenju svoje multietniCnosti.
Damjan Paulin je kot dosedanji podpredsednik podčrtal pozitivno vlogo konzulte v tem okviru, saj, s tem da zastopa specifične potrebe slovenske narodne skupnosti, lahko prispeva k razreševanju problemov mesta. »Za upravo bi torej konzulta morala biti bogastvo in ne nadloga«, je dejal.
Zupan Valenti je v repliki zagotovil pripravljenost do soočanja o teh in vsaj še o dveh pomembnih vprašanjih: o zagotovitvi sedeža Soli Ivana Trinka in o novem splošnem regulacijskem načrtu in posebej o Sirjenju tovornega postajališča pri Standrežu, za katerim, je zagotovil, ni nobenega etnično zlonamernega naCrta.
Sledili so še posegi Igorja Komela, ki je podčrtal, da bi konzulta in manjšina nasploh lahko imeli koristnejšo vlogo za občinsko upravo tudi pri Čezmejnih odnosih, Andreja Bratuža s poudarkom na potrebi po večji odprtosti in evropskem duhu in Renza Boscarola, ki je soglašal s Komelom o potrebi po preimenovanju konzulte ter prilagoditvi pravilnika, za kar - je pojasnil Pavšič - že obstaja osnutek, ki ga je konzulta izdelala v prejšnjem mandatu.
Sledile so volitve predsednika in podpredse-nika, nakar je Damjan Paulin prevzel svojo funkcijo in napovedal, da bo prva delovna seja konzulte predvidoma 30. junija, ko bodo vzeli v pretres odprta vprašanja in sprejeli program dela.
Na sedežu goriške pokrajinske uprave se je na pobudo odbornice za socialna vprašanja Rosarie Di Dato v teh dneh sestal pokrajinski usmerjevalni odbor za zaposlovanje prizadetih oseb, in sicer z namenom, da bi pregledal nova določila, ki jih na tem področju prinaša državni zakon št. 68 z dne 12. marca letos.
Odbor je ugotovil, da novi zakon predstavlja z marsikaterega vidika pravi kakovostni skok v primerjavi s starim zakonom 482/68. Prizadeti imajo odslej vec garancij, da se bodo lahko vključili v svet dela. Pri tem jim bodo dolžne pomagati razne socialne ustanove in službe in to tudi pri morebitnem predhodnem usposabljanju. Novi zakon tudi doloCa, da bodo dolžna zaposliti prizadete osebe podjetja z veC kot 15 delovnimi mesti. Število rezerviranih mest za prizadete bo odvisno od velikosti podjetja in od drugih dejavnikov. S tem se Italija približuje evropskim standardom na tem področju.
Na sestanku so ugotovili, da se je Deželna agencija za zaposlovanje doslej bolj slabo izkazala zaradi centralizma na deželni ravni, ki jo označuje tudi v primeru zaposlovanja prizadetih oseb. Goriški usmerjevalni odbor je izrazil upanje, da bo izvajanje novih zakonskih določil dalo priložnost za boljšo ureditev Deželne agencije za zaposlovanje. Odbornica Di Dato je zagotovila, da se bo goriška pokrajinska uprava odločno zavzela v tem smislu.
Ustanovili
»spravno
okence«
Goriška Trgovin-zbornica je uved-novo zanimivo sIuzbo in sicer ti. spravno okence za ra2reševanje komer-r:jalnih sporov. Nova sluzba deluje na se-nezu v Ul. Crispi v SJnislu določil zako-113 580/93 o izvensodnih arbitražah. Nanjo se lahko obr-ne)° interesenti za
ŠOLSTVO / VČERAJ ZADNJI DAN POUKA V TEM ŠOLSKEM LETU
Veselo slovo od šolskih klopi
Včeraj je šolski zvonec za učence in dijake šol vseh stopenj zazvonil še zadnjic v šolskem letu 1998/99 in mladim naznanil konec rednega pouka in začetek poletnih počitnic. Nekatere med njimi Čakajo še izpitne prizkušnje, predvsem absolvente višjih srednjih šol, ki se bodo letos namesto s tradicionalnim maturitetnim spopadli z novim izpitom. Izpitne preikušnje se bodo začele 23. junija, še pred tem pa bodo od 15. t.m. na vrsti dijaki tretjih razredov nižje srednje šole.
Včerajšnje slovo od šolskih klopi je poteklo v znamenju sproščenosti in veselega pričakovanja počitnic. V osnovnih šolah so se uCenci udeležili šolskih mas, ponekod so imeli še zaključne prireditve, večinoma pa so te nastope pripravili že v prejšnjih dneh. Posebno prijetno je bilo zadnje
dejanje tega šolskega leta za uCence šole Otona Zupančiča v Gorici, ki so se po šolski maši podali še v Kulturni dom na ogled slovenskega filma Cisto pravi gusar.
Dijaki srednje šole Ivana Trinka iz Gorice in tudi iz oddeljenih razredov
v Doberdobu so imeli skupno mašo v cerkvi sv. Ivana, kjer je nato sledilo še podeljevanje bralnih značk (na sliki - foto Bumbaca). Za to priložnost so povabili medse pesnika in Časnikarja Jurija Paljka, ki je dijakom izročil značke.
Tudi na višjih srednjih šolah v šolskem centru v Puccinijevi ulici je bil vCeraj zadnji dan pouka. Profesorji se bodo na ocenjevalnih sejah zbrali v prihodnjih dneh in konCne uspehe dijakov objavili v prihodnjem tednu.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.45-
20.00-	22.20 »La voce delVamore«.
VITTORIA 3 18.00-
20.00-	22.00 »La balia«. R. Marco Bellocchio, I. Vale-ria Bruni Tedeschi.
CORSO RdeCa dvorana:
18.00-	20.00-22.15 »Romance«. I. Caroline Ducey in Rocco Siffredi. Prep. mladini pod 18. letom.
Modra dvorana: 20.00-22.15 »Tre amici, un ma-trimonio e un funerale«. I. Gwyneth Paltrovv.
Rumena dvorana: 19.45-22.00 »The corrup-tor, indagine a China-town«. Rež. Oliver Stone. Prep. mladini pod. 14. letom.
TR2IC
EXCELSIOR 19.45-22.10 »Otto millimetri«.
KONCERTI
MePZ HRAST DOBERDOB v sodelovanju z MePZ Jacobus Gallus iz Trsta vabi na pevski veCer Dober veCer, Bog daj. Koncert bo v Doberdobu nocoj ob 21.15 na bTjaCu pri Jelenovih.
li PRIREDITVE
ČLANI OTROŠKEGA ZBORA O. ZUPANČIČA
vabijo na zaključni nastop, ki bo nocoj ob 20.30 v prostorih doma Andreja Budala v Standrežu.
ŽUPNIJA SV. FLORJANA in DRUŠTVO F. B. SEDEJ vabita na slavnostni večer ob podelitvi priznanj organistom in pevovodjem in ob 70-letnici novih orgel. Slavje bodo oblikovali MePZ F.B. Sedej in organist Andrej Pegan danes ob 20.30 v župnijski cerkvi v Steverja-nu.
KD SKALA - GABRJE
vabi na Koncert na borjaCu jutri, 12. junija, ob 20.45 na prireditvenem prostoru v Gabrjah. Nastopila bosta pevska zbora Skala Gabrje in RdeCa zvezda iz Saleža.
»BALKAN FEST (ACROSS THE BOR-DERJ« bo v petek, 18. junija, ob 22. uri v kulturnem domu Andreja Budala v Standrežu. Balkanska glasba, kuhinja in še kaj... V sluCaju dežja žur bo! Vstop prost!
a SPISKE VESTI
DIJAKI SREDNJE SOLE IVANA TRINKA vabijo na skupno konCno šolsko prireditev, ki bo v Kulturnem domu v Gorici nocoj ob 20.30.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE nudi informacije v zvezi z natečaji za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah ob sredah, od 15. do 16.30 na sedežu v ulici Malta 2.
VABILO
IZLETNIKOM
Vse izletnike, ki so bili s-Primorskim dnevnikom v Rimu in Firencah vabimo, na družabno srečanje
Danes, 11. junija med 18. in 20. uro, v osmici pri Županovih v Medji vasi
Domače
kapljice ne bo manjkalo
H3 OBVESTILA
SPDG obvešča, da bo avtobus za Koroško v nedeljo, 13. t.m., odpeljal ob 6. uri s parkirnega prostora pri razstavišču v Ul. della Barca. Povratek pred 21. uro. Društvo priporoča primerno obutev. Kosilo iz nahrbtnika.
V DIJAŠKEM DOMU bo
od 14.6. do 23.7. in nato še od 30.8. do 10.9. SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE. Odprto bo od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.30. Otroci bodo v središču ob igri, delu in športnih dejavnostih preživeli nepozabne dni. Za otroke iz sovodenjske in dober-dobske občine bo urejen prevoz. Prijave (število mest je omejeno) v Dijaškem domu tel. 0481/533495.
SLOVENSKI POLETNI CENTER KRATKOCA-SNIK bo deloval v So-vodnjah od 9. avgusta do 3. septembra od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Prijave in informacije do konca junija pri Damijani (tel. 0481-82087) v jutranjih, oz. veCemih urah.
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE vabi import-export podjetja, ki niso še vrnila izpolnjenih anketnih listov o padcu prometa z balkandskimi državami, naj to naredijo Cimprej na sedežu SGZ.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo tehnični urad odprt ob Četrtkih, 17. in 24. junija, od 16. do 18. ure.
KNJIŽNICA D. FEIGLA
obvešCa, da bo do 17. septembra odprta po poletnem urniku od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure.
B_____________IZLETI
KD DANICA VRH prireja 10. in 11. julija, ob prazniku cvetja in piva, izlet v Laško. Poskrbljen je prevoz z avtobusom in prenočitev (samo za prijavljene). Prijave do 25. junija. Informacije in vpisnine pri: Dolores 0339 7484533, Vesna 0339 5696957.
KOLESARSKI ODSEK PRI SPDG sporoča, da je iz tehničnih razlogov izlet z gorskimi kolesi okoli Cerkniškega jezera prenesen na kasnejši datum.
SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL iz Doberdoba obvešCa, da je bil izlet na jezera Maggiore, Lugano in Orta prenesen na 3., 4. in 5. september. Vpisovanje pri Mili.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo 8-dnevni izlet z avtobusom v 'Miinchen, Niirnberg, Hamburg, Oslo in Kobenhavn od sobote, 10. julija dalje. Predpogoj je vsaj 40 vpisov. Prijave sprejemajo do konca junija na sedežu društva (ob sredah od 10. do 11. ure) ali telefonsko pri poverjenikih in odbornikih.
; :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO, Carduccije-va ulica 40, tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul. 9 Giugno 36 tel. 410340.
POGREBI
DANES v TržiCu: ob
11.00, Alma Perussin por. Mačk iz splošne bolnišnice v cerkev Marcelliana in na glavno pokopališče.
EVROPSKE VOLITVE / DANES KONEC VOLILNE KAMPANJE
MILAN / »BRIGATE ROTTE»
Spor o nedeljskih izidih med Polom in levo sredino
Premier D 'Alema: Oljka bi lahko prerasla v stranko reformistov
Ali so bila grozilna pisma samo neokusna šala?
Pismo z grožnjami in nabojem je dobil tudi kardinal Martini
RIM - Polemike med poloma in tudi napetost med komponentami posameznih zavezništev so glavna zanacilnost zaključka evropske volilne kampanje. Ena sama ugotovitev je skupna tako levi sredini kot Polu svoboščin: bojazen pred nevarnostjo absentizma.
Tako v levi sredini kot v Polu soglašajo v napovedi, da odziov volilcev v nedeljo ne bo ravno množičen, medtem šo so povsem nasprotne napovedi o izidu. Desna sredina je včeraj presegla nasprotja in želela pokazati enotnost vsaj v napovedi lastnega uspeha, medtem ko leva sredina napoveduje povsem drugačen izid.
V pričakovanju, da bodo volilci potrdili njihove rožnate napovedi, so Berlusconi, Fini in Casini včeraj naslovili skupni poziv volilcem. Rekli so med drugim, da se med seboj razlikujejo, vendar poudarjajo temeljno značilnost, alternativnost levici.
Skupni poziv pa le ni prikril napetosti zlasti med Belusconijem in Mariom Segnijem, ki je najbolj izpostavljen zagovornik bipolarnosti. Po mnenju predsednika FI Mario Segni ne sodi v Pol, njegovo izvajanje pa sta odločno zavrnila tako sam Segni kot tudi tiskovni predstavnik Nacionalnega
zavezništva Adolfo Uršo.
Zelo polemičen je bil Berlusconi tudi v odnosu do Ljudske stranke, kateri je napovedal hud poraz. To napoved je tajnik LS Franco Marini zavrnil, kot je zavrnil tudi Berlusconijevo vabilo, naj se pridruži desni sredini.
Sicer pa je Marini prav tako zavrnil predlog pre-sednika vlade Massima D’Aleme, naj bi Oljka prerasla v stranko reformistov, vendar pod pogojem, da bi pristopila k Evropski socialistični stranki kot dokaz, da gre za reformistično levo skupino. Ljudska stranka namreč doživlja te ponudbe kot aneksionistiCni poskus, zato je Marinijev namestnik skušal to grožnjo zvrniti na Demokrate (zdi se, da jih LS ima za najveCjo grožnjo), katerim je napovedoval, da bodo postali smao frakcija LD. Polemičen z D’Alemo pa je bil tudi Romano Prodi, ki je sicer menil, da mora Oljka učvrstiti notranje vezi, vendar je dodal, da bi Italija potrebovala nekaj različnega od navadnega socializma, skratka zavrnil je možnost, da bi ponovili izkušnjo »stvari 2«, ki je že spodletela.
KakrSen koli bo izid glasovanja pa bd pre-verjenje znotraj vladnega zavezništva najbrž neizbežno, Čeprav ni nujno, da bi se končalo z vladno preosnovo.
Angleži, Nizozemci in Danci včeraj, Irci pa danes na volišča
RIM - Volitve za obnovitev evropskega parlamenta, ki bodo v Itabji v nedeljo, so se v nekaterih drugih državah že odvile včeraj: gre za Veliko Britanijo (na telefoto Ap volišče), Dansko in Nizozemsko, medtem ko bodo danes glasovati na Irskem, Najmanj zanimanja za izvolitev petega evropskega parlamenta vlada po ustaljeni navadi na britanskem otočju, kjer kaže, da je sla glasovat slaba tretjina upravičenčev. Dosti boljšega izida ne pričakujejo niti na Nizozemskem, medtem ko naj bi na Danskem vsaj polovica upravičenčev stopila na volišča. Izvedenci predvidevajo, da bodo na tokratnih volitvah dosegli negativni rekord z najnižjim Številom udeležencev v zgodovini Evropske unije. V javnomenjskih raziskavah je večina vo-
lilcev ugodno ocenila dosedanje delovanje EU samo v Italiji, Belgiji, Luksemburgu in na Irskem. .
Volilne izide bodo objavili istočasno po vsej Evropi, torej po koncu nedeljskih glasovanj v večini držav. Izvoljenih bo 626 poslancev: od dosedanjih jih samo manj kot polovica tekmuje za ponovno izvolitev (v Italiji 43 na dosedanjih 87). Med vidnejšimi kandidati, ki pa nimajo največ možnosti za izvolitev, je tudi nekaj takih, ki so že znanji Širši javnosti, kot so n.pr. igralka Gina Lolobrigida, istoimenski vnuk Charlesa de Gaulla, irska pop pevka Dana in nekdanja miss Belgije Anke Vasndermeersch, ki je obljubila, da se bo v primeru izvolitve predstavila Cisto brez oblek.
MILAN - Ali so bila grozilna pisma, ki so jih neznanci prejšnji teden naslovili, milanskemu podžupanu Riccardu De Coratu, nekaterim političnim predstavnikom (med njimi sta bila predsednik vlade Massimo D'Alema in predsednik FI Silvio Berlusconi), milanskemu nadškofu Carlu Marii Martiniju in novinarju Giampaolu Pansi, samo šala?. Tako trdijo štirje anonimni podpisniki, ki so včeraj poslali dolgo pismo s podpisom »Brigate rotte«, Časopisni agenciji Ansa. Po mnenju policije, ki so jih novinarji časopisne agencije izročili pismo, se zdi, da dopis ni povsem neverodostojen.
Domnevni avtorji šale, ki so se podpisali kot MikerSnotz, Amy in Mil-la se opravičujejo družini D’Antona, ker so izkoristili odjek terorističnega atentata za svojo »potegavščino«. Izkoristili so odjek dogodka, zbrano gradivo pa bodo (tako vsaj trdijo) uporabili za diplomasko nalogo, v kateri sicer dsogodek ne bo razpoznaven. Domnevni avtorji dodajajo, da so želeli preučiti celotno pot informacije od dogodka samega do medijskega izkrivljanja novice.
V pismu, ki je bilo poslano milanskemu uredništvu osredje italijanske Časopisne agencije, domnevni avtorji pojasnjujejo,
da so se za svoje lepake in grozilna pisma po-služili starih brigadistic-nih sporočil iz sedemdesetih let in letakof filma,
ki je obravnaval vprašanje terorizma, naboje, s katerimi so jih opremiti, naj bi prispeval (ne da bi za to sploh vedel) zapriseženi stražnik, zadnje pismo z grožnjami kardinalu Martiniju ter novinarju Pansi pa naj bi v posodo za smeti, kjer so ga našli, pa naj bi za majhno napitnino in ne da bi vedel za njegovo vsebino, nesel milanski klošar.
Domnevni burkeži se v pismu norčujejo iz tistih novinarjev, ki so vzeli grozilna pisma preresno in Čestitajo šefu državnega tožilstva Gerardu D’Ambrosiu, ki je takoj posumil, da z grozilnimi pismi nekaj ni v redu.
Ati so bila grozilna pisma res samo šala? Ge je resnična, v precejšnji meri spominja na potegavščino štirih študentov, ki so pred 15 leti vlekli za nos najvidnejše italijanske umetnostne kritike s skulpturami, ki so jih sami naredili z navadnim vrtalnim strojem, izvedenci pa pripisali Ame-deu Modiglianiju. Toda pred 15 leti so šaljivci brili norce iz akademske kulture, tokratni »bu' rkeži« so se šli veliko bolj neokusno in morda tudi nevarno igro.
NOVICE
BRUSELJ / POMIRJUJOČE IZJAVE BELGIJSKE VLADE GLEDE DIOKSINSKE AFERE
Usoden spust z gumenjakom
BOČEN - Dve ženski sta izgubili življenje tri pa so bile ranjene med ponesrečenim spustom z gumenjakom po južnotirolskem hudourniku. Rafting izkušnjo si je privoščila skupina Čeških turistov, toda vodni tok je tiil prehud za njihove sposobnosti. Gumenjak se je prevrnil, dve ženski sta utonili, tri so bili ranjene. Ena ranjenka bo okrevala v nekaj dneh, dragi dve pa so zdravniki bolnišnice v Brbom sprejeli na zdravljenje s strogo pridržano prognozo.
PKK: Kurdi se bodo uprli, če bo Ocalan usmrčen
ANKARA - Politični vrh kurdske stranke PKK je včeraj posvaril turško vlado. V resoluciji, ki je odgovor PKK zaključkom vojaškega javnega tožilca, je rečeno, da bi morebiutna usmrtitev voditelja Abdullaha Oca-lana izzvala nov upor kurdskega naroda. Obenem pa je vodstvo PKK spet poudarilo, da sprejema Ocala-nove predloge za rešitev krize.
Pred nekaj dnevi je turški predsednik Bulent Ecevit obljubil, da bo vlada pripravila predlog reforme sodišč Se pred nadaljevanjem procesa 23. junija.
V odvrženih bombah baje ni urana
BENETKE - Beneško državno tožilstvo je vCeraj izjavilo novinarjem, da nima nobene novice, da je v bombah, ki so jih Natova letala odvrgla v Jadransko morje, tudi iztrošena uranova ruda. Tožilstvo je odgovorilo na svarilo padovanske zdravniške zbornice, po kateri bi bilo nevarno razstreliti bombe, Ce bi res vsebovale iztrošeni uran.
Spopadi v Kašmirju se nadaljujejo
NOVI DELHI - V Kašmirju so spet izbruhnili spopadi med r'1”’-1	- '	1 xr ’ " '
se tud
skem delu Kašmirja je bilo po trditvah indijske vojske samo vCeraj uničenih deset hiš.
Indija je tudi obtožila Pakistan, da je dal podporo skupini 150 islamskih gverilcev, ki so skušali prodre-
ga mimstrstva je bilo od izbruha najnovejše krize v Kašmirju ubitih 500 islamskih gverilcev, med njimi tudi 230 pripadnikov pakistanske vojske. Na indijski strani naj oi bilo 66 mrtvih. (STA/dpa)
Kmetje pa so zaprli meje
V Italiji so v teku analize - Slovenska vlada prepovedala uvoz iz držav EU
vensko ministrstvo za kmetijstvo je pripravi odredbo, s katero je vla prepovedala uvoz živi klavnih živali in surovin živalskega izvora iz drža
EU. O tej problematiki 1 bila včeraj z informacij« ministrstva seznanjen
tudi vlada. Kot je po seji
vlade novinarjem P°v dal direktor Veterinars
BRUSELJ - Rezultati dosedanjih analiz kažejo, da ni nobenih problemov s proizvodi, ki prihajajo iz tistih farm in obratov, v katerih so uporabljali krmo z maščobami iz podjetja Varteks, ki je obtoženo, da je zakrivilo sedanjo afero z dioksinom. Tako je zapisano v sporočilu urada belgijskega ministrskega predsednika Jeana-Luca Dehaeneja, kjer tudi pravijo, da se bo odkup mleka normalno nadaljeval, ker se zaplemba z zvezi z nekaterimi farmami ni nanašala na mleko. Belgijsko ministrstvo za zdravstvo pa je sporočilo, da so vCeraj nadaljevali z zakolom piščancev, potem ko so predvčerajšnjim pomotoma na »Cmo listo« uvrstili 760 farm zaradi nevarnosti okuženosti. Belgijska vlada je ponoči sklenila spustiti v prodajo tudi govedino in svinjino, živali pa morajo biti iz podjetij, pri katerih je bilo dokazano, da niso uporabljala krme s kancerogenim dioksinom.
Razjarjeni kmetje in tr-
govci z živino so v Belgiji vCeraj zaprli številne mejne prehode s Francijo in Nizozemsko (telefoto Ap). Z akcijo želijo kmetje izraziti protest zaradi zanje katastrofalnih posledic škandala v zvezi z dioksinom, in preprečiti uvoz konkurenčnih izdelkov iz sosednjih držav.
Evropska komisija je takoj napovedala, da bo od belgijskih oblasti zah-
tevala pojasnila glede cestnih zapor. Ce se razmere ne bodo normalizirale, bi lahko Belgijo zatožili pri evropskem sodišCu, Ceš da ovira pretok meja v okviru Evropske unije.
V Italiji medtem v 6 laboratorijih nadaljujejo z analizami svinjskega mesa, mleka v prahu, živalske krvi, pišCancev itd., v desetih dneh morajo odgovoriti, Ce so odkrili dioksin in v kakš-
ni količini. Tej prvi analizi bodo sledile druge, bolj poglobljene. Višji zdravstveni inštitut je preko internerta poleg raznih drugih navodil dal tudi napotke za podjetja v zvezi s preklicem zamplembe.
Medtem se raznim državam, ki so se odločile za prepoved uvoza iz Belgije ali iz vse UE, pridružujejo nove. Med njimi je tudi Slovenija. Slo-
vlade novinarjem P°v dal direktor Veterinars
uprave RS Zoran K°v® ^ pripravljajo že n° , odredbo, ki bo izpus države EU, ki bodo tovile, da nimajo F° . mov z omenjeno st r no substanco. Ta odre
bp?,vf)renaViv0T.c^
prizh,03bo>ai« % U tako veliko ate«^ držav, so se P°	za.
vih besedah odločd ^
to, ker je zelo težJm
ločiti države, ki so prej z
male krmo onesnaž® ^
dioxini. Ta krmi a ge_ stribuirali po BeW’ije, vernem delu F	^
Nemčiji in Ni^e™^ vendar pa je v c	t0]c
^oontnvlien prost p
IZVRŠNI ODBOR / SPOROČILO ZA JAVNOST
TRST / PRED RAZPRAVO V ZBORNICI
SKGZ: Pomen volilne udeležbe
Septembra posvet o delu dijaških domov v Trstu in Gorici - Nesprejemljivost predlogo SL
TRST - V sredo zvečer se je v Trstu sestal Izvršni odbor slovenske kulturno-gospodarske zveze. Glavni dve točki dnevnega reda sta zadevali nedeljske upravne in evropske volitve ter stanje tržaškega in goriškega dijaškega doma.
Pregled volilne kampanije ter predvidenega razmerja sil sta za območje Benečije orisala Jole Namor ter Viljem Cer-no, goriške upravne volitve je predstavil Rudi Pavšič, medtem ko je o upravnih volitvah v treh občinah na Tržaškem spregovoril Igor Gabrovec. Ob različnih gledanjih na politično sceno je bil v razpravi izrečen skupen poziv vsem slovenskim volilcem, naj se volitev vsekakor množično udeležijo. Kar zadeva preferenčne glasove, pa so si bili člani Izvršnega odbora SKGZ edini v ugotovitvi, da velja podpreti tiste politične sile in kandidate, ki ob upravni učinkovitosti izkazujejo skrb za udejanjenje sožitja in strpnosti. Slednje so namreč prvine in osnove za bodočo tudi misle-no odprtejšo družbo.
Večji del sredine seje pa je bil posvečen poglabljanju stanja v dijaških domovih Simona Gregorčiča v Gorici ter Srečka Kosovela v Trstu. Podrobno sliko finančnega poslovanja in vsebinsko-stra-teških delovnih smernic sta za tržaški dom podala podpredsednik upravnega sveta Vojko Miot ter ravnateljica Sonja Babič, medtem ko sta goriško specifiko orisali predsednica upravnega sveta Aleksandra Devetak ter ravnateljica Kristina Knez. Izvršni odbor SKGZ je vodstvoma obeh mladinsko-vzgojnih struktur izrazil priznanje in hvaležnost za pomembno vlogo in kvalitetno delo, ki ju opravljata v korist otrok ter doraščajoče mladine. Tržaški in goriški dom sta si si-per predvsem po vsebinsko-strateških izbirah nekoliko različna, vendar vsak Po svoje vidno prispeva k rasti in razvoju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Vodstvi dveh domov sta se SKGZ-ju zahvalili za vsestransko izkaza-
no zaupanje in skrb ter za tako moralno kot finančno pomoč.
Razvojni napor obeh vzgojno-varstve-nih struktur pa bo v naslednjem obdobju zahteval jasne vsebinske opredelitve, kot bi tudi terjal dodatna finančna sredstva, predvsem za posodabljenje obstoječih struktur. Glede na pomembnost vprašanj bo Slovenska kulturno-gospo-darska zveza že jeseni priredila poglobljen posvet oz. seminar, na katerem naj bi se zbrali vsi dejavniki tega področja, od mladinskih ter socialnih struktur pa vse do javnih uprav, ki obenem delijo v to namenjena javna finančna sredstva.
Izvršni odbor SKGZ je obenem obravnaval težave tudi slovenskih podjetij, ki poslkujejo z območji nekdanje Jugoslavije. Napovedani zaključek vojne verjetno ne bo takoj ublažil posledic ogromne gospodarske škode. SKGZ zato poziva vse pristojne oblasti, tako na deželni kot tudi državni ravni, da razmislijo o možnosti finančne pomoči ali davčnih olajšav za prizadeta podjetja.
Predsednik Rudi Pavšič je v zaključku seje člane Izvršnega odbora seznanil z zadnjimi novostmi v zvezi s parlamentarnim postopkom za sprejetje zaščitnega zakona. S tem v zvezi je Pavšič zagotovil stalno pozornost SKGZ, saj je sprejetje primernega zaščitnega zakona bistvene važnosti za nadaljnji razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Izvršni odbor SKGZ je na koncu še jasno zavrnil potezo deželne svetovalke Severne lige Segantijeve. Ugotovljeno je bilo namreč, da prvič v povojni zgodovini skuša neka stranka narekovati manjšini, kako naj se le-ta organizira. Rečeno je bilo, da italijanska ustava zagotavlja svobodo organiziranja vsem svojim državljanom. Obenem je za SKGZ ne-sprejmljivo, da skuša Liga s štiričlen-skim deželnim zakonskim predlogom posegati tudi v finančno suverenost Republike Slovenije.
Zaščita: pismo SSk vsem parlamentarcem
V dopisu je tudi resolucija DZ o slovenski manjšini
TRST- Slovenska skupnost je na včerajšnji novinarski konferenci (foto KROMA) predstavila pismo, ki ga je deželni tajnik stranke Andrej Berdon poslal vsem italijanskim parlamentarcem v zvezi z deklaracijo o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, ki jo je pred časom izglasoval slovenski državni zbor. Berdon je dejal, da je deklaracija mejnik v slovenski politiki in temeljni dogodek tudi v odnosih med državama. Spomnil je, da je do izglasovanja deklaracije prišlo prav na pobudo SSk, in podčrtal širok politični dogovor med strankami v slovenskem parlamentu, tako da je bila deklaracija soglasno sprejeta.
Tajnik SSk je poudaril potrebo po dejanski in vidni zaščiti slovenske manjšine, sicer bo ta postopoma izginila. Pri tem je izrazil mnenje, da danes ne bi npr. zapirali slovenske osnovne šole v Rojanu (zapustili so jo še zadnji trije učenci), če bi prišlo do take zaščite že v preteklosti. SSk tolmači zaščitni zakon predvsem kot sredstvo proti naraščajoči asimilaciji slovenske manjšine v FJK.
Glede na očitke poslanca Nacionalnega zavezništva Roberta Menie, da pomeni deklaracija slovenskega parlamenta
grobo vmešavanje v italijansko politiko, je Berdon naglasil, da je tako stališče nesprejemljivo. Slovenija ima pravico in dolžnost, da se zavzema za svoje manjšine v drugih državah, kot ima Italija pravico, da zagovarja italijansko skupnost v Sloveniji in Hrvaški. Me-nia hoče očitno napihniti polemiko v pričakovanju bližnjega pričetka razprave o manjšinski zaščiti v pristojni poslanski komisiji.
Tiskovne konference se je poleg Berdona udeležilo več vidnih predstavnikov SSk, pa tudi kandidat stranke na evro-
pskih volitvah profesor Jože Pirjevec, ki je obrazložil svojo kandidaturo. Dejal je, da si mora Evropa pridobiti svoj prostor v svetovnih zadevah, na krajevni ravni pa je treba spremeniti položaj, zaradi katerega je bila slovenska prisotnost v preteklosti zbrisana iz krajevne obmejne stvarnosti, ta pa je bila s tem izmaličena. Napočil je čas za nove odnose, je podčrtal Pirjevec, po katerem skuša postati glasnik tega novega odnosa, ki ga morata predstavljati politika sodelovanja, dialoga, odprtosti in kulture.
Pirjevec, ki kandidira
na listi SVP (simbol planike) je spregovoril tudi o podpisu sporazuma, s katerim se je končala vojna na Kosovu. Morda, je dejal, se odpirajo nove perspektive, a se ne sme podcenjevati srbske lavantinske miselnosti. Vsekakor, če bo dogovor zdržal, bo moral Zahod, zlasti pa Evropa, izpolniti zelo težko nalogo: obnoviti ne samo Kosovo, ampak tudi Srbijo in celotno področje. To je dolgotrajen proces in breme, ki bo padlo na ramena Evrope, če ta noče, da balkansko področje ostane središče nemirov in izseljevanja.
VIDEMSKA POKRAJINA / POGOVOR S SLOVENSKIMA KANDIDATOMA ZA VIDEMSKI POKRAJINSKI SVET
Firmino Marinig (SDI): Pokrajina naj spodbuja čezmejno sodelovanje
ČEDAD - Giuseppe Firmino Marinič je ena naj-^°*j znanih osebnosti v javnem življenju Benečije.
poklicu profesor srednjih šol, je bil skoraj dvaj-s®t let župan Speha in je še vedno predsednik Gor-ske skupnosti Nadiških dolin. Tokrat se je odrekel županski kandidaturi in kandidira za videmski Pokrajinski svet na listi Demokratičnih socialistov v okrožju Fojda, ki pokriva celotno Benečijo. Gre Nedvomno za človeka z veliko upravnimi izkušnja-
S kakšnimi občutki zapuščate po tolikih letih v°dstvo špetrske občinske uprave?
Zapuščam župansko mesto, ne pa uprave. Prav ’ oa pride po tolikih letih do zamenjave. Za žu-P^Ojo kandidira na naši listi Bruna Dorbolo, znana sposobna upraviteljica, ki je že mnogo naredila v PLjVhem in kulturnem življenju Benečije”.
t orej občanska lista v znamenju prenove.
. Recimo, da gre za prenovo in kontinuiteto hkra-Kontinuiteta se tiče zlasti naše politične in Pravne usmeritve, ki je bila za Speter po dolgih setletjih propadanja zelo uspešna. Glede kandi-0v za občinski svet pa je nekaj novih ljudi, nekaj J® uveljavljenih upraviteljev.
Lahko torej rečemo, da zapuščate svojim nasled-dobro dediščino?
Rfislim, da je Speter v zadnih dvasetih letih polo nonia obrnil stran v svojem življenju. Od po-a)a nerazvitosti, izseljevanja, degradacije in po-izr J'tania delovnih mest smo prišli do nekaterih SnilM ° Pomeinbnih pridobitev, ki so bistveno dvi-kakovost življenja naših ljudi".
* lahko navedli nekaj primerov? tetit 08lejmo delovna mesta. Leta 1980 je bilo na ra2j.0rlju občine približbo 500 delovnih mest na lertl1Cnlh sektorjih, v kmetijstvu, obrtništvu in ma-ll0n^r^etnistvu' Dan®8 )e delovnih mest blizu nes •’ ^ Pomeni, da smo jih več kot podvojiti. Da-p^rnno v samo Spetrski industrijski coni 35 rttesti^^h dejavnosti s približno 400 delovnimi Sacii ^ trenc* )e v naraščanju. Ustaviti smo emi-’ levilo prebivalcev se je dvignilo za približ-
no 6, 5 odstotkov. Razvili smo šolstvo, dvojezično šolo. No, vse to bo naša tista nadaljevala, saj sem prepričan, da ji bodo ljudje na volitvah potrdili zaupanje".
Vi se na Pokrajino v bistvu vračate, saj ste tam pred leti že bili...
”Ne vem, če se bom vrnil, videti je treba, če bom izvoljen. Vsekekor sem že bil pokrajinski svetovalec v letih 1985 - 90. Kandidiram z demokratičnimi socialisti na tisti, ki podpira levosredinskega predsedniškega kandidata Strizzola. Najprej seveda računamo, da se bomo prebiti v balotažo”.
Kako ocenjujete, kot upravitelj z veliko izkušnjami, vlogo Pokrajine?
"Predvsem bi bilo heba jasno opredeliti pristojo-sti. Ni mogoče upravljati vsega in hkrati dobro upravljati. Ce bi se dejavnost omejila na področja kot so šolstvo, cestno omrežje in kultura v povezavi s teritorijem bi bilo že v redu. Vsekakor je heba sedanjo vlogo Pokrajine temeljito preveriti in to je heba tudi res narediti, ne pa samo o tem govoriti v nedogled".
To naj bi se po napovedih zgodilo v naslednjem mandatu
"Gotovo bomo v naslednjih letih doživeti temeljne upravne spremembe. Tudi deželna uprava ima že pripravljen zakon, v katerem so predlogi za reorganizacijo uprav, ukinitev gorskih skupnosti, združevanja malih občin, ustanavljanja novih pokrajin... vse to je heba preučiti glede na pohebe po vzpostavljanju teritorialnega ravnovesja, ki bo boljše od sedanjega".
Mislite na razliko med ravninskimi in gorskimi predeti
"Vsekakor je tudi to eden od velikih problemov. Mislim, da bi morala Pokrajina prav v zvezi s problemi razvoja dobiti neko vlogo za spodbujanje čezmejnih projektov, ki se finansirajo tudi iz evropskih skladov. Tu nastajajo nova koordinaciska telesa, občine treh čezmejnih območij se povezujejo v skupnost Euregio, da bi bolje izkoristile te možnosti. Za prihodnost naših krajev pa je to bistveno".
Anton Sivec (SIK): Pomen olimpijskih iger brez meja
ČEDAD - Za izvolitev v videmski pokrajinski svet se na nedeljskih volitvah poteguje tudi Anton Sivec, znani slovenski kulturni delavec iz Kanalske doline. Kandidiira za Shanko italijanskih in slovenskih komunistov in to v dveh okrožjih, Trbiž - Tablja in Fojda. To pomeni, da s svojo kandidaturo pokriva celotno obmejno območje videmske pokrajine, od Kanalske doline, do Rezije, zahodne in vzhodne Benečije.
Kaže, da je res konec vojne na Balkanu. S kakšnimi občutki ga doživljate?
”Z velikim zadovoljstvom. Naša shanka je bila vedno proti vojni, čeprav se je obenem zavedala nujnosti, da se spoštujejo mednarodna pravila in zavezništva. Glavno je, da je konec bojevanja, a sedaj bo heba resno misliti na prihodnost".
Kateri razlogi so vas privedli do kandidature na listi SIK?
"Kandidiral sem že lani za deželne volitve. Na tej listi pa kandidiram zato, ker je pozorna tudi do slovenskega vprašanja, ki je, kot je znano, še zlasti v videmski pokrajini zelo občutljivo. Prav bi bilo, da bi bil Slovenec iz naših krajev v pokrajinskem svetu. Glede shanke pa je v bistvu en razlog: septembra lani nisem bil za to, da pade levosredinska vlada, ker bi to odprlo pot desnici, z vsemi posledicami".
V čem je bistvo vašega programa?
"Kandidiram na goratem območju, ki ga v mestnih cenhalah ni lahko razumeti. Naj zadostuje že banalen podatek, da naše zime hajajo tudi po osem mesecev. Ne sprašujemo nobene asistence, vendar, ker je v teh krajih več problemov in izdatkov, naj bo ushezna tudi pozornost, še zlasti za razvoj in delovna mesta. To velja za vse območje, od Kanalske doline do Benečije".
Zlasti Kanalska dolina si mnogo pričakuje od kandidature ZOI2006.
"Res, v tej pobudi vidimo nove možnosti razvoja, zlasti v turizmu. Dobro, da se je kočala
vojna, saj se je kmalu raznesel glas, češ, da je "tam blizu nas“, čeprav je absurd. Vendar upamo, da bo naša kadidatura prodrla, kot nosilec močne ideje miru, sožitja in sodelovanja. To srečevanje latinskega, slovanskega in germanskega sveta naj ne bo le slogan, pač pa dejstvo, ki je povezano z življenjem in interesi naših ljudi".
Pa se vam zdi, da lahko Pokrajina kot ustanova naredi več kot doslej?
"Pokrajina danes nima dovolj kompetenc. Z reformo krajevnih uprav naj bi dobile pokrajine nove pristojosti, pa tudi občine, ki so bliže ljudem, teritoriuju in njegovim problemom. V severni Furlaniji se celo govori o novi Pokrajini Tolmeč, češ, da so zveze z Vidmom oddaljene in prešibke".
Vi vsekakor podpirate Strizzola kot kandidata za predsednika.
”Mi podpiramo Shizzola, ki je kandidat leve sredine, v okviru katere smo se dogovorili za pomemben program, ki zadeva delo, razvoj, ureditev uslug in še zlasti, kot sem dejal, primerno pozornost goratim območjem, pa tudi kulturi manjšin, sožitja in sodelovanja ob meji".
Kako pa ocenjujete kandidaturo Melzija, ki je doma iz vašega konca?
"Jaz gledam zelo zaskrbljeno na to spojitev med politiko in veliko indushijo. Ne zdi se mi korektno to nastopanje velepodjetnikov v pol-titki, s težkim finančnim pogojevanjem, ki postane neizbežno. To velja za vse primere, od Berlusconija do Melzija. Po tej poti kmalu ne bomo več vedeli, kdo je kdo in bodo konflikti interesov vse večji".
Vaša napoved?
"Upam, da bo šla leva sredina v balotažo, potem pa da bo tudi zmagala. Ce se omejun le na vprašanje zaščitnega zakona, edino leva sredina lahko ima nam naklonjeno stališče in stališče Videmske Pokrajine bo pri tem tudi odigralo svojo pomembno vlogo".
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
:
MNBM :.
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
HZ
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
EVRO / PO PONEDELJKOVEM MINIMUMU
Mir pospešil postopno krepitev evropske valute
No devizne trge vplivali tudi znaki prebujanja rasti gospodarstva v Evropi in presenetljiv vzpon Japonske
MILAN - Ustavitev zračnih napadov na Zvezno republiko Jugoslavijo je včeraj po pričakovanju poživila evro, ki je tako nadaljeval svoj postopni vzpon k bolj realnemu teCaju na svetovnih denarnih trgih. Ta vzpon se je sicer zaCel že pretekli torek, med tem pa se je v menjavi z dolarjem okrepil tudi japonski jen, saj so v Tokiu objavili presenetljive podatke o gibanju bruto domačega proizvoda, ki kažejo na oživljanje tamkajšnjega gospodarstva po dolgih mesecih zastoja in celo padanja gospodarske rasti. Znižanje temeljne obrestne mere v Veliki Bri-
taniji pa ni imelo večjega učinka na funt šterlig, ki je takoj po objavi sklepa Banke Anglije zdrsnil s prejšnjih 0, 6529 na 0, 6543 za evro.
Za skupno evropsko valuto je torej podpis mirovnega sporazuma za Balkan prinesel svežega kisika, o Čemer govori podatek, da je krepko presegla 1, 05 dolarja (natančno 1, 0521). Operaterji menijo, da večjega vzpona evra po dosegi miru na Balkanu ni bilo mogoče pričakovati, saj so trgi že v zadnjih dneh stavili na možnost bližnje rešitve konflikta in ga anticipirali. Res je, da prihajajo novi
znaki o prebujanju evropskega gospodarskega ritma, vendar bo treba za opaznejši vzpon skupne valute in torej za dokončen zasuk trenda počakati do konca leta. V tem trenutku namreč še ni prišlo do sprememb v primerjavi med temeljnimi ekonomskimi kazalci Evropppe in ZDA.
Prvi otipljivi znaki o oživljanju gospodarstva v Evropi so prišli v zadnjih dneh iz Nemčije, medtem ko je za splošno presenečenje poskrbela Japonska, katare bruto domači proizvod je v prvem trimesečju letošnjega leta zrasel za kar 1, 9%.
^SLOVENIJA / NA LESTVICI DUN & BRADSTREETA^
Slovenija kljub nižji gospodarski rasti obdržala dosedanjo oceno tveganja
LJUBLJANA - Slovenija zaradi spodbudne gospodarske rasti, zadovoljivega davčnega položaja in zdravega tekočega računa tudi v junijski razvrstitvi z oceno DB3a ostaja prva na lestvici kazalcev tveganja v srednje- in vzhodnoevropskih državah, ki jo je v zadnji številki revije International Risk & Payment objavila britanska agencija Dun & Bradstreet.
Kot je na seminarju s temo Tvegati je tvegano, ki ga je pripravilo podjetje I, povedal Robert Cord iz omenjene agencije, na oceno negativno vplivata počasen napredek na področju privatizacije in visoka brezposelnost. Negativni dejavniki so še počasno sprejemanje pravil Evropske unije, povečevanje komercialnega konkurenčnega pritiska ob ekonomski integraciji z EU ter možnost za večjo nestanovitnost deviznega tečaja. Strokovnjaki Dun & Bradstreeta dodajajo, da gospodarske
aktivnosti v Sloveniji kažejo znake upadanja. Uradni podatki namreč kažejo, da se je obseg industrijske proizvodnje v prvih dveh mesecih na letni ravni zmanjšal za 6, 5%, in to predvsem zaradi padca domačega povpraševanja in znižanja uvoznega povpraševanja na ključnih trgih kamor Slovenija izvaža, še posebej v zahodni Evropi. Rast cen življenskih potrebščin je na letni ravni aprila znašala 4, 6%, medtem ko je bila marca na ravni 5, 1%, rast cen industij-skih proizvodov na letni ravni pa je aprila padla na 1, 6%, potem ko se je marca znižala za 1, 8%.
Na podlagi teh podatkov so analitiki Dun & Bradstreeta znižali oceno letne inflacije s šestih odstotkov na 5, 5 odstotka, žal pa so znižali tudi napoved o rasti bruto domačega proizvoda, in sicer s prejšnjih 2, 5 na 2, 3 odstotka. (STA)
Massimo Paniccia novi predsednik CRTrieste Banca
TRST - Massimo Paniccia je novi predsednik tržaške banke Cassa di Risparmio eh Trieste Banca Spa. Njegovo imenovanje včeraj potrdil upravni svet banke, v katerem je doslej opravljal funkcijo podpredsednika. Kot znano, je dosedanji predsednik Carlo Emanuele Melzi odstopil, ker kandidira na nedeljskih upravnih volitvah za šefa videmske pokrajinske uprave. Upravni svet je za novega podpredsednika na mesto Paniccie imenoval Corrada Leombruna, medtem ko je France-sca Slocovicha kooptiral v izvršni odbor uprave. Tržaška banka, ki-se pripravlja na prehod v bančno skupino Unicredito Italiano, je lansko poslovno leto končala z 24,8 milijarde lir Čistega dobička in z globalnimi zbranimi srestvi v vrednosti 8.413 milijard lir.
Franz Pacher novi predsednik Gospodarske zbornice za Koroško
CELOVEC - Gospodarska zbornica za Koroško je v sredo dobila novega predsednika. Beljaški podjetnik Franz Pacher je bil na izrednem občnem zboru zbornice imenovan za naslednika Karla Kofflerja (68), ki je zadnjih devet let vodil to zakonsko priznano interesno zastopstvo koroškega gospodarstva. Kofler je v svojem poslovilnem govoru še posebej izpostavil vse bolj tesno sodelovanje gospodarskih zbornic v alpsko-jadran-skem prostoru in skupno podporo kandidaturi treh dežel za ZOI leta 2006. Pacher (49) se je izrekel za nadaljevanje poti, ki jo je začrtal Koffler. (I.L.)
Nemška proizvodnja aprila presegla predvidevanja
BONN - Po pozitivnih znakih, ki so prišli o gibanju bruto domačega proizvoda in naročil za industrijo, je vCeraj prišel še podatek, da je industrijska proizvodnja v Nemčiji aprila v primerjavi z manjem zrasla za 1% namesto za 0, 2%, kolikor je predvidevala vlada. V primerjavi z lanskim aprilom je sicer res prišlo do znižanja, vendar ležal, 3%, medtem ko so analitiki predvideli 2, 2-odstotno zmanjšanje obsega proizvodnje.
Dobri znaki so prišli tudi s področja zaposlenosti, saj je število brezposelnih letos po šestih mesecih prvič padlo pod štiri milijone. Po podatkih zveznega urada za delo je raven brezposelnosti maja padla od 10, 7% na 10, 2%, v enakem lanskem obdobju pa je znašala 10, 9%. V starih- zveznih deželah je znašala stopnja brezposelnosti maja 8, 6%, v novih pa 17%.
Banka Anglije znižala obrestno mero na 5%
LONDON - Bank of England je objavila znižanje lom-bardne obrestne mere na 5%, s čimer je ta dosegla najnižjo raven v zadnjih 20 letih. Znižanje ene temeljnih obrestnih stopenj za četrt odstotka pa je kljub temu manjše od najmanj polodstotnega znižanja, ki so ga zahtevali sindikati in zveza delodajalcev. Monetarni odbor britanske centralne banke ne izključuje morebitnih dodatnih znižanj cene denarja, vendar le v primeru, da funt ostane močan. Po objavi obrestnih mer je funt v primerjavi z dolarjem sicer padel, vendar pa je ostal glede na evro še vedno stabilen. Na londonski borzi, kjer so delnice tik pred objavo znižanja krepko padale, pa so se razmere takoj izboljšale.
BANKE / MAJA SKLENJEN SPORAZUM O SODELOVANJU IN ZDRU2ITVII
V holdingu Caer - Cassevenete tudi banke iz FJK
imel bo 752 podružnic - Z Bologno sodeluje Kmečka banka, v lasti Padove pa je goriška hranilnica CRGo
GORICA - Konec letošnjega maja so upravitelji dveh bančnih skupin, Caer iz Bologne in Cassevenete iz Padove, sprejeli in podpisali dogovor o ustanoviti močnega bančnega holdinga, ki bo segal od Trsta, Gorice in Vidma v dežele Venelo, Emilija - Roma-gna, Marche, Abruzzo in Molise, torej vzdolž skoraj vse italijanske obale Jadrana. V novem holdingu, ki bo imel 752 podružnic, bo veC bank, ki naj bi po federalnem načelu ohranile svojo specifiko, pa Čeprav bo njihova strategija enotna. Lani so vse te banke zbrale za 71.500 milijard lir hranilnih vlog. Na prvi pogled gre za zelo veliko vsoto, v resnici pa bo to v italijanskem merilu srednjevelika banka - kot idealno štejejo namreč banko, ki ima tisoč podružnic -kajti v zadnjem času je bilo zelo veliko koncentracij in sploh ni rečeno, da je bila z novim holdingom rečena zadnja beseda.
V Gorici bo holding prisoten prek neposredno vključene banke oziroma hranilnice Cassa di Ri-
sparmio di Gorizia Banca, katere veC kot 90-odstotni delež delnic je last skupine Cassevenete iz Padove. Posredno bo sodelovala tudi Kmečka banka, v kateri ima skupina Caer iz Bologne 35 odstotkov delniške glavnice.
Dr. Gianluigi Bandiera, podpredsednik upravnega sveta go-riške Kmečke banke, nam je z veseljem posredoval nekaj zanimivosti o tem bančnem združevanju med Padovo in Bologno. Podčrtal je federalno vodenje bank, ki sodijo v obe skupini. V skupino Caer sodijo banke Carisbo iz Bologne, hranilnica v Carpiju in Banca Popolare delTAdriatico, kapitalsko pa je udeležena tudi v Kmečki banki.
V	padovansko skupino sodijo hranilnice iz Padove, Benetk, Vidma in Gorice. Poleg tega so v novem holdingu tudi nekatere druge družbe, ki ponujajo razne servise. S Caer sodeluje tudi zavarovalnica Unipol, ki ima sedež v Bologniji.
V	novem holdingu bodo uved-
li enotno strategijo in Cimprej uresničili sinergije. To pomeni, da bo struktura bolj preprosta in tudi cenejša. Za sedaj so se le pogovarjali o možnostih, da bi navezali v stik s kakšno veCjo banko iz drugih držav Evrope. Prizadevali si bodo tudi za stike s še kakšno drugo italijansko banko, da bi postali banka z vidnejšo vlogo v italijanskem finančnem sistemu, saj imajo zdaj le meddeželno dimenzijo. V Furlaniji - Julijski krajini pokrivajo banke novega holdinga 14 odstotkov bančnih poslov, v Venetu 17, v Emiliji 9, v Markah pa 8 odstotkov.
Pogajanja med Bologno in Padovo so trajala več kot leto in so bila vse prej kot lahka, predvsem zato, ker je hilo treba uskladiti interese obeh in upoštevati dejansko razmerje sil. V novem holdingu bo Padova imela približno 60 odstotkov delnic, 41 odstotkov jih bo imela padovanska hranilnica, 14 beneška, 3, 5 banka Grup iz Vidma in 1, 5 odstotka goriška hranilnica. V zvezi s tem je treba
povedati, da so vse naštete banke v skupini Cassevenete, medtem ko bo imela skupina Caer 40 odstotkov delnic novega holdinga. Njegova centrala bo v Bologniji, operativa pa v Padovi. Prva naloga upraviteljev novega holdinga bo poenotiti osrednjo oprativo.
Pisali smo o že predvidenem nadaljnjem povezovanju. Pogledati bodo na tuje in tudi drugod po Italiji. Oglašajo še že bančniki iz Genove, saj je tamkajšnja hranilnica Carige pred nekaj tedni kupila večinski delniški delež hranilnice v Savoni in postala najmočnejša banka v Liguriji. Prišlo je do izmenjave delnic s francoskima skupinama Cencep (Centre natio-nale des Caisses d’espargne et de prevoyances) in Cdc (Caisses des depots et consignations). Pogovarjajo se tudi z nemškimi hranilnicami. Po povezovanju med poslovnimi bankami in zadružnimi kreditnimi bankami prihaja zdaj tudi do intenzivnega povezovanja med hranilnicami.
Marko VValtritsch
TEČAJNICE
■	I EVBO= 1.936.:
I EVRO= 1.936,27 UR*
		
10. JUNIJ 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	10.06.	9.06.
ameriški dolar	1,0474	1,0466
japonski jen	124,50	124,48
grška drahma	324,00	323,90
danska krona	7,4303	7,4303
švedska krona	8,9020	8,9285
britanski funt	0,6538	0,6523
norveška krona	8,2000	8,2120
češka krona	37,293	37,287
ciprska lira	0,5781	0,5781
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	249,80	249,59
poljski zlot	4,1155	4,1420
slovenski tolar	194,9183	195,1195
švicarski frank	1,5947	1,5914
kanadski dolar	1,5395	1,5413
avstralski dolar	1,5834	1,5777
novozelandski dolar	1,9572	1,9568
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
10. JUNIJ 1999
VALUTA
NAKUP/PBODAJA 1 EVRO
portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt
italijanska lira_____
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
OSTALE VALUTE	NAKUP	PRODAJA^
ameriški dolar	1,0547	1,0383
britanski funt	0,6594	0,6464
švicarski frank	1,6083	1,5754
danska krona	7,5672	7,2816
norveška krona	8,3921	8,0159
švedska krona	9,1433	8,7059
kanadski dolar	1,5663	1,5087
grška drahma	339,60	295,60
japonski jen	127,95	120,21
avstralski dolar	1,6593	1,5521
slovenski tolar	203,82	193,62
hrvaška kuna	8,2394	7,4472
češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	298,04	242,15
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z. TRST
						
10. JUNIJ 1999	EVRO			LIRE	J		
VALUTA	nakup	prodaja		nakup		prodajji
ameriški dolar britanski funt kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona grška drahma danska krona avstralski dolar slovenski tolar hrvaška kuna	1,0544 0,6626 1,5533 125,2741 1,6119 8,3445 9,0794 324,5678 7,5562 1,6030 199,2047 8,2394	1,0337 0,6483 1,5170 122,3632 1,5816 8,1443 8,8581 318,1680 7,3746 1,5686 193,2405 7.5932		1836 2922 1247 15,46 1201 232 213 5,97 256 1208 9,72 235		2987 1276 15,82 1224 238 219 6,09 263 1234 10,02 255	
FIKSNI TEČAJI Vj	HLUTEVR	A	EVI	to	_JIRE__	
nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank avstrijski šiling finska marka španska pezeta portugalski eskudo irski funt lira			1,95583 6,55957 2,20371 40,3399 13,7603 5,94573 166,386 200,482 0,787564 1936,27		989,998 295,182 878,641 47,998 140,741 325,657 11,637 9,658 2458,555	
MILANSKI BORZNI TRG
10. JUNIJ 1999
delnica
cena € var.%
AEM	1,933	-1,02
ALITALIA	2,946	-0,20
ALLEANZA	10,632	-0,46
AUTOSTRADE	7,245	+0,38
BNL	2,913	-1,08
COMU	6,983	+0,11
BCA Dl ROMA	1,421	-2,00
FIDEURAM	5,775	-1,78
INTESA	5,005	+0,62
BCA POP BS	41,320	-0,02
EDISON	8,584	-1,67
ENI	6,017	-0,19
FIAT	3,065	-0,68
FINMECCANICA	0,928	-2,13
GENERALI	33,740	-2,11
		S
fceraijgLl 2,314 -Id5 4,384 -O.55 8,237 -O.55 10,911 +0,11 7,130 +1,27 0,896 +0.04 2,982 -O,73 2,727 +0,36 9,796 -Od6 23,030 -0,43 .0 fi7
ljubljanska banka
-NOGOMET / BORZA IGRALCEV
Pogodbe niso nič vredne
Lozio odkriva ozadje Vierijevega odhoda - Nakata se upira
RIM - Resnično ambiciozen klub nikoli ne bi dovolil, da odidem,« je po tekmi Italije proti Švici sv°j prestop iz Lazia v In-ter komentiral napadalec Reprezentance Christian vieri in še dodal, da pred-Sednik kluba Cragnotti »misli le na denar in je z ojim zaslužil 30 do 40 milijard lir. Sergio Cragnotti Pa mu ni ostal dolžan in )e včeraj izdal zelo ostro sporocilo, v katerem poja-snjuje, da klub v nobenem Primeru ni hotel kloniti pred igralčevim izsilje-vanjem. »Vieri je podpisal Petletno pogodbo, njegov menažer pa je pred dvema tednoma zahteval, da bi že tako bajno plačo prila-8°dili ponudbam, ki so Prihajale iz drugih klu-D°v. Igralec, ki se ima za uderja, mora biti uravno-vešen in se mora identificirati z društvom, v katerem igra, teh lastnosti pa 8°spod Vieri očitno ni-f113’« je rečeno v sporoCi-r1' Lazio trdi, da je bil Cragnotti pripravljen Vie-ri)u delno povišati plaCo, tti bil pa pripravljen pri-stati na pretirane igralčeve Rahteve. »Lazio opozarja ierija, da še nikoli ni
uspel načrt, da bi moštva gradili okoli enega samega igralca, ker so v kolektivnih športih vsi igralci enako pomembni,« še piše Lazio.
Zelja po boljšem zaslužku vznemirja tudi Japonca Hidetoshija Nakato, ki je bil eden boljših igralcev Perugie. Tudi Nagata je podpisal petletno pogodbo, vendar je vrednost teh pogodb v sodobnem nogometu očitno zelo majhna. »Želim igrati v boljšem klubu,« je dejal Nakata pred vrnitvijo Perugie v Italijo s turneje na Japonskem. Nakata je letos v 33 tekmah dosegel deset golov, med tekmo ni bil nikoli zamenjan in ni dobil niti enega rumenega kartona.
Glavno vlogo igra denar tudi pri tistih, ki ostajajo. Tako je Marco Delvecchio podaljšal pogodbo z Ro-mo do leta 2003. Prej je kazalo, da je namenjen v Anglijo k Chelseau, vendar mu je z dobrimi prvenstvenimi nastopi uspelo izsilili podvojitev plače (zdaj 2 milijardi 600 milijonov lir na leto), kar je bil zadosten razlog za zvestobo Romi.
KOŠARKA / SLABI OBETI ZA DE2ELO -j
V Gorici brez A lige Slabo kaže tudi Trstu
Goriško ligo je odkupil Scavolini - V Trstu kupci in Adriacal prekinili pogajanja
PESARO - Mnogi so že lani - ob • ustanovitvi puhlic company, to je družbe z zelo široko bazo delničarjev, opozarjali, da Gorica ne bo mogla dolgo ohraniti moštva v najvišji košarkarski ligi. Te črnoglede napovedi so se vCeraj žal uresničile. V noči na Četrtek ob eni uri so namreč predstavniki Pallacanestro Gorizia odstopili Al ligo VValterju Sca-voliniju, lastniku istoimenskega moštva iz Pesara. Formalno gre za spojitev klubov, dejansko se bo moštvo imenovalo Scavolini, igralo pa bo v Pešam...
Veliko razočaranje, kijev Pešam sledilo porazu v končnici za napredovanje v A2 ligo proti Bielli, je tamkajšnje vodstvo spodbudilo k iskanju »zunajšport-ne« rešitve. Na muhi sta bila najprej Cantu in Trst, klonila pa je Gorica. Prenos pravic lige bo morala zdaj potrditi še košarkarska zveza.
Da se bo v Gorici uresničila najtemnejša varianta, je bilo jasno že v sredo, ko je klub zapustil trener Franco Ciani. Njegova odločitev je bila posledica sklepa upravnega sveta puhlic company, kjer je s tesno večino (ustvarili sta se dve skupini) prevladal sklep o prodaji kluba. Govori se, da bo Scavolini za ligo in igralce odštel okoli 3 milijarde lir, s Čimer bodo poravnali vse dolgove, ki naj bi znašali 1, 8 milijarde lir. Materialno je klub prodal predsednik puhlic company komercialist Stelio Raida, ki ga je na srečanje s Scavolinijem spremljal Gianfranco Bigot. S tem je nad vrhunsko goriško košarko padel zastor, kljub večkratnim obljubam do-
sedanjih mož v društvu, da bodo naposled že kako rešili položaj. Glede na pomanjkanje vsakršnih načrtov in trdnih osnov pa klavrn konec niti ni tako presenetljiv.
Skupina navijačev, niti ne preveč številna, se je vCeraj zbrala pred goriško Občino in nekaj Časa tudi ovirala promet, mnogi pa se sprašujejo, ali ni kdo pri vsej zadevi celo ves Cas vlekel za nos navijače in pri tem mogoče še kaj zaslužil.
Žalosten konec goriške afere posredno vpliva tudi na položaj tržaškega Li-neltexa. Za vCeraj je bil napovedan dogovor med sedanjim lastnikom kluba Adriacalom in skupino tržaških podjetnikov (Generali, Tehtal, Valentino Cos-sutta, Samar), vendar je nasprotno prišlo celo do nepričakovane prekinitve pogovorov. Kupci so, kot kaže, precej zmanjšah svojo ponudbo, ker se je Generali odpovedal svoji partecipaciji, dejansko pa gre verjetno za manever, ker je vrednost kluha občutno padla, potem ko je Scavolini odkupil ligo v Gorici in na »tržišču« ni veC nikogar drugega, ki bi se zanimal za odkup prvoligaških pravic Trsta. Položaj je vsekakor skrajno negotov, ker klubu grozi zdaj steCaj, saj so revizorji že predali sodstvu vse računovodske dokumente. Govori se o možnosti, da bi šlo za voden steCaj, po katerem bi kupci ceneje prišli do lastništva, vendar je Časa izredno malo, ker je treba najkasneje do 15. junija vpisati moštvo v Al ligo. Skratka, na trnih so tudi tržaški navijači.
KOŠARKA / CETVEROBOJ ZA D LIGO
Za prestop se bo moral Breg še pošteno truditi
^ drugi tekmi proti Gemoni slaba igra, zaslužen poraz
, ®asket Gemona - Breg 78;59 (38:26)
BREG: Bogateč 11 (1:2,
•3> 2:79, Vodopivec 3 (1:1, 3.:6' 0:1), GuliC 12 (6:12, ' 2, -), Berdon 2 (0:2, 1:1, Si Gobbo 3 (-, 0:1, 1:3),
Rhiulaz 15 (8:5:6, 2:3, 2:9), I3zzani 6 (-, 3:3, -), Barini ,	R2, 0:1), Klabjan 2 (-,
"h-J. Klanjšček 1 (1:2, -, -). GN: 31. PON: Gobbo (37) c ruga tekma deželnega yeroboja za napredo-i )e v košarkarsko D ligo v za^o ^an Giorgio di Nogaro Usti e2ane n* * bila tako str Sna bot prva, v kateri Premagali pordenonske-t^ Brvaka. »Za zmago bi bili boli3!1 odigrati eno svojih Sra • etoSn)ih tekem, odi-je APa smo eno slabših«, g * pomenljiv komentar Sa^°Ve8a sotrenerja Denisa je g.i|a- Huminska peterka og Ua odločno nevarnejša igr .Bordenonske. Zanjo kj 0 sarm izkušeni igralci, zj0 vCasih s svojim v J,61? že Prepojili parkete G<^llh bgah. Toda Basket tekj^01?3 )e v bistvu celo rtioz0 ■^ra^ samo s šestimi Bre 1111 in je zato skušal
^CetkavS26 °d VSega ritem • Vsil]evati počasen Vu t RSje, kar mu je v bist-
fantje SUSpe,10' Bregovi
la a , o180 držah navodi-skok i m!1;1 igrali presing, lahko r b‘ Preslab, da bi pad azvijali hiter protina-
^hlienm eC ie bil° tudi rz-°brarnly1 ŽOg' Branilci so v dalj ,) \ Povsem odpove-’ ueiež centrov (Klabjan
je igral z gripo) pa je bil zanemarljiv. Gemona je takoj povedla s 13:5 in vodstva do konca tekme ni veC izpustila iz rok, v začetku drugega dela pa je njena prednost znašala že dvajset točk. V 30. minuti je Breg prepolovil zaostanek, takoj zatem pa spet zapadel v nerazumljivo apatijo, iz Cesar izhaja za igralce opozorilo, da jim D lige ne bo nihče poklonil: zanjo se bo treba v zadnji tekmi v nedeljo proti goriškemu prvaku Isontina še pošteno truditi.
Igor Vodopivec
Danes igra za vas Totocalcio
Danilo
Peterin
Atalanta - Monza	1
Chievo - Lecce	2 X 1
Cosenza - Cesena	1
Genoa - Verona	X
Napol! - Cremonese	1
Pescara - Brescia	1
Ravenna - Treviso	1 X
Reggiana - Lucchese	1
Ternana - F. Andria	1 X
Torino - Reggina	1 X 2
Atl.Madrir - real Madrid	X
Majorca - Celta Vigo	1 X
W. Brema - Bayern	X 2
Danilo Peterin (letnik 1948) se je začel ukvarjati s športom kot dijak, in sicer z atletiko. Na pokrajinski ravni je bil soliden tako v skoku v daljino, skoku v višino in v sprintu. Eno leto je bil tudi tajnik pri štan-dreški Juventini. Od leta 1994 je predsednik balinarskega društva Mak iz Štandreža. Kot navijač pa stalno sledi nogometnemu moštvu Juventine in je že nekajkrat s harmonko »pripomogel« k zmagi štandreške ekipe. Prejšnji teden je Luigi Candot-ti pravilno napovedal 7 rezultatov.
Obvestila
SK BRDINA organizira dvodnevno zabavo na ledeniku v Avstriji. Odhod v petek, 18. junija popoldne. Za informacije pok-licite na tel. št. 040-225804 ali 040-327284 v večernih urah.
MAU NOGOMETAŠI NK BOR, stari od 6 do 10 let, nadaljujemo z nogometom tudi v mesecih juniju in juliju, vsako sredo od 19. ure dalje na novih, lepo urejenih igriščih Stadiona 1. maj. PRIDI TUDI Tl, zelo se bomo zabavah!
ŠPORTNO DRUŠTVO MLADINA sklicuje REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 11. junija 1999 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu A. Sirk v Križu z naslednjim dnevnim redom: 1.) otvoritev občnega zbora in izvohtev delovnega predsedstva; 2.) poročila; 3.) poročilo nadzornega odbora ih razrešnica staremu odbom; 4.) pozdravi gostov; 5.) razno; 6.) vohtev novega odbora.
TPK SIRENA - ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešča, da se bo 28. junija začel celodnevni (dvotedenski) tečaj športnega ribolova. Informacije dobite na sedežu društva, Miramarski drevored 32 ob sobotah od 14.30 do 17.00 ali po telefonu 422696 in 414006.
KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prireja, pod pokroviteljstvom ZSSDI, Košarkarski kamp Opčine '99 za letnike 1985 in mlajše. Kamp bo v dveh izmenah: od ponedeljka, 21! in sobote, 26. t.m., ter od ponedlejka, 28. t.m. do sobote, 3.7. Za prijavo, vpisnino in eventualne informacije na sedežu SD Polet na Opčinah, Prosvetni dom, Ul. Ricreatorio 1, tel. in fax 040-213403, ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 10. do 12. ure.
SD POLET vabi vse otroke od 4. do 10. leta starosti na začetniški tečaj kotalkanja, ki bo trikrat tedensko na Pikelcu pri Poletu od
16.	do 17. ure pod vodstvom strokovnih trenerjev. Tečaj je brezplačen! Tečaj bo potekal od 14. do 25. junija. Za podrobnejše informacije tel. St. 040-211758.
SZ SLOGA prireja odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika 87 in mlajše. Kamp bo trajal od ponedeljka, 14. do srede, 23. junija 1999 vsak dan od 9. do 17, ure, v soboto pa do 13. ure. Prijave sprejemamo še danes od 8. do 16. ure na sedežu ZSSDI, ali na telefonski številki 040-635627.
SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. trn., od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija 1.1. V programu je predvidena dopoldanska smučarska šola na
rezerviranje mest v kratkem času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. št. 040-2024017.
ledeniku in popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrash. Zaradi omejenega števila je zaželjeno
TPK SIRENA sporoča, da so v teku vpisovanja v jadralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta, in sicer: I. od 21.6. do 2. 7., h. od 5. 7. do 16. 7. in IH. od 19. 7. do 30. 7. Informacije in navodila vam nudimo na pomorskem sedežu - Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure, tel./fax 040-422696.
JK CUPA prireja celodnevne tečaje jadranja za letnike ’87 do ’93, in sicer od 14. 6. do 25. 6., od 28. 6. do 9.7., od 12.7. do 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. št. 040-299858.
NOVICE
Mladi »azzum« 0:0 v Švici
ŽENEVA - V kvalifikacijski tekmi za evropsko nogometno prvenstvo mladih sta se Švica in Italija sinoči razšli pri neodločenem izidu 0:0. Vrstni red: Italija (6 tekem) 16, Danska (6) 10, Švica (4) 7, Wa-les (6) 2, Belorusija (4) 1.
Sampras bo spet št.l
LONDON - S sinočnjo zmago proti skromnemu Avstralcu Arthursu (7:5, 6:3) v Četrtfinalu turnirja Queen’s na travnati površini se bo American Pete Sampras na prihodnji jakostni lestvici poklicnih te-nisaCev ATP v ponedeljek spet znašel na 1. mestu, s katerega ga je 3. maja spodrinil Rus Kafeljnikov.
Italija boljša od Rusije
ATENE - V drugem dnevu košarkarskega turnirja Akropolis je Italija s 96:84 (53:39) premagala Rusijo. Rusija je vidno skrivala svoje karte.
RUSIJA: Karašev 18 (4/10, 1/5), Koudeline 12 (3/3, 2/6), Petrenko 7 (2/3, 1/2), Kršourine 6 (1/6, 0/1), E.PaCutine 8 (2/3, 0/1), Tihonenko nv, Babkov 8 (2/2,1/1), Avlejev 13 (1/3, l/l), Z.PaCutine 2 (l/l), KuraCov 2 (1/3), Panov 2 (1/1), Nosov 6 (3/5). ITALIJA: Bonora 2 (1/2), Basile 5 (1/3, 1/2), Galan-da 8 (2/3, 1/1), FuCka 21 (7/11), Marconato 8 (2/3), De Pol 19 (5/7,1/3), Myers 23 (6/9, 3/4), Meneghin 10 (1/2, 2/5), Mian, Pozzecco, Chiacig, Di Giulio-maria.
Ostali izid: Grčija - Avstralija 68:64.
Za in proti Pantaniju
BOLOGNA - Pantanijev odvetnik Gateano Insolera je potrdil, da bodo od sodstva zahtevali poglobitev preiskave v zvezi z izključitvijo kolesarja iz dirke po Italiji. »Slo je za zelo Čudno zadevo«, meni Insolera. Kolesar bo zahteval, da preiskovalci preverijo, ali je bila analizirana kri res Pantanijeva, da preučijo, kako je bila shranjena epruveta s testom, ah je bila snov za preprečevanje strditve krvi v dobrem stanju in tako naprej. Pogled naj bi preiskovalci usmeriti tudi v svet športnih stav. Po drugi strani pa se je izvedelo, da se za Pantanijev primer zanima tudi oddelek NAS iz Bologne, ki vodi boj proti dopingu v športu. Oglasila se je tudi organizacija v bran potrošnikov, ki je vložila prijavo proti Pantanijevemu moštvu zaradi »zločinskih zdravniških posegov, ki ogrožajo zdravje kolesarjev«.
Zoli nagrada Eurochampion
VIDEM - Gianfranco Zola je dobitnik nagrade Eurochampion - Sedia d’Oro, ki ga pod pokroviteljstvom Udineseja podeljujejo najboljšim italijanskim nogometašev iz raznih evropskih lig. Za Zolo so se na tej lestvici uvrstili Carbone (Sheffield VVedne-sday), Amoruso (Glasgovv Rangers), Ravanelli (Marseille), Vialli (Chelsea), Carboni (Valencia), Di Matteo (Chelsea), Serena (Atletico Madrid), Pesta (Middlesbrough) in Simone (Pariš Saint Germain) Nagrado bodo izročili 27. junija v Lignanu na prazniku, na katerem bosta nastopila tudi komik Teo Teocoli in Alba Parietti.
Bukovčeva operirana
LJUBLJANA - Najboljša slovenska atletinja Brigita Bukovec je bila vCeraj operirana. Po trditvah njenega trenerja Jureta Kastelica je danes na intenzivni negi, jutri pa naj bi bila že doma. Dr. Vanja Vuga je med drugim povedal, da je bila operacija rutinska in ni bila povezana z njeno poškodbo - bolečine v stičišču kolka in mišice zamašne noge -, »hkrati pa ne bi smela vplivati na njene tekmovalne nadte v tej sezoni.« Dr. Vuga vzroka operacije ni hotel navesti. Trener Jure Kastelic pa je še povedal, da bo Bukovčeva po tritedenskem počitku in masaži ter plavanju odšla na kontrolo, potem pa naj bi zopet začela s pripravami. (STA)
NBA: New York tretjič zmagal
INDIANAPOLIS - Po visokem porazu na domačem igrišču je New York Nets z novo zmago v Indianapolisu (101:94) še bližje finalu letošnjega prvenstva v košarkarski ligi NBA. Na vzhodu zdaj v zmagah vodi s 3:2, do dokončnega spopada za šampionski prstan pa jih loti le še ena zmaga.
Odbojklarski MVP Nalbert v Macerati
BOLOGNA - Na sedežu združenja prvoligašev so podelili nagrade najboljšim odbojkarjem iz minule prvenstvene sezone. Za najboljšega trenerja je bil imenovan Daniele Bagnoti (Sisley), za najboljšega tolkaCa Rafael Pascual (Cuneo), najboljši under 23 pa je Andrea Bartoletti (Falconara).
Medtem se je izvedelo, da je pirejski 01ympiakos odstopil Macerati Brazilca Nalberta, enega najboljših odbojkarjev na svetu.
Greene in El Guerrouj med zmagovalci
MILAN - Atletski miting v Milanu je postregel z nekaterimi odličnimi izidi. V središču pozornosti je bil MaroCan Hichham El Guerrouj, ki je 1.500 metrov dolgo progo pretekel v času 3:31, 34 in za pet sekund prehitel najbližjega zasledovalca, domačina Giuseppeja D‘Urso. Druga zvezda večera je bil ameriški šprinter Mamice Greene, ki pa je, kljub zmagi, precej zaostal za najboljšim Časom na svetu , saj je progo pretekel v desetih sekundah in 16 stotinkah. Pri ženskah je v daljini s 7,02 metra zmagala Fiona May.
PRIREDITVE
Petek, 11. junija 1999
Istrska ljudska glasba s Triom Kras na Junijskem večeru na Kluži v Dolini
Po prijetnem začetku s koncertom judovske glasbe se Junijski večeri v Dolini nadaljujejo s koncertom pristne ljudske glasbe iz sosednje Istre. Gostje domačega SKD V. Vodnik bodo elani Tria Kras, ki ga pravzaprav sestavlja Četverica godcev. Zasedba je kar najobičajnejša za tovrstno ljudsko izročilo, in sicer »vijulin«, »bajs«, ljudska ali bolje poznana diatonična harmonika, za nameček pa še znameniti istrski »mih«. Skupino sestavljajo pristni godci, ki vrsto let gojijo to glasbeno izročilo in ga - kot je paC dobra navada vsakega pravega godca - 'skrbno, s pravo mero ustvarjalnosti posredujejo v svojem okolju in priložnostno v bolj oddaljenih krajih. V Triu Kras
igra Ottavio Stokovac-Rapatoški, eden najznamenitejših predstavnikov istrske godcevske družine, ki je v Grožnjanu še edini izdelovalec »bajsov«, dvostrunskih malih kontrabasov, brez katerih istrske glasbe skoro ni mogoCe pojmovati. Ob njem nastopajo še Umber-to Pucer, Felice Makovac in Marino Kranjac, najmlajši od štirih godcev, ki se že vrsto let udejstvuje na raziskovalnem glasbenem področju, ne nazadnje pa nastopa s TFS Stu ledi in je elan priznane slovenske skupine Tolovaj Mataj.
Nocojšnji koncert bo kot običajno na odprtem, ob dolinski K’luzi, v primeru slabega vremena pa v prenovljeni društveni dvorani, z začetkom ob 21. uri. (dam)
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA
_________KRAJINA____________
TRST
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK bo do 13. junija podalo delo »Pasijon« v režiji Antonia Calende, igra Piera Degli Espositi.
BAZOVICA
Vrt Gospodarske zadruge
Danes, 11. junija ob 20.30 nastopa dramska skupina Slovenec in pevski zbor Slavec-Slovenec iz Boršta z glasbeno igro »Obleka naredi človeka«? Režija Boža Hrvatic.
PROSEK Kulturni dom
Danes, 11. junija ob 20. uri bo SDD Jaka Stoka - mladinska skupina podala muzikal Svetlane Makarovič »Show strahov«.
GORICA Kulturni dom
V	Četrtek 17. junija bo na sporedu iranski film »Tišina« Mohsena Makhmalbafa.
Pomladna sezona Gorice - Kinema se bo zaključila v četrtek 24. junija z večerom »Film Video Monitor Pre-view«, na katerem bo predstavljena 14. izdaja Film Video Monitorja, ki bo oktobra in nova realizacija Kinoa-teljeja.
Kulturni center »Lojze Bratuž«
Jutri, 12. junija bo v Veliki dvorani, ob 20.30 zaključni nastop gojencev Sole klasičnega baleta »Tersicore« iz Manzana.
SLOVENIJA
PORTOROŽ
Avditorij
V	sredo, 16. junija ob 19.00 nastop gledališke skupine GIB Piran in plesno akrobatske skupine FLIP Piran z
delom Stasje Mehore »Pirati v Piranu 2000«. Režija Stasja Mehora.
NOVA GORICA Kulturni dom
Danes, 11. junija ob 20.30 Angelo Beolco Ruzante »Muhca«, komedija v domačem narečju.
KANAL OB SOČI
V sredo, 16. in v Četrtek, 17. junija ob 21.00 Angelo Beolco Ruzante »Muhca«, komedija v domačem narečju.
LJUBLJANA
Mestno gledališče ljubljansko
Bernard Shaw »Pigmalion«. Ponovitve od 16. do 19. ter 21. junija vedno ob 20. uri.
11.,	14., 15., 22., 23., in 24. junija, vedno ob 20. uri, v torek, 22. junija ob 15.30, Dario Fo, »Burkaški misterij«.
Jutri, 12. junija ob 20.00 Boštjan Ta-del,»Policija, d. d.«
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoCa, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Danes, 11. junija ob 20.30 in v nedeljo, 13. junija ob 18.00 koncert, v okviru pomladanske simfonične sezone, ki ga vodi VVolfgang Božic.
V	torek, 15. in v sredo, 16. junija ob 20.30 v okviru pomladanske simfonične sezone, nastopa violinist Stefan Milenkovich.
Avditorij Muzeja Revoltella
V	ponedeljek, 14. junija ob 20.30 v okviru poletnih koncertov, nastopata pianista Olha Chipak in 01eksiy Kushnir.
DOLINA
Junijski večeri na KMuži
Danes, 11. junija ob 21. uri koncert Tria Kras -
večer pristne istrske ljudske glasbe. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani SKD Valentin Vodnik.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž«
Jutri, 12. junija bo v Komorni dvorani ob 16.30 »Državni klavirski natečaj« v izvedbi C.R.A.I. Poste Italiane.
V	ponedeljek, 14. junija ob 20.00 SCGV E. Komel, »V galeriji zvokov in glasov«, zaključni nastop.
V	soboto, 19, junija ob 21.00 bo v veliki dvorani »Centro Danza Staranzano« imel zaključni nastop.
_____________SLOVENIJA_________________
KOSTANJEVICA
Frančiškanski samostan
Danes, 11. junija ob 20.00 bo iz cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška drugi koncert. Juan Vasle, basbariton, Leon Engelman, klavir.
Cerkev na Kostanjevici
V	torek, 29. junija ob 20.00 nastop komornega zbora ZKO Nova Gorica. Zborovodja Ambrož Čopi.
VOGRSKO Dvorec Vogrsko
V	nedeljo, 13. junija ob 21.00 nastop dalmatinske klape Adrion iz Makarske.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Veliki baletni dogodek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v nedeljo, 13. in v ponedeljek, 14. junija bo nastopila švedska skupina Balet Cullberg. V nedeljo 13. 7. ob 20. uri s »Trnuljčico Petra Ilijca Čajkovskega in v ponedeljek 14. 7. ob 20. uri s »Giselle« Marie-Louise Ekmanove.
V	torek, 15. junija ob 19.30 bo koncert priznanega mednarodnega mojstra Davida Livelyja. Na klavirju bo izvajal skladbe Bacha, Mendelssohna, Bartholdyja, Debussyja in Stravinskija. Koncert bo v dvorani Slovenske filharmonije
V	soboto, 19. junija, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani otvoritev 23. mednarodnega glasbenega bienala. Nastopil bo Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent Marko Letonja. V programu bo 3. simfonija za tolkala in orkester A. Ajdiča.
Križanke
Od 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999. V vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. Začela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje.
Frančiškanska cerkev
V	Četrtek, 17. in v petek, 18. junija ob 20.30 Joseph Haydn: Missa brevis sancti Joannis de Deo, missa in Angustiis. Oratorijski koncert solistov, zbora in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana.
Muzej novejše zgodovine -Cekinov grad Tivoli
V	torek, 15. junija ob 20.00, 7. koncert iz cikla »Večeri komorne glasbe«, nastopa godalni kvartet Tartini z gostom večera prvim flavtistom milanske Scale Davidom Formisanom.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do
18.00.	Razstava bo odprta do 30. maja.
V	bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog.
Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00.
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7); Vec kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00.
Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od 10.00 do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih.
V	razstavnih prostorih Turistične in letovišCar-ske ustanove (Ul. S. Nicold, 20) je na ogled razstava slik »L’Adiriatico di Pisani«. Razstava bo odprta do 15. junija in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 13. ure.
LipanjePuntin Artecontemporanea: do 23. junija je na ogled razstava kalifornijskega avtorja Camerona Slocuma.
Železniška postaja - Club Eurostar: do 19. junija razstavlja slikarka Ardea Cescutti. Razstavo si je mogoCe ogledati vsak dan od 10. do 17. ure.
SV. IVAN
Dijaki in profesorji klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na »Zgodovinsko razstavo ob 50-letnici slovenske klasične gimnazije v Trstu«. Ogled bo možen še danes, 11. junija, od 10.30 do 12.30 in od 17.30 od 19.30.
SKEDENJ
Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek
in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure.
KD Ivan Grbec - Skedenjska ulica 124 - vabi na spominsko razstavo »Mariano Černe, kipar, slikar in pesnik, rojen v Skednju«. Urnik razstave: 11., 12. in 13. junija od 18. do 20. ure (ob delavnikih), od 10. do 12. ure (ob nedeljah).
MILJE
Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00.
TRNOVCA - BAJTA
V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: Četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melogranfl - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931).
Mestni muzej: do 17. junija na ogled razstava risb in slik Vittoria Bolaffia (1883-1931).
Sinagoga (Ascolijeva ul. 19): do 20. junija na ogled dokumentarna razstava o Ani Frank, ki jo je pripravilo Društvo prijateljev Izraela. Odprto: ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob torkih in Četrtkih od 18. do 20: ure ter praznikih od 10. do 13. ure.
PALMANOVA
Sala Civica, G. B. Bison, Borgo Udine 4: v soboto, 12. junija ob 18.30 odprtje razstave aktov Raffaelle Busdon. Ogled je mogOC do 27. junija, vsak dan razen ob sredah, od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
VENEJO
BENETKE
Gallerie delFAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«.
_____________SLOVENIJA______________.
IZOLA
Galerija Insula: Se danes, 11. junija na ogled razstava z naslovom Ars foroiulana na kateri razstavljajo likovniki iz galerije Centro friulano
arti plastiche iz Vidma. Drugi del razstave je na ogled v Palači Gravisi v Kopru. Odprto: od 9. do 14. in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
PORTOROŽ
Avditorij: razstava grafik Ljerke KovaC in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v Času večernih predstav.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do
17.00.
V okviru poletne likovne kolonije Vipavski kriz 1998 bo do 19. junija skupinska razstava.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini nase mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
NOVA GORICA
Mestna galerija: do 20. junija je na ogled razstava skulptur akademskega kiparja Janeza Lenas-sija. Odprto od torka do petka od 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 13. do 18. ure.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je 'Stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon-do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
KANAL OB SOČI
Galerija Rika Debenjaka: razstava slikarja Andreja KosiCa. Odprta bo do 25. junija.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19-ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«-Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odpd od 10. do 18. ure.
Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskein narodnem parku in etnološka zbirka, stalm razstavi.
RAI 3
slovenski
program
RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
IT Slovenija 1 |r Slovenija 2
RAI 1
	Euronevvs	
	Pregled tiska - Vreme	
	Jutranja razvedrilna od-	
	daja Unomattina, vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30,	
	9.00, 9.30) dnevnik, 7.35	
	gospodarstvo	
	Aktualna odd.: Papež Ja-	
	nez Pavel II. v poljskem parlamentu	
	Izbor razvedrilne odd.	
	«La vecchia fattoria*	
	Vreme in dnevnik	
m	Nan.: Remington Steele	
H	Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo	J
	Film: I due nemici (kom., It. ’62, i. David Niven, Alberto Sordi)	
	Variete za najmljaše:	
	Počitniški Solletico (vodita Irene Ferri Mauro Serio), vmes risanke	
	Gargoyles in mladinski dnevnik GT	
	nan.: Časa Solletico	
	Danes v parlamentu	
	Dnevnik	
	Nan.: Gospa iz VVesta -	
	Cooper proti Quinnu	
	Vremenska napoved	
	Dnevnik	
	Kviz: La zingara	
	Film: Vento di terre lon-	
	tane (vestem, ZDA ’56, r.	
	Delmer Daves, i. Glenn	
	Ford, E. Borgnine)	
	Dnevnik	
	Evropske volitve: Tiskov-	
	ne konference in pozivi	
	volilcem	
	Dnevnik, pregled tiska, zapisnik, horoskop, vreme	
	Aktualno: Amor - Roma,	
	1.05 Potihoma	
	Film: Stati di allucina-	
	zione (fant., ZDA ’80, r. Ken Russell, i. W. Hurt)	
Variete za najmlajSe: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nan.: L’ arca del Dr. Bayer
Tg2 - Medicina 33 Dnevnik in vreme Nan.: Nas prijatelj Charly Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Nan.: Un caso p er due, 15.10 Marshall - Talec (i. Jeff Fahey), 16.00 Law & Order, 17.00 Ai confini deli’ Arizona, vmes (16.30, 17.30) kratka poročila
Vreme, dnevnik in šport Sereno variabile Nan.: Sentinel (i. Richard Burgi, G. Maggart)
Loto ob osmih Večerni dnevnik Tg2 Variete: Pesta di classe (vodi Amadeus) Aktualno: Tg2 Dosje Dnevnik, v parlamentu, vreme
Film: La Terra esplode (fant., ZDA ’56, i. K. Moore, L. Maxwell) Aktualno: Sputa il rospo Sanremo Compilation
RAI 3
Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: Me-dia/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lemma Film: Il nemico ci ascolta (kom., ZDA ’43) Schvvarzvaldska klinika Dnevnik, Šport Pravljice in risanke ali deželne tribune Aktualno: Telesogni Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Športno poplodne Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nan.: Projekt Eden (i. D. Farentino, A. Sabato) Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nad.: Un pošto al sole TV Film: Hollovv Point -Impatto devastante (th-riller, ZDA ’96, i. T. Carrare, J. Lithgovv)
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Maastricht Dnevnik, Fuori orariov Japonska
Nad.: Un volto, due don-		Otroški variete Ciao ciao		Vremenska panorama		Vremenska panorama
ne		mattina in risanke		TV prodaja		Tedenski izbor: Video-
Pregled tiska		Nan.: Mac Gyver		Tedenski izbor:		ring s Tanjo
Nad.: Aroma de cafe,		Film: Top Secret (pust.,		Ročne ustvarjalnosti: Iz-		Nanizanka: Doktor Fin-
9.45 Cuore selvaggio,		ZDA ’84, i. Val Kilmer)		delki iz krep papirja,		lay (Škotska, 3. ep.)
10.45 Febbre d’ amore		Šport, 12.25 Odprti stu-		9.45 Tedi, oddaja za mu-		Predstava SNG Drama
Dnevnik		dio		ladjo, 10.20 Oddaja za		Ljubljana: Leda (Miroslav
Aktualno: Forum		Nan.: V osmih pod eno		otroke, 10.55 Drama: Voj-		Krleža)
Dnevnik Tg 4		streho		na, ki se nikoli ne konca		Euronevvs
Kviz: Kolo sreče		Risanke: Simpsonovi		(J. Barton, VB), 12.05		TV prodaja
Nad.: Sentieri - Steze		Varieteja: Colpo di fnimi-		Spoznavanje narave in		Film: La promese (Bel-
Film: La ladra (dram., It.		ne, 15.00 Fuego!		družbe: Ledomat iz Tr-		gija)
’55, i. F. Tozzi)		Nan.: Gli amici del cuore		novskega gozda, 12.25		Dokumentarna serija:
Kviz: OK, il prezzo e giu-		- Nicolasova pesem (i.		Humanistika		Človeško telo (VB)
sto		Helene Rolles)		Poročila, vreme, Šport		Oddaja TV Maribor: Po
Dnevnik		Variete za najmlajSe,		Vremenska panorama		Sloveniji
Nan.: Un giustiziere a		vmes risanke		Po domače		Nad.: Otok Jersey (VB,
New York		Nan.: Baywatch		Hovvard Goodall pred-		11. del)
Nan.: La voce del cuore		Odprti studio		stavlja zborovsko glasbo		Nan.: Simpsonovi (ZDA,
(kom., It. '95, i. G. Mo-		Šport		Podoba podobe		16. ep.)
randi, M. Venier, 2. del)		Nan.: Družina tretjega ti-		Mostovi		TV igrica: Kolo sreCe
Film: Playboys (kom.,		pa (i. John Lithgovv),		Lahkih nog naokrog		Videoring
ZDA ’92, i. A. Finney)		19.30 Pappa e ciccia		Oddaja za otroke		Danes in nikoli veC: Kit
Pregled tiska		Variete: Sarabanda (vodi		Obzornik, vreme, Spori		grbavec
Film: L’ ispettore (dram.,		Enrico Papi)		Dober večer		Dokumentarna serija: Z
ZDA '62, i. S. Boyd)		TV film: The Beast -		Risanka		Michaelom Palinom oko-
		Abissi di paura (dram.,		TV Dnevnik, vreme, Šport		li oceana (VB, 8. del)
		ZDA '96, i. W. Petersen,		Zrcalo tedna		Film tedna: Menihova
| CANALE5		K. Sillas, 2. del)		Petka		skušnjava (Hong Kong
		Film: Shot Gun - Insieme		Nanizanka:	Seinfeld		1995, r. Clara Law, i.
		ad ogni costo (pust., ZDA		(ZDA, 20. ep.)		Joan Chen, Wu Hsin)
		'91, i. Michael Pare,	i$6i5	Odmevi, kultura, vreme		Nan.: Red in zakonitost -
Na prvi strani		Anthony Hall)		Šport, marketing		Law and Order (ZDA, i.
Jutranji dnevnik Tg5		Odprti studio, evropske		Polnočni klub		Paul Sorvino, Chri-
Aktualna odd.: Vivere		volitve, 0.55 šport	m	Poročila		stopher North, 1. epizo-
bene				Jess Trio - Grad Dobrovo		da)
Variete: Maurizio Costanzo				- F. Mendelssohn: Trio v		Nadaljevanka: Metulj
Shovv, vmes (10.45) Eletto-	S TELE 4			D-molu, op. 47		(ZDA, 2. del)
rando				Dober veCer (pon.)		Nan.: Sharman (VB, 1.
Aktualno: «Vivere bene» v						ep.)
dolžna Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo), 14.20 Vivere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Chicago Hope (i. Hector Elizondo)
Kronika v živo: Verissi-mo
Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi) Dnevnik TG 5 Variete: Izbor oddaje Striscia la notizia Glasb, oddaja: Un disco per 1’ estate (vodi Paolo Bonolis)
Tg5 - Volitve
Nan.: Il ritorno di Missio-
ne impossibile
Dnevnik
Striscia la notizia Nan.: Hill Street
odmevi Film
Deželna politika Športni avtomobilizem Quadrato Mix kultura Quadrato
Marco Polo Express
l€ Koper

MONTECARLO
19.30, 22.45, 0.30 Dnevnik, 13.30, 19.50 Šport Film: Caccia alla volpe Nan.: Quincy, 13.00 II Santo
Film: Mia moglie si spo-sa (kom., ZDA ’52)
Film: Primo peccato Dokumentarec Film:	Cadillac Man
(kom., ZDA ’90, r. R. Wil-liams, i. Tim Robbins) Šport: TMC motori
TV PRIMORKA
16.00 Videostrani Goriški sejem Kviz: Crkarija Spoznavajmo zamejstvo Za piko veC
Tako biti zdrav? In zmagovati (R. Klarič)
Program za otroke Voda za vse Dnevnik, vreme Hitov trenutek Voda za vse
Ministrski stol: A. Bergauer, minister za promet Dnevnik TV Primorka
Euronevvs
Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova športna oddaja Film: Prekleti vojak (ZDA, i. P. Hooten) Program v slovenskem jeziku: Iz prve roke Primorska kronika Dnevnik, šport Otroška oddaja: Gugalnica Vsedanes
Potopis (vodita R. Giuri-cin, S. De Franceschi) Petdesetletna vojna: Izrael in Arabci Vsedanes - TV dnevnik Tenis: Grand Siam Roland Garros (polfinale, moški)
j Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik
Radio Trst A
8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika;
8.10	Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 Evergreen; 9.15 Odprta knjiga: Cesta s cipreso in zvezdo (A. Rebula, r. M. Prepeluh); 9.30 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.00 Od Milj do Devina; 12.40 Primorska poje: MePZ Hrast; 13.20 Potpuri; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček; 14.30 Veselo po domače; 15.05 Glasbeni predah; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: MePZ Set. Peders Concert Choir, Danska; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30.12.30.18.30	Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; ; 6.45 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 10.00 Intervju; 11.15 Za in proti - mnenjska odd.;
12.30	Opoldnevnik; 13.00-15.00 Daj, povej; razvedrilna oddaja; 16.15 Glasba po
17.30	Primorski dnevnik; 18.00-19.00
^željah;
Konec tedna - kulturni koledar, kino, planinski vodnik; 20.000 Oddaja o morju in pomorščakih; 20.30 Jazz in jaz; 0.00 Nočni pr. RS iz studia Radio Koper.
Radio Koper
.	(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 V parlamentu; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu, čestitke; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 London calling; 18.45 Avtorske pesmi; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. RK; 0.00 Prenos RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00, 10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringa-raja;10.15 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes;
15.30	DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o moiju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve, gorniške novice; 9.35 Popevki; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.00 Country glasba; 13.40 Gost, drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 17.35 Obvestila; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti;
22.00	Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.25 Klub klubov, vmes (23.00) Poročila.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica;
10.05	Vodomet melodij; 11.05 Repriza;
12.05	Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Posnetki festivalov; 19.30 Razkošje v zelenem; 20.00 Koncert Simfonikov RTV Slovenija; 22.05 Igra: Črednik);
23.05	Šestnajst strun; 23.55 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora:
10.00-	14.00/18.00-2.00; Radio Korotan:
2.00-	10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-^2147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
-A. . SRED
SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
500 m.............19
1000 m.............14
1500 m............11
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Četrti najstarejši festival jazza v Evropi letaš prazn aje 4® let
LJUBLJANA - Ljubljana bo i od 1. do 3. julija mesto jazza. Na 40. festivalu jazza v Križankah se bodo predstavili domači iti tuji jazz glasbeniki, kot zvezdo letošnjega , festivala pa je njegov selektor Tone Janša na včerajšnji predstavitvi v Cankarjevem domu označil 59-letnega i mojstra Herbieja Hancocka. j Po lanskem nastopu na tem j festivalu bo tudi letos v Lju-! bljano prišel James Morri-: son. Med spremljevalnimi ' prireditvami bodo zanimivi i nastopi mladih slovenskih \ jazzistov, razstave jazzovske j fotografije in »jam sessioni« po koncertih v Jazz klubu I Gaj o.
Osrednja slovenska prire-! ditev jazzovske glasbe je po j mnenju selektorja Janše - jaz-' zovskega glasbenika, sklada-; telja in glasbenega pedagoga 5 - vredna pozornosti tudi za-| radi še ene obletnice, namreč stoletnice jazza, prav tako pa dejstva, da so se na stari celini pred slovenskim pojavili le trije festivali jazza. Po podatkih inštituta za jazz v Darmstadtu so bili to frankfurtski (1953), krakovski (1954) in varšavski (1959). Pionirja in ustanovitelja slovenskega jazza festivala - ta se je najprej dogajal na Bledu, kasneje v Ljubljani - sta bila Aleksander Skale in Mladen Mazur iz Zagreba.
Prvi večer, 1. julija, bodo nastopile jazzovske skupine Greentovvn Jazz Band, Walla-ce Roney Quintet in Tania Maria Quartet, 2. julija ansambli Big Band RTV Slovenija in Maria Schneider, Trio
3 feat Marvin »Hannibal« Peterson in Herbie Hancock Gershwin‘s World, 3. julija pa ansambli T. T. Jazz Insti-tution, Orchestre National de Jazz de Didier Levallet ter James Morrison.
Ljubljano bodo z jazzovskimi ritmi na ulicah in trgih razgibali mladi glasbeniki z oddelka za jazz na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Poučuje jih profesor Matevž Smerkolj. Na Suštar-skem mostu bodo nastopili 24. junija, na Prešernovem trgu še 26. in 29. junija, pred Magistratom pa 28. junija. Oddelek za jazz deluje samostojno od leta 1992, tako praktični kot teoretični predmeti so posvečeni tej glasbeni zvrsti. Kot so povedali na predstavitvi, pa na ljubljanski Akademiji za glasbo študija jazza še ni, zato morajo mladi jazz glasbeniki na študij v tujino.
Podobno kot nekaj zadnjih let bo ob festivalu od 30. junija do 18. julija v Mali galeriji Cankarjevega doma na ogled razstava fotografij na temo jazza. Letos se bo z njimi predstavila italijanska fotografinja Raffaella Cavalieri. Od 30. junija bo na ogled še ena podobna razstava, in to v prostorih Nove Ljubljanske banke na Trgu Republike 2, kjer bo svoja dela razstavljal nemški fotograf Manfred Rinderspacher.
Pokrovitelj festivala jazza je tudi letos francoski inštitut Charles Nodier iz Ljubljane, glavna pokroviteljica pa Nova Ljubljanska banka. (STA)
Van Dyck dobil
svojo zvezdo
BRUSELJ - Ob 400. obletnici rojstva flamskega baročnega slikarskega mojstra Antona Van Dycka je bila po njem poimenovana zvezda. Nebesno telo je odkril belgijski astronom Erič Elst leta 1994, nahaja pa se nekje med Marsom in Jupitrom. Zvezdo so doslej imenovah Številka 8205.
Zlorabila številko za klic v sili
OFFENBURG - Policija v nemški pokrajini Baden VVurttemberg je izsledila žensko, ki je v eni sami noči več kot 100-krat zavrtela številko 110, ki je sicer namenjena izključno klicem v sili. Večina klicev je prišla iz javne govorilnice v sre-' dišču mesta Offenburg. Zensko so prijeli uslužbenci civilne opazovalne službe ter jo pripeljali na policijsko postajo, kjer je preživela noč brez telefonov, naslednje jutro pa so jo izpustili na prostost.
Velikanska
metla
za Hainrode
HAINRODE - Nemško mestece Hainrode bo dobilo svoje mesto v Guinessovi knjigi rekordov. Razlog za to je 3, 10 metra dolga metla, narejena iz brezovega dračja. Sestavilo jo je pet metlarjev ob praznovanju 650. obletnice obstoja mesta. Za delo so porabili kar sto ur. Z ročajem vred je metla dolga celih 6, 45 metrov in težka 162 kilogramov. (STA)
Največji krokodil na svetu je 27. rojstni dan »proslavil« z nekaj porcijami piščancev
BANGKOK - Na največji krokodilji farmi na svetu v predmestju Bangkoka so včeraj proslavljali 27.rojstni dan Jao Yaija, ki je z dobrimi 6 metri dolžine in preko HO . kilogrami teže največji znani krokodil na svetu. Za rojstni dan so mu pripravili neka) porcij piščancev, ki so Jaova najlubša hrana (Telefoto AP)