Kupa jit
VOJNE BONDFI
Najstarejši •lovetuki dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL.	LETO XXVIL
Kupujte
VOJNE BONDEi
The Oldett Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 15, 1944
ŠTEVILKA (NUMBER) 139
GEN. DE	ugoslovanski odbor v Ameriki
5PET STOPIL NA Pomaga/ poslati Fotičav pokoj
FRANCOSKA ILA
Ljudstvo v osvobojenih krajih navdušeno pozdravilo voditelja osvobodilnega gibanja
Boj, ki ga je Fotič vodil proti Adamiču In njegovemu odboru, je bil važen faktor v njegovi odsloyitvi, poroča "New York Times'
ISIGNY, Francija, 14. junija. Gen. Charles De Gaulle se je po štirih letih zopet vrnil y svojo domovino in bil navdu-seiio pozdravljen od svojih roja-kov, ki so stali ob cestah trgov vasi, skozi katere se je vozil oduševljeno klicali njegovo ime.
Ovacija, katere je bil deležen
Gaulle, je bila dramatična. Visoki, sloki vodja francos-osvobodilnega gibanja se J® pojavil nepričakovano, toda ^'^vica o njegovem potovanju Pi'eko preliva se je razširila v ®2enilju, ki se nahaja v zavez-l^iških rokah, v teku nekaj ur, vsepovsod, kjer se je poka-so se hitro zbrale ljudske ^ttožiee in klicale njegovo ime.
De Gaulle" je magično ime
, Klic "De Gaulle, de Gaulle" napolnil ceste. Stari možje in ^Gnske so hiteli iz svojih poru-®6nih domov in prodajaln. Otro-. So kričeč plezali preko razva-da vidijo moža, čigar ime J® bilo zanje očividno magično. , Ljudje so bili umazani in \sla-' oblečeni, in razvaline vsena-'^'^oli so povečale dramatično '^Zadje francoskega boja za o-''^oboditev. Ovacija je bila spon-J-atJa in pristna, o tem ne more 'ti nobenega dvoma.
Doli s Huni in izdajiimmi!"
Glas ljudstva se je dvigal v J'^stočem klicu: "Živel de Gaul-Živela Francija! Živela A-'^erika! Doli s Huni! Doli s Hu-in kdlaboracijonisti in izda-
3icami!"
. Ti klici so se ponavljali zopet zopet in potem so množice ^čele prepevati "Marsaljezo."
De Gaulle govori v imenu "vlade"
De Gaullov prihod v Franci-je napravil konec govoricam, ' So se razširile, odkar je, do-^Pel v London, da mu zavezniš-^9- komanda ne dovoli obiskati '"aneije.;
V govoru, ki ga je imel de 1^3-Ulle na zbrano množico v mestecu, je rekel, kako ve-je, ker po štirih letih zopet ^'toji na francoski zemlji in da I'^zume silno trpljenje, ki ga je Judstvo prestalo pod okrutno ^^Upacijo nacijev.
'"Toda jaz vem in vi veste, ^ te preizkušnje niso bile za-je rekel de Gaulle. "Iz preizkušenj bomo iznova ^Gradili enotno in veliko Fran-Vlada francoske republike, ^lada Francije vara govori sko-moja usta, in vam pravi, da zaveda vašega trpljenja in
"New York Times" z dne 13. junija prinj^ša brezžično poročilo iz Londona, v katerem je rečeno, da je bil jugoslovanski poslanik Konstantin Fotič v Washingtonu od-slovljen z namenom, da se pripravi tla za sporazum z maršalom Titom, potem pa dotično poročilo nadaljuje: "Eden izmed poglavitnih
A1.I STE SE ŽE ODZVALI?
vzrokov za poslanikovo odslovi-tev, pravijo tukajšnji jugoslovanski uradni krogi, je bil njegov srditi boj proti Jugoslovanskemu odboru v Zedinjenih državah, kateremu načeljuje a-meriški pisatelj Louis Adamič, ki je rodom Slovenec.
Ne«i>oi'a/.um « šiibašičem
"Znano je tudi, da Fotič ni bil v prijateljskih odnošajih z dr. Ivanom šubašicem, bivšim banom Hrvatske in novim ministrskim predsednikom Jugoslavije, ki mu je kralj Peter poveril nalogo, da izposluje sporazum s osvobodilnim gibanjem, ki mu stojita na čelu maršal Tito in,dr. Ivan Ribar.
"Prebivalstvo Jugoslavije sestoji v poglavitnem iz Srbov, Hrvatov in Slovencev. Srbi, ki tvorijo eno četrtino 16-milijon-
skega prebivalstva, so dolgo dominirali Jugoslavijo in so,s pomočjo oseb kot je Fotič skušali iznova uveljaviti svojo nadvlado v opoziciji proti programu za federativiuj jugoslovansko državo.
Nihrc imenovan na I'\)1ičwo mesto
"Dr. šubašič je naznanil, da namerava potovati v Bari, da se tam posvetuje z zastopniki maršala Tita. Fotič pa je bil na drugi strani v Zedinjenih državah aktiven propagandist za generala Dražo Mihajloviča, tekmeca, maršal Tita in vodja srbskih četnikov.
"Na izpraznjeno poslaniško mesto v Washjtigtonu ni bil nihče imenovan. OdpraVnik poslov za Jugoslavijo bo začasno Ivan Franges." '
Zadnji ponedeljek se je uradno pričela kampanja za 5. vojno posojilo. Od slehernega, ki je uposlen, ali ki ima na rokah denar, se pričakuje, da bo v teku te kampanje kupil vsaj en dodatni vojni bond, poleg rednega odbitka za bonde v tovarni. Vlagati denai" v vojne bonde ni nobena žrtev, ker je pač najboljši način varčevanja.
V naši naselbini se je organiziral odbor in porazdelilo se okolico med rojake in rojakirrje, ki so se radevolje odzvali klicu za delo, za katei-o ne , dobijo plače. Obiskali bodo vse tu živeče družine irr sprejeli vaše podpise za nakup buudov. Vaše posojilo vladi bo pomagalo kupiti potrebno orožje, s katerim bodo naši fantje v oboroženi sili, premagali sovražnika. Pomagajte, da se bodo naši sinovi, bratje in možje čimpreje vrnili z bojišč. Vložite ves vaš denar v vojne bonde!
Slovenski fantje, ki se nahajajo v Zed. državah kot italijanski vojni ujetniki, želijo stikov s svojci tu
la
Vam bo pomagala v vaši
stiski, živela Francija
1»
bi
Mlad nepridiprav
Neki 15 let star fantič, ki pro-^Ja umetne cvetlice, je name-zavozil z avtom v tri ose-ko so stopilg z ulične kare E. 128 St. in St. Clair Ave. jim zadal manjše poškodbe, ^alo prej so se s fantom v ne-gostilni sprli radi cene, ki jo Zahteval za cvetlice. Nepridi-^''av se bo moral zagovarjati na 'Mladinskem sodišču.
Mr. John Samsa, 10510 Prince Ave., je preteklo nedeljo obiskal svojega bratranca Ivana Kogovška, ki se kot italijanski i^jetnik nahaja v ameriškem ujetništvu. Prvotno se je nahajal s skupino 22 slovenskih fantov-ujetnikov v Camp Atterbury, v Indianapolisu, sedaj pa je bil premeščen v Cham-bersburg, Pa., kamor je prišlo tudi nekaj slovenskih ujetnikov italijanske armade iz Nebraske, kjer se je nahajalo tudi veliko število vojsih ujetnikov.
Kot je povedal Mr. Samsa, se tem ujetnikom sedaj mnogo bolje godi, in dalo se jim je več prostosti. Nosijo uniforme, ki so slične ameriškim vojaškim uniformam, razen da imajo posebne znake na rokavih. Poleg tega jim je tudi doT^oljeno iti delati s civilisti v tovarne.
Tudi glede obiskov sorodnikov in prijateljev se je položaj znatno omilil; zadostuje, da vojak piše, da želi obiska od gotove osebe, in dovoli se poset več oseb hkrati.
Mr. Samsa je prišel v dotiko z več našimi slovenskimi fanti, med katerimi jih je več, ki imajo v Ameriki bližnje ali daljne sorodnike, ampak nimajo njihovih naslovov, zato so izrazili željo, da bi potom časopisja prišli z njimi v stiko. Tu so imena nekaterih in imena krajev, odkoder prihajajo. Ako kdo izmed rojakov ali rojakinj, ki so iz njih kraja doma', želi več podatkov, naj se obrne na Mr..Johna Samsa.
Med ujetniki so: Alojz Gan-i tar iz Dol pri Idriji; Alojz Pau-sič, iz Gorice, Šempas; Slavko Hrvatin iz Šmarja pri Kopru, Trst; Ivan Kokosar, iz Kneža, Gorica; Anton Bratina iz Št. Tomaža, Ajdovščina; Romild Babic, iz Št. Osvalda, Trst; Štefan Vidmar iz Ajdovščine, Gorica; Davorin Pavlin, iz Vrtoj-ka, Gorica; Oskar Gruden iz Št.
Mihaela Šempas, Gorica; Franc Dolenc iz Otelca, Ajdovščina; Milan Pajntar iz Tolmina' pri Gorici; in Roman Radovac iz Sočerja, Pulj.
Fantje so rekli, da bi radi prejemali slovenske liste, ki izhajajo v Ameriki, kar sedaj ni dovoljeno, zato bo uprava "E-nakopravnosti" podvzela korake, da se tozadevno dovoljenje izposluje, ako je mogoče.
LETALSKI PRVAK GENTILE DOBIL DARILO $1000
V treh dnevih javnih nastopov, in obiskovanja tovarn in parade v srcu mesta, je zapustil Cleveland stotnik Don Gentile iz Piqua, Ohio, ki je zbil rekordno število nemških letal. Na odhodnici mu je trgovska zbornica v imenu mesta darovala vojni bond za $1,000. Italijani so zelo ponosni na letalskega prvaka, ki je njihovega poko-Ijenja.
AMERIKANCI SPREMILI JAPONCA V VATIKAN
RIM, 12. junija. — Ko se je japonski poslanik v Vatikanu, Ken Harada podal iz Rima v Vatikan, da govori z vatikanskimi funkcijonarjl, so ffi na poti tja in nazaj spremljali a-meriški vojaki z "jeepi" in motornimi kolesi. TeSfcm dveurne konference je Harada aranžiral, da se preseli v Vatikan, kakor storijo tudi delegatje Nemčije, Ogrske, Romunije in Slovakije, ki sedaj bivajo v Rimu pod zavezniško protekcijo. Iz Vatikana pa se izselijo osebni zastopnik predsednika Roosevelta in predstavniki 'Anglije, Fraiicije, Belgije in drugih zavezniških držav, ki sedaj lahko bivajo v Rimu.
KAMPANJA ZA VOJNO POSOJILO
Mr. -Frank Grdina, načelnik 4. skupine v karhpanji za prodajo vojnih vondov, sporoča, da bo obiskala domove po Norwood Rd. na obeh straneh ceste Vickie Svete, 1269 Norwood Rd. Na Edna Avenue od Norwood do Addison Rd. bo pa pobirala podpise za nakup bondov Mrs. Frances Kurre, 1249 East 67th Street.
VESTI IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKIH SLOVENCEV
Barton, Ohio. — Dne 26. maja je padla plast kamenja na rojaka Josepha Uduča in ga u-bila. Njegov pravi priimek je bil Perle. Doma je bil s Kersin vrha pri Krškem. Zapušča dva sinova in eno hčer, v Clevelan-du, Ohio, pa dve sestri.
Superior, Wyo. — Dne 3. junija so našli v postelji mrtvega Lovrenca Pintarja. Star je bil 53 let, in rojen v Javorjih pri Poljanah nad Škof jo Loko na Gorenjskem. Zapušča ženo, tri sinove in več sorodnikov.
Nemci vrgli Amerikance iz mesta Montebourga
BULEtriNI
ŠVEDSKI IZVOZ V NEMČIJO SE ZNIŽA
WASHINGTON, 10. junija. — Zedinjene države so potom diplomatskih pogajanj dobile od Švedske zagotovilo, da se bo izvoz strojnih kosov, ki jih Nemčija krvavo potiebuje za vojno produkcijo, odslej naprej znatno znižal.
PRVI ZAVEZNIŠKI ČASNIKAR UBIT
LONDON. — Prvi zavezniški časnikar, ki je bil ubit, odkar se je začela invazija Francije, je britski korespondent Arthur Thorpe, ki je izgubil življenje tekom operacij na morju.
FINCI VRGU NOVE ČETE V BORBO
Toda zavezniki navzlic Ijutim nacijskim protinapadom še vedno napredujejo na večini sektorjev
IMA IZPOSOJENE OČI
ZA OČETOV DAN
V nedeljo, 18. junija se bo počastilo vse očete. Običaj je, da se očete na ta dan spomni s kakim primernim darilom. V G o rn i k o v i trgovini, 6217 St. Clair Ave., in 715 E. 185 St., i-majo ipolno zalogo vsakovrstnih srajc, kravat, klobukov, in drugih potrebščin, ki bodo napravile lepo darilo. Cene so zmerne!
LONDON, 35. junija. — Vesti iz Moskve javljajo, da so Finci v borbo v Karolijj ■ vrgli nove čete in da na fronti, 25 milj južno od Viipuri, divja Iju-ta bitka. Ljutost borbe je razvidna iz polnočnega komunikeja, ki je bil objavljen v Moskvi, da je ena edinica Rdeče vojske v treh dneh ubila 3000 sovražnikov, uničila 30 topov, 80 sti'oj-nic in zaplenila 70 topov.
AMERIKANCI KREPKO UDRIHAJO PO JAPONCIH
Dve ameriški morski in zračni sili sta v ponedeljek udarili Japonce v južnih Marijanskih otokih m na centralnih Kuril-skih otokih, ki ležijo 2,000 milj narazen v Pacifiku, in napadi so se nadaljevali tudi v torek. S tem so ameriške bojne ladje prodrle bloblje v japonske o-brambe na Pacifiku kot kdaj prej.
VELIKA EKSPLOZIJA NA HAVAJSKIH OTOKIH
PEARL HARBOR, 15. junija. — Danes se je naznanilo, da sta se v Pearl Harbor luki tekom zadnjega meseca primerili dve silni eksploziji, v katerih je bilo 135 oseb ubitih ali pa se jih pogreša.
NACIJI IZGUBILI SKLADIŠČE V ITALIJI
RIM, 14. junija. — Ameriške sile, ki prodirajo ob Tirenskem morju, so zavzele Orbetello, kjer je bil center nemškega odpora proti ofenzivi 5. armade, in so s tem dobile v posest velikanske zaloge živeža, ki so jih imeli Nemci na bližnjem polotoku.
VRHOVNI GLAVNI STAN ZAVEZNIŠKE EKSPE-DICIJSKE SILE, četrtek, 15, junija. — Na obeh koncih zavezniških linij v Noimandiji divjajo ljuti boji in medtem ko so britske in kanadske čete v okolici Tilly-Caen vzdržale besne nemške protinapade, so bili Amerikanci na cherbourškem polotoku prisiljeni umakniti se iz Montebourga.
4^	----—---—.
v sredini vijugaste bojne li-1 1'osest mesta Troarn se je te-
nije, ki se razteza sedaj 100, kom dneva ponovno menjala in
milj daleč ob obrežju, so Ame- zadnje vesti pravijo, da se več-
rikanci odbili nemški napad na j ji del mesta nahaja v nemških
Carantan, in zavezniki so v j rokah.
splošnem napredovali v južni i
i Nemška uradna novinarska a-
' gencija bdi, da niti Troarn niti
Dve nemški diviziji v akciji
Nemci so vrgli v akcijo najmanj dve sveži oklopni diviziji, s čemur je število narastlo na štiri divizije, v pet zaporednih protinapadov na 20 milj dolgi liniji med Troarn na vzhodu in TillyrSuT'-Seulles na zapa-du, v besnem prizadevanju, da ustavijo zavezniško napredovanje.
Toda zaveiiniki trdno btoje, pravi uradni komunikej, in živahno iščejo šibke točke v sovražnikovih linijah.
Tilly-Sur-Seulles v nemških rokah
Sodi se, da je Tilly-Sur-Selil-les v nemških rokah, toda položaj na dotičnem sektorju se hitro menja, in kakor izgleda, so Angleži obdržali oblast nad planoto, ki se dviga nad mestom.
Tilly-Sur-Seulles nf bilo nikdar zavzeto in da niso Nemci omenjenih mest nikdar izgubili.
Boml)uiki i-azhijajo nemška zrakoplovna polja
LONDON, 14. junija. — Več kot 1,500 ameriških težkih bombnikov je danes razbijalo verigo nemških objektov v predmestjih Pariza in v zapadni Nemčiji, ko se je vprizorilo e-nega največjih ziačnih napadov v kontinent, medtem ko sO manjši bombniki udarjali po sovražnih komunikacijah, ki do-vaza jo rpaterijal in ojačenja v bojno okrožje pri Caenu. .
Zavezniška zračna sila je bila nad Evropo skozi ves dan. Amerikanci so bombardirali štiri zrakoplovska polja v Franciji, tri v Belgiji, kakor tudi oljne rafinerije v Nemčiji.
ZADllšNICA
V petek, dne IG. junija bo da rovana 'maša zadušnica ob pol deveti uri zjutraj v cerkvi sv. Pavla na E. 200 St., ob tride set-dnevnici smrti pok. Frances (Svete) Smith. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se o pravila udeležijo.
Novi grobovi
ANGLEŠKI ŠKOF SE NE STRINJA S PAPEŽOM
ANNA KEKIČ
LONDON, 12. junija.—Nadškof v Yorku je včeraj v pridi-^	I gi izjavil, da se Združeni naro-
Ob 1. uri danes zjidraj je	borijo proU okrukxxai, tira-
par-drunmi bolemu uinrla v ^ zswratnosU v avow naj-I^deade Imkušrud Mrs. Anma ,^,ahn%ai oMUd, ra^ &*ar a« (eloK: stara 69 let, ao,prpg[a T%!.| d(.nu)k,:ktični narodi rukakmr ne dki ICekda, IZ jlvon Lake. IPo-iinorejo sw5nrijati s papežem, ki k()],ii(:a je iz poznane piktnirske ^ gnojem pwzhru z:a Itoniprorni-družine, ki se je pnsd vec bti ,*,1 mir ni napravil nobene ras-rwihi^yila grostikiiski obrt, na ,n,xl oriirni, ki so vojno za-IS. 27. cesti m ESt. (Ikur Jlve. ggii in tistirni, ki jo liočejo iz-
pozneje pa vrsto let na E. 81 St., v bližini cerkve sv. Lovrenca. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A. Grdina in sinovi. Cas
pogreba se bo jutri poročalo. ★ ★
HERMAN FALK
Snoči ob 10:50 uri je umrl na svojem domu Herman Falk,
bojevati do konca.
"Mi se z moralnega stališča ne moremo pogajati s podlimi zločinci, ki so, prizadjali človeštvu toliko gorja," je izjavil an-, glikanski škof.
VILE ROJENICE
Claude Wood je v nesreči izgubil vid obeh očes. Neka umirajoča ženska mu je pred smrtjo v oporoki zapustila svoja očesa. Wood, ki je strojnik nekje na zapadni obali, se je podvrgel 11 operacijam predno se mu je vid popolnoma vrnil, in sedaj je zopet redno na svojem delu.
~New York. — V bolnišnici na Welfare Islandu je umrla Mary Tomec, stara 72 let. Bila je samska in doma iz Osilnice pri Kul-pi, odkoder je prišla v Ameriko leta 1907. Živela je ves ča^ v New Yorku, kjer zapušča dve nečakinji. V Louisiani zapušča brata Antona.
Pri družini Mr. in Mrs. An-samski, stanujoč na 1363 East drew Gerl mL, 381 Babbitt Rd , 39 St., kjer sta s piijatedjein go lae zgrkisib vile rtijenice in George Mahovlica samotarila | pustile v spomin krepkega sinč-25 let. Pokojni je bil 76 let star, j ka, ki je tehtal ob rojstvu se-doma iz Nemčije, odkoder je (jern in pol funta. V družini od prišel v Ameriko pred 45. leti. preje je deklica. Mati in dete Delal ni že 25 let, zadnja štiri i ge nahajata v Women's bolniš-leta pa je vsled mrtvouda ohro-j^ici in se dobro počutita. S tem mel na polovico telesa. Pogreb jg zopet postala stara mati Mrs.
iK) vršil 1/ soboto fiod vod-jCieri, % ig. 2CH) SH%, ter sitari CKie stvom A. Grdina in sinovi po- jn gtara mati Mr. in Mrs. Cim-grebnega zavoda.	perman, z Volkar Ave., Euclid,
NA OPERACIJI
V Glenville bolnišnici se nahaja splošno poznani Mr. Frank Birtich, stanujoč na 17005 Waterloo Rd. Prestal je težko operacijo. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi čim preje popolnoma okreval!
O. Čestitamo!
URAD ZAPRT
Dr. V. Opaskar sporoča, da bo njegov, zobozdravniški urad na 6402 St. Clair Ave., zaprt od danes do prihodnjega torka. V svoj urad se bo vrnil v torek zjutraj, dne 20, junija.

•SniAN 2
ENAKOPRAVNOST
15. junija,
1944
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST*
Owned and Published by XHE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town;
{Po raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta):
For One Year — (Za celo leto)..................................................................................$6.50
For Half Year — (Za pol leta).................................................................................3.50
For 3 Montlis — (Za 3 meTsece) .................................................................................2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico;
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Metiiki);
For One Year — (Za celo leto) ________________________________________________________________________$7.50
For Half Year — (Za pol leta) •.................................................................................4.00
For 3 Month# — (Za 3 mesece) ____________________________________________________________________ 2.25
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Ju#o Ameriko in druge inozemske države):
For One Year — (Za celo leto) __________________________________________________________________________$8.00
For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................... 4,50
Entered u Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
104
MASKA, ZA KATERO SE SKRIVA GENERAL FRANCO
Ko je premier Churchill nedavno v parlamentu govoril, kakor se je sam izrazil, "prijazne besede" za generala Franca, je dregnil v sršenovo gnezdo. Zbudil ni samo močan odpor in zasmeh v vseh liberalnih britskih krogih, temveč vznemiril je zlasti javnost v Zed. državah, kajti Franco je glavno sredstvo nemških nacijev za nete-jije sovraštva proti Zed. državam v južno-ameriških republikah. Značilna je bila rezka opazka Mrs. Roosevelt^ da Churchill v teku šestdesetih let glede gotovih stvari ni takorekoČ ničesar pozabil in se tudi ničesar novega nau-ČH.
"Nevtralnost" generala Franca, o kateri je Churchill govoril s tako vnemo, prav gotovo ni niti malo prepričevalna za sovjetske kroge, "Izvestja," uradni organ sovjetske vlade, je pred kratkim o tej. Francovi "nevtralnosti" pisala jako odkrito v članku, ki se glasi:
Španski radio je z velikim pompom razglasil ceremonije, ki so se nedavno vršile v nemškem poslaništvu v Madridu, ko so bili odlikovani preživeli člani španske "Modre divizije," ki je bila, kakor znano, tepena na sov-jetsko-nemški fronti.
Ceremonijam so" prisostvovali voditelji nemško-faši-stične organizacije v Madridu in španske Falange, Kakor je poročal španski vadio, so "ganljivi" govori, ki so bili izmenjani tekom ceremonij, iznova potrdili prijateljske odnosa je med Španijo in Nemčijo,
.Naivni ljudje bi utegnili reči, da to dejstvo ne karak-terizira zunanje politike Španije, katere voditelji skušajo na vse načine prepričati svet, da je Španija nevtralna dežela. V tem smislu sta nedavno govorila španski zunanji minister in tudi sam Franco. Razne variacije te pesmi se sedaj ponavljajo v raznih madridskih falangističnih časopisih.
Ampak španski Falangisti skrbno prikrivajo dejstva iz zelo nedavne preteklosti, ko se Španija ni smatrala za nevtralno deželo, temveč za "nebojevnico," go ječo tople simpatije za fašistično "osišče." To je bilo dvoumno proglašeno. v Francovi deklaraciji z dne 19. decembra 1941. Ta deklaracija, katero je poda: sam Franco, ni bila nikdar preklicana; niti ni bil preklican Francov podpis na dokumentu, v katerem se je pridružil anti-sovjetskim aktivnostim "osišča." Niti niso bile nikdar preklicana razne vojaške strategične navedbe, kateie je podvzela španska vlada, da se z njimi ustr^že Francovim prijateljem v Berlinu, da niti ne govorimo o ekonomski podpori, ki jo daje Franco Hitlerju, za katero se tudi sedaj še ni zaprlo vseh vrat.
Krvoločni rabelj španskega ljudstva se sedaj ovija v plašč "Nevtralnosti," ampak ni je stvari, ki bi mogla pokriti Francovo fašistično goloto. Britski časopis "News Chronicle" ima docela prav, ko poudarja, da je Franco eden najzločestejših in loipovskih fašistov v Evropi. Ameriški časopis "PM" opozarja, da se je Francova Španija sama pridružila anti-demokrats,ki fronti, da je poslala čete za boj proti Sovjetski uniji, da je dala Nemčiji na razpolago'baze za nemške podmornice, itd. '
Odločilni udarci, ki so jih doživeli Nemci na sov-jetsko-nemški fronti in neugodna mednarodna situacija, Id je nastala v tej zvezi za vse Hitlerjeve lakaje, so tisti fki sili Franca in njegov tisk, da spreminjajo svoj ton in si nadevajo masko nevtralnosti. Madridski falan-gistični ' 't ABC gre«celo tako daleč, da zanikuje icleolo-sko sorodii' med Falangisti in nemškim fašij.mom. Ampak leta 194i'' ,'e isti časopis zahteval "Lebansraum" za Španijo in zahtc/i Gibraltar, in ne samo Gibraltar. Po navodilih svojih berlinskih učiteljev so Francovi propagand isti predelali zemljevid severne in ekvatorske Afrike v prilog Španiji in devet do desetkrat povečali njene kolonijalne posesti.
Časi se gotovo spren^injajo in Francova tolpa obrača
PISMA
Piše Frank Kerže
KULTURA
Pred par tedni je začel pri-občevati novi urednik Pros ve-tin, Anton Garden članke, od katerih sem si veliko obetal, a konec koncja malo dobil. Razprava se je začela v obligatni številki Prosvete in njena vsebina je bila—kultura, ali kakor on piše — idejno kulturna stran
Konstatira, da de je zadnjih petnajst let kaj malo delalo za kulturo samo in da bo treba to nekako popravit. Mož vidi, da ni vse prav, kakor do zdaj in med vrsticami obdeluje nekoliko podporne organizacije same in posebno društva, ki daleč niso tisto, kar bi človek želel.
Mislil sem, da bo to nekak pregled kulturnega dela v preteklosti. A tega ni bilo. Čakal sem, da pride kak načrt za bodoče delo. Tudi to je izostalo. Zakaj, tega ne vem. V splošnem imata dva članka—kar jih je bilo napisanih za javnost, tiste napake, kakor jih ima običajno Gardenov slog. Vse preveč zaide na stranska pota, ki nimajo z glavno mislijo nobenega opravka in s tem omegli marsikatero drugače dobro miš Ijeno reč.
Kultura—on rabi izraz idejno kulturo, kar pa ni jasno. Kultura je eno, ideja drugo. Ideja je program kulture na vprašanja, kje bi, kako bi, da bo uspeh.
Torej: kaj je kultura:? Vse, kar napravlja nekak red iz tega, kar imaš v naravi ali njenem stvarstvu. Imamo kulturo polja, gozda, vrta in vsega, kamor posega naša znanost in u reja po svoje. Nas zanima pred vsem kultura našega človeka v Ameriki.
V preteklosti tem v mnogih člankih povdarjal, da ne delamo in nismo nikdar delali smo-treno med svojim narodom Nikdar si nismo postavili idej in rekli: to je naš cilj. Nikdar zbirali ljudi, ki bi bili naši učitelji in vodniki. Baš nasprotno: kdor je sam iz svoje inicijative započel nekaj, so čakali s poleni, še ni služilo njim in njihovim interesom.
Naši slovenski listi v Ameriki spadajo vsekakor med kulturni pojav. Ni pa s tem rečeno, da zasledujejo kako smo-trcno kulturno idejo. Prvi naš' listi so bili katoliško orijentira-ni in v splošnem dokaj revni. Kasneje je prišla svobodomiselnost na vrsto, ki pa ni živela dolgo—vsaj organizirana ne— ker jo je izpodrinil socijalizem. In potem je šlo vsa leta, ena in tista pesem dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem. In uspeh? V začetku so ljudje čitali in nekoliko reagirali. Kasneje so začeli opuščati in nazadnje so padli v neko mrtvilo, iz katerega ni več vstajenja. Izmed vsega naroda je ostalo kak ducat ravsarjev po naselbinah, ki so skočili, kadar je bilo treba, da se je podprlo uradni materijal. Nič čudnega ni, da so se polagoma umaknili vsi kulturni delavci v rezervo, ker niso bili od nikogar podprti, od nikogar vabljeni.
Če Garden piše, da se je v zadnjih petnajstih letih zanemarjalo kulturno stran, ne odgovarja resnici. Zakaj pa zadnjih petnajst let? To se nekako vjema z Molekovim nastopom ! pri uredništvu Prosvete in človek si nehote misli, da to meri
nanj. Aiiipak Moleku se godi krivica. Zakaj Prosveta pod njegovim uredništvom je bila veliko boljša, kakor kdaj poprej. Mož ge je dosti učil in to je pokazal v številnih člankih in idejah.
Njegovi članki so bili—brez ozira na vsebino— dobro pisani, dosledni, smotreni in završe-ni. To je veliko več kako r se more reči z malimi izjemami od vseh drugih. Molek je tisti, ki je izkušal razširiti obzorje Pro-svetino in je mnogokrat prišel z novimi idejami v javnost. Čakal je tega, kar čakamo vsi— odmeva. In v tem je bila taka tragedija, da se mi je večkrat smilil. Mesto stotin in tisočev je prišel eden, dva ali pa nihče. Zakaj materijal, katerega jc on prejel, ko je nastopil uredništvo, je bil že mrtev, zadavljen in zadušen.
Priznajmo kar odkrito: vs'; naši listi v preteklosti so bili sicer kulturni pojav, a po veliki večini brez vsakega kulturnega izraza. Leposlovje je prišlo v nje mimogrede—največkrat izrezano ali pobrano, da je bilo ceneje. List, pa naj bo političen ali nepolitičen, je lahko kulturen, če ima gotove kulturne smotre. Toda naši listi jih niso imeli, kakor jih nimajo še da nes. Če pogledaš pod povečal Inim steklom, boš kmalu prona-šel, da slednji list služi gotove mu materijalnemu cilju.
Da tudi ne razumemo vseg.u našega gibanja od začetka do danes, je pokazal zadnji Majski Glas, posvečen spominu Jožeta Zavertnika. Nikjer ni tistega kar bi moralo biti, povsod samo naštevanje brezpomembnih živ Ijenskih dogodkov. Vse delo, k ga je opravil pokojni Z. je bilo do časa, ko je nastopil ured ništvo pri Prosveti. Potem js bila sama rutina brez vsakega kulturnega smotra. Njegovo delo pri Prosveti je bilo tipično ošcmurno unijsko delo—da se odbije osem ur, kakor predpisano in napolni kolone lista. S tem je bil šicht končan.
Kdor dvomi o resnici vsega tega, kar pišem, naj se kar sam prepriča, pa bo kmalu videl, da je res tako. Vzemimo za vzgled dobro knjigo. Ko je prečitaš, so gotova poglavja, misli in nazori, ki ti ne morejo iz spomina. Mesece in leta so v tebi včasih za vse tvoje življenje. Mnoge stvai'i pozabiš, mnoge spraviš v svoje naziranje in postanejo del tebe. Dobrega dela ne pozabiš nikdar.
Kdor je čital Prosveto od začetka do danes in izkušal iskati kaj je bilo posebnega, nenavad-;iega bo dokaj razočaran. Niti ene vršace ni, ki bi bila ostala človeku. Samo nekaj Moleko-vih poizkusnih Idej stoji kakor požgano drevje v gozdu.
Seveda ni. s tem rečeno, da bi se enako ne pisalo do malega od vseh listov, kar jih imamo in od nekaterih še dosti manj. Jaz navajam Prosveto samo zato, ker je ona prišla do izpozna-inja, da so naše podporne orga-1 nizacije, naša drilštva in naši ' listi izgrešili vse.
' Kako bi se lahko danes pisa-, lo drugače. Prosveta je imela ' pogoje in sredstva, da bi bila zbrala okoli sebe vse kulturne delavce, progresivno usmerjene, ' ki bi morali imeti popolnoma ' svobodne roke' in biti stalni pri-
plašč po vremenu, ki je nastopilo na mednarodni pozor-nici. Kakor pravi pregovor: "Ko je hudič zbolel, je želel postati menih." Ampak kdo bi verjel, da je hudič spremenil svojo naturo?
spevatelji. Tako se je pa ustanovila nekaka katedrala urednikov, ki so bili yse, začetek in konec. Kulturni delavec je sicer lahko pisal in njegov materijal je šel med kolone dopisov, večkrat pristrižen in prikrajšan, včasih pa tudi od "najvišjih" zadavljen.
Tak je položaj še danes. Širile so naše podporne organizacije ,mladinsko zavarovanje, ne z namenom, da otnio ali vsaj podaljšajo naše narodno življenje, ampak samo zato, da se nadomesti tiste, ki padejo iz organizacije. Kulturno? Ka^ še—samo športno. Mladinski list je sicer izkušal zanesti nekaj kulturne miselnosti z uspehom, ki irria na koncu ničlo.
S tem pa ni rečeno, da je bila katera druga organizacija kaj boljša. Vse so razvijale samo svoj biznis direktno in indi-rektno, četudi je bilo med vrsticami mnogokrat kaj dobre -
ga
Jaz sem si zmeraj predstavljal, da bodo glavni uradi, nekaka narodna ognjišča, koder se bo zbiralo vse, kar premore naš narod tukaj. Da bodo organizacije dajale svoj obolus narodu od katerega bogate. Ali je napak, da si kaj takega predstavljam? Ce bi bili mi imeli ka-ko_ pogodbo z kp.ko zavarovalno družbo za zavarovanje naših rojakov, bi bili brez dvoma si izgovorili gotove prispevke za skupno narodno korist. In povprečno bi se bilo dobilo vsaj po petdeset tiso« na leto. In kaj so dale podporne organizacije? Razven par grošev za malo o glaševanje prav nič.
To so fakta iz preteklosti in sedanjosti—drugega nič. Za temi fakti pride vprašanje: kam in kako pa za naprej? Prijatelj Garden je mnenja, da bi bilo potrebno kulturno delo. Stri-I njam se ž njim, a bojim se, da ; bo vse skupaj ostalo samo pri besedah. Resnica je, da nimamo več^ljudstva na razpolago za tako delo. Velika večina vseh živih je mrtva za vse, kar se poizkuša. To velja za starejše, naseljene ljudi. In mladina? Smo tako daleč od nje, da je čisto vsejedno, če se ustavim na Times Square in lovim ljudi, kakor mi pridejo. To se pravi vse, vseh ver in narodov in vseh barv.
O kakem smotrenem kulturnem delu torej ni več govora. Edino vprašanje ostane, kako bi vzdržali narodno življenje, ki bi utegnilo biti enkrat kasneje vsaj podlaga za nove generaci-
ije.
i Ne te, ki so danes tukaj, am-: pak tiste, ki mogoče pridejo, ko se urede svetovne raznxere. Lahko je mogoče, da bo naseljevanje po končani vojni vsaj v omejenem številu dovoljeno. Če bi se nove ljudi usmerilo v naše žive naselbine, bi vsaj nadaljevali tisto, kar še imamo in mogoče sčasoma tudi kaj iz-- boljšali.
Jaz sem se tega vprašanja : dotaknil s posebnim člankom i in mojimi misli pred dvema tednoma. Članek pa ni izšel—zakaj, {tega ne vem.'Mogoče ga hrani-'jo za primernejši čas. Misli-I sem, da bi so nekje nekako za-; čelo, da se nekako iznajdemo in ; strnemo.
I Sicer pa no kaže slabo samo ; za vsako kulturno delo—tudi I drugače hirajo ideje, ki so bile ; nekdaj aktualne. Rccimo pod-i porne organizacije same, kate-! rih se je tudi Garden dotaknil. I Vse hirajo in nešteto jih je žs 'med mrtvimi. Vzrok? Nov svet. j Včasih je bilo vse življenje pri I društvih — danes so dvorane : prazne. Avtomobil, gledališča j vseh vrst, industrija—vse to je ! uplivalo, da je svet krenil v druge smeri. Poleg tega smo i dobili razna zavarovanja delavstva od posameznih držav-, po-
Južna Amerika
(Nadaljevanje)
Guajana pripada trem evropskim državam: Angliji, Ho-landski in Franciji. Meri pol milijona kvadratnih km — 2 Jugoslaviji in ima komaj pol milijona prebivalcev. Za te kolonije je značilno, da propadajo, odkar so tu odpravili suženjstvo. Radi vročine noče v te kraje noben delavec. Anglija najema Indijance, Francija pa pošilja sem kaznjence, ki morajo delati na velikih plantažah. Pridelajo največ sladkornega trsa, riža, kave, kakava, popra in kokosovih orehov. Notranjost dežele je težko dostopna, a važna radi izvoza finega lesa in gumija. Med rudninami sta na prvem mestu petrolej in aluminij, ki pa jih še; ne črpajo. Dežela je nekak raj, | ki se ga ljudje ogibljejo, zani-' majo se zanjo le posestniki plantaž, ki nabirajo tu masten! profit.
Orisal sem te dežele v posebnem odstavku in vsako posebej, ker nam predočujejo čisto poseben primer. V pokrajinah ob žgočem ekvatorju ne more ži-^ veti, razen črncev, nobeno člo-; veško pleme. Bogastvo teh dežel si vsak naš človek že po kratkem orisu lahko primerja z revščino nekaterih naših pokrajin, ki že res ne izvažajo drugega kot ljudi, ki imajo e-dini pridelek človeka samega ; njegovo telesno silo pridnih rok. Bodočnost človeštva je gospo-i darsko zelo odvisna od onih de-; žel, ki še niso izčrpane. Ce so i take dežele v tropičnem pasu (vročem predelu sveta) in če je tam rojen samo zamorec, bo gotovo t;i zamorec tudi bolje gospodaril. Zamorci sami se zavedajo tega dejstva. Z modernimi sredstvi lahko dvignejo svojo domovino do lepše bodočnosti in s tem preneha njihovo suženjstvo, v katerem jih še drž | (vsaj umsko) bela rasa, rasa kapitala. Pomen tega vprašanja bo še vidnejši, ko bo čitate-, 1 j e m na razpolago primeren; zemlje vid.
Južno od Ekvatorja ležeče; pokrajine so za priseljence po | podnebju ugodnejše kot pa n.' pr. Brazilija.
Glavni znak za gospodarstvo | je v republikah Paragvaj, Urug-! vaj in Argentinija njihova ži-, vinoreja, ki prinaša največje do-; hodke.
Paragvaj ima ime po veliki; reki, ki je plovna že v Braziliji: in jo veže celo z Argentinijp. Dežela meri 253 tisoč kvadratnih km (kakor Jugoslavija) z 1 milijonom prebivalcev, med temi polovico Indijancev gvara-niškega plemena in m n o g o i Špancev, ki se z njimi krvno me- i šajo; tako so nastali Paragvaj-ci. Glavni vir je živinoreja z ze- i lo razvitim usnjarstvom, a naj-' različnejši pridelek je neke vr- j ste čaj (the del Paraguay), ki! ga sušijo iz listja "erbe mate".'
Za izvoz ostaja velilja množin^ južnega sadja, tobak, fino olje, sladkorni trs in. gradbeni ' ^ (za ladje). Kljub vsemu priro^' . nemu bogastvu je ljudstvo zelo revno a z razvojem industrij" ip prometnih sredstev se gpto- , vo tudi zboljša. Glavno železnico so zvezali že s pristaniščem Montevideo in Ar^entinijo tako zmanjšali pot s šsstih 2 dni.
Republika Urugvaj je go manjša (700.000 km), čo prav v Evropi radi svojih no gometašev bolj znana, in nad poldrugi milijon prebiva cev. Tu je živinoreja še bo J razvita in je tudi tu podj^^" Liebig na prvem mestu. V lem podnebju so zrastle naO^ širnih pašnikih velike staje, kJ®* imajo nad 20 milijonov ovac najboljšo volno za izvoz. Gove je meso izvažajo zmrzlo ali^ konzervirano; tudi izvoz kož kosti ima velik denarni pronse . Največja predelovalnica j® . Prai Bentos ob reki UrugV^J' Poljski pridelki so v prvi vrst-žito, lan, tobak, oliva in vino-Glavno mesto je pristanis-Montevideo s 400 tisoč prebiva-^ ci, ki ima tudi dobre železnišl'-zveze. Do reke (Rio) de la ta je spojeno s kanalom in rejeno je po sistemu moderni trgovskih pristanišč, z velik'|^' skladišči, čistilnicami, elekt^'' nimi dvigali itd.
(Dalje prihodnjič)
Urednikova
pošta
Chicago, III. — Dru^a fronta je odprta — peto vojno sojilo tudi. Naši fantje se bro borijo za svobodo in dcmo kracijo sveta. Kaj bomo stoi"' pa mi, ki smo doma? Med
i5tc>'
v prvi vrsti nakupovanje voj-' ■
gimi dolžnostmi pride v po
bondov. Da mi Slovenci nc
bo-
n i)b
tem zavarovanje socijalne var-* nosti, ki je sicer samo v začetkih, a je že zdaj velikanski ko-: rak v splošnem napredku. Obeta se nam že v bližnji bodočnosti zavarovanje za starost za, vse ljudi, za brezdelje, za bolezen in vrh vsega tega še socija-lizirana zdravniška pomoč. Ta-; ko bo človek razmeroma dosti! dobi o preskrbljen. Glavno pa je, da bo mogel vse to dobiti v svoji lastni okolici, koder živi,, dela in gUtsujc.
To bi bilo primeroma vse, kar j zahteva en človek za svojo var-; nost. In s tem seveda odpadajo podporne organizacije in mnoge vrste zavarovalnine. Svet koraka vedno dalje, uredimo si; svoje razmere prema, temu in j sledimo mu. Drugače pojde pre ko nas.
mo med zadnjimi, sera ijoto'' Toda, kdo pa lo zna? Da Slovenci seznanimo z javnostjo, se sklicujc, velik ven shod v petek, 16. junija tos, v Slovenski šolski dvor^^' Sv. štepana, Cenrak lload 'Wolcott Ave. Začetek točno pol osmih zvečer. Imeli zabaven program s slovensk^j^' točkami, kot Plutovi troj^'' Prešernov duet, Korenčano^'*^ stri, Adria, Miss Kosmerl > njena prijateljica in pa tudi ' gralcj iz mesta so nam oblJ^ Ijeni. Vstopnina? popo!"^^ prosta. Poleg tega bodo ra Ijene lepe nagrade,
Federal Building & Loan ^, sociation daruje v ta namen P® vojnih bondov po $25.00, _ paj $125.00. Dr.uge nagrade do oznanjene v dvorani. . či bodo tudi državni uraJn' zato moramo mi na ta večsr polniti dvorano do zadnjega ^ tička. Za slovensko č a s t o Zatorej, Slovenci in Slovenke Chicagu in okolici, udeležite vsi, brez razlike prepri^aW^^ Pokažimo našo solidarnost^^^ kupimo vojne bonde ta
Na svidenje v petek, 1®- ■' nija 1944!
Za publicijski odbor: . ,, John Gottl't
L VI WON'T USI A »ATfOl WAOOI^ JHlOASSHCRTAOt"
15. junija, 1944
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
a Ostenso
STRASTNI BEG
Ne govori mi 'no'! Kaj si sto- Judita se je namrgodila, ne da bi
-s kobilo? Kaj si storila z
Gjo, pravim?" Glas mu je pre-
od nekakega hripavega mr-
iiranja v tanko cmevkanje.
'Saj nisem jaz jahala kobile!"
, "Kdo pa? Kdo drugi jo je imel ko ti? Povej!"
"Karli je jezdil kobilo, Ka-®o! Rekla sem mu, preden jo je ®dvedel iz hleva, naj lepo ravna ' ^jo," se je vmešala v razgovor ^%alija.
Kalebu je glava sunkoma o-"^^-hnila nazaj in se je zasmejal. "Ti praviš to! Dobro, dobro!"
S tihim smehljanjem je oddr-v hišo in sedel za mizo. Zdaj-So prišli v hišo ostali in so i mirno na svoja njesta. Ko I J® vstopila Linda in vrgla svoj I "^oki, čipkasti klobuk na zofo, i ^ je Amalija zdrznila spričo ne-1 %dnosti med učiteljico in osta-t ^ družbo v hiši. Linda se jim je i "^Smehljala in sedla na svoj I stol.
Tako lepega dneva še nismo I to pomlad/' je pripomni-' ' "Tako sinjega nebesa in tako 'enega drevja še nisem videla I Sinočnji dež je očividno : ves svet. To mora biti do-''° 2a letino, gospod Gare?" Hm — da, da, v resnici. Torej je kobila vrgla, eh Karli?" je ^''a^šal Kaleb fanta in se komaj Lindo, da bi ji odgovoril
te
^jeno vprašanje. Pomežiknil
Ha
proti Karliju, ki se mu je lice ^onia nakremžilo. Najmlajši od ^fovih je imel navado vihati in Amalija se je zaman tru-^ da bi ga odvadila tega. Deč-je bil bledičen in se je prav
^■lo brigal za kaj drugega ko
tisto, kar je bilo prepoveda-
I ^ njegova poteza je bila Ka-
"li povšeči in jo je vedno srna-irai
2bi
za nekaj šegavega, kar je '•ijaro drugim, zlasti Juditi, ne-
^oljo
liti
in ogorčenost. Karli je
očetovo prizanesljiyost obr-vedno sebi v prid. ^o," je dejal Karli, "zavo-je medveda. Klovacz je ob-^,®ljeval sinoči dva kosmatinca, je odnesel svojo kožo in


%
govega prešiča."
bi
Medvedje, eh? To je slabo •^enje," je opomnil Kaleb, da
^ Zasukal stvar drugam. "Jutri, Pojdeš v Nykerk, moraš biti
^1

Martin. Pazi na Elo. -y- je lepa, okrogla. Eh, Sklonil se je preko mize 'Nagajive vščipnil Elo v roko. je iz dolžnosti zasmejala.
Opomnite se očeta
na
OČETOVSKI DAN 18. JUNIJA
bila poskušala to prikriti.
Proti koncu obeda je postal Kaleb odkrito vesel in dobre volje. Niti črhnil ni več o kobili.
Saj je na vse zadnje le ni jezdila Judita.
Judita ni mogla tisti dan z ranjenimi rokami več delati, zato je smuknila s psom Petrom skozi hosto h kotanjici, kjer se je pod curljajočim studencem na-tekel precejšen tolmun. Peter je nekaj zavohal ter se izgubil. Judita je ostala sama.
Bilo je soparno kakor pred dežjem. Ne da bi se jasno zavedala, kaj dela, se je Judita do golega slekla in se vlegla na vlažno zemljo. Čutila je voljno,
sveže zelenje pod sabo, ki ga še skrivnostno človeško telo. In on-
ni okrepilo soince. Rada bi bila nečemu umaknila, ušla — a ni vedela, čemu. Kalebu . . . Eli . . . farmi, soparnemu, zaudarja-jočemu gnoju v hlevu, kadar je vroče, kakor je bik) tisti dan. Življenje jo je dušilo, davilo, kakor da bi ji nekdo pritiskal blazino na obraz ali ji tlačil telo s pernico.
Nabila bi danes Kaleba, če se ne bi premagovala zaradi Amalije. Vsakikrat se je usmiljenje postavilo po robu viharju sile, ki bi mogel izbruhniti iz nje, kar je dobro čutila. Usmiljenje do Amalije, katero bi moglo doleteti ono, česar si Kaleb ni upal storiti njej.
Oh, kaj je vse vedela ta pusta zemlja, kakor da bi bila srce in razum skrita v njenih gozdovih. Poljane, ki jih je Kaleb obdeloval, niso bile mehke, to je Judita dobro vedela. Toda tu je bilo nekaj prepovedano krasnega in skrivnostnega, kakor je
se stran tega je bilo še nekaj dru-1 je čutila tako čudovito prosto? ona, odkar je vlekla tele iz moč- se ji je zazdelo nenadoma ko ne-
ALI ŽELITE BITI SLOKA?
Vprašajte po VITA SLIM 2.50 velika škatljica Zaradi trganja (arthritis) obiščite Vitamin moža. če ste neprestano utrujeni in zbiti, vam nudi high potency Vitamin D with B Complex olajšavo. Za lOO dni stane 2.9(
VITAMIN STORES, Inc.
East 9th & Euclid — CH, 7069
gega. Saj je čutila to v svobod-1 Judita. je uprla oči naravnost! vare. Judita je skrila roke za kaj nenaravnega na tej krasni nem ozračju, v zemeljski glo-| proti nebu in zagledala skozi ^ hrbet in se pritisnila s prsmi na zemlji. Nato ji je odleglo in raz-bini. Pod njo je, kakor se je uči- j krošnjo bele bieze zaokroženo | hladno zemljo. Mučno, brezčut-; jokala seje kakor ženska . . . la, osem tisoč milj zemlje. A kaj si^etlp pokrajino, ki jo je bil izob- i no ječanje ji je prihajalo iz grla---
je na drugi strani ? Nad njo so neizmerne plasti zraka, razprostirajoče se kakor krila — kam? Razmišljanje o čudežni zamota-nosti in zapletenosti vsega sveta jo je ločilo od drugih Garo-vih. Nič več ni bila ud njihove družine. Prišla je Linda Archer in njeni nežni prstje so odklenili skrivnostno ključavnico Juditi-nega bistva. Sprostila se je kakor razbuban metulj. Zdaj ji ni bilo več poti nazaj v temi.
Sven Sandbo pride, kakor so zatrjevali, maja meseca domov. Je li hrepenela po Svenu, ko se
ličil oblak na nebesni jasnini. Ne- \ in oči so jo zaskelele od solz. Bi-kaj .je više od Svena; mbrda . . . la je neznosno grda in-vse njeno svoboda, da, svoboda. Segla je z j življenje je bilo umazano. Zdaj-ranjenimi rokami v topazno čisto j ci ji je zavrelo v srcu sovraštvo kotlo in jih dvignila, jih poto- j do Kaleba. Zajetno, močno telo pila ponovno in ponovno dvigni- j ji je ležalo odrevenelo na tleh in la, tako,da so ji vsakikrat curljale od prstov kaplice kakor
BUY mHA WAR BONDS
drobcene svetle čašice. Mislila je na učiteljico, njene nežne roke in prijazne, smejoče se oči.. . Gospodična je prišla iz nekega drugega življenja, drugega sveta. In morda se zopet vrne tjakaj. Učitljica ne bo imela nikoli razpraskanih rok, kakor jih ima
r
Zahvala za naklonjenost
Podpisana firma se tem potom želi zahvaliti za naklonjenost:
Družini Smith, ki se je v slučaju smrti drage soproge in matere Frances Smith, obrnila do nas za vodstvo pogreba. Dalje pa se zahvaljujemo tudi firmi Joseph žele in Sinovom, ker so nam šli na roko, da smo imeli na razpolago njih fino urejene prostore na 458 E. 152 Street.
Za uslugo enim in drugim, smo vedno pripravljeni vračati na isti način.
A. Grdina & Sinovi
GOTOVINA ZA VAŠ AVTO!
NIČ ČAKANJA
Katerikoli model od leta 1932 do 1942
Broadway Pontiac Inc.
6876 BROADWAY	MI. 4040
Odprto ob večerih
IMATE KTLO?
ŠE ENA NOVA
Ohio State Beverage
trgovina 6925 UNION AVE.
Popolna zaloga pive in vina
Cordials in mehkih pijač za na dom
Poslušajte WGAR postajo.l2:00-WADC-7.^5 zj.-lO.OO zj.
PRAVILNO UMERIMO
Trebušne opore kirurški pasovi elastične nogavice
Za varstvo kolena.
Opore za gležnje
.Tamčiino, da lahko kontroliramo vašo kilo
EJBL S DRUG STORE
7008 BROADWAY	Tel. Michigan 9784
HIŠE NAPRODAJ
v slovenski naselbini v Collinwoodu imam na prodaj sledeče hiše:
Za eno družino, 6 sob, garage_____________$5,800
Za eno družino, 7 sob, garage_____________5,700
Za dve družini, 10 sob, 2 car garage________6,700
Za dve družini, 10 sob, pri Boulevardu______9,800
Skoraj nova bungalow hiša v Euclid, O.___ 7,500
MATT PETROVICH
595 E. 140 St. — KE. 2641 — GL. 0422
Real Estate and Insurance Office
JOS. ŽELE IN SINOVI
6502
POGREBNI ZAVOD CLAIR AVE.
0583
ST. CLAIR AVE.	ENdlcott
Avtomobili In bolniški voz redno in ob vsaki url na rozpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 East 152nd Street	Tel.: KEnmore 3118
MU
ARROW OVRATNICE
krasne barve "lepo pisane
številni vzorci
$1.00 in $1.50
6217 St. Clair Ave. 715 E. 185 St.
Beli! Cas! Beli!
za bele čevlje
Mi imamo veliko izbiro belih ter belih in ru-javih čevljev za moške, ženske in otroke.
Mi imamo v zalogi vse številke, zato ne odlašajte.
Mi imamo tudi veliko izbiro ncracioniranih čevljev za vsakega člana vaše družine.
330
MANDEL'S SHOE STORE
6107 St. Clair Ave.
Poleg Grdina Shoppe
Pogled v notrajnost oljne družbe v vojnem času
Poročilo narodu v Ohio . . . od The Standard Oil Company (Ohio)
1 v UNIFORMI STRICA SAMA je
več kot ena tretjina našlli rednih mo-škili uslužbencev. Sohioans v vojni službi bodo dobili svoje staro delo, ali še boljšega, čakajoče nanje, kadar se vrnejo nazaj. Naša največja briga je, da se vrnejo k prilikam in načinu življenja, za katerega ohranitev se bore.
3 OLJE JE ŽIVLJENSKA KRI ameriškega vojnega napora—z največjo potrebo po olju %a avijatiko.. Sohio's produkcija olja za letala se je zvišala sko-ro 500" v 1942 nad letom poprej ik se je potrojila zopet v 1943. Za dosego tega je Sohio spremenila imajočo opremo ter je zgradila nove edinice refine-rije—vse brez klica za pomoč od vlade.
3 VEČ KOT POLOVICA tonaže vojnega materiala, ki gre na bojno fronto, so produkti olja. Na stotine jih je poleg gazolina: olje za tx>jne ladje, olje za mazanje strojev na suhem, na morju in v žraku. olje za mAicino in mnogo diugih produktov. Ena primera je arfalt za letališča in ceste. Sohio— samo 18. v velikosti med oljnimi družbami v U, S.—je postala prošlo leto tretja najvčeja producentinla asfalta v deželi.
4 PRODUKCIJA SUROVEGA OLJA
,ie bila primeroma nov napor za Sohio v 1943. Ko smo razširili svo.ie aktivnosti smo pronašli številno novih polj ter smo jih dovedli v produkcijo, ter tako pomnožili vrelce za naše surovo olje v času, ko je najdba novih virov Eurovesa olja vedno bolj važna za vojne potrebe, še mnoga olja se bo našlo v Zed. državah in Sohio ima v načrtu 90 do 100 vrelcev v 1944, da bo našla nova oljna polja.'
5 OLJE VEDNO TEČE po Sohio's daljnosežnih ceveh in barkah, da tako varčujemo z itak preobloženim železniškim prevczbm za druK vojni material. Schio danes obratuje na rekah Mississippi in Ohio največje brodovje v notranjih vodah, ki prevaža olje v deželi. Sohio lastuje in operira skoro 3,000 milj oljnih cevi.
0 DA AVTI VOZIJO DOM^, jte del
Sohio's vojne odgovornosti. To delo je bilo izvršeno navzlic akutnemu pomanjkanju moške delovne Sile. Mi smo trenirali novo osobje za postrežbe-ne postaje, vključno mnogo" žensk ter smo razvili posebno varčevalno postrežbo za kare, da damo izjemno oskrbo, kakor jo potrebuje vaš avto, da bo ■ vzdržal čez vojno.
P

7 OGLAŠEVANJE JE ŠLO NA VOJi
NO. "Na primor, ena četrtina trgovskega časa na našem SOHIO REPOR-1'ER radijskem oglaševanju novic, je bil oddan od začetka vojne našim vladnim proKramom za lioiizervacijo, kupovanje bondov, dajanje ki"vi itd. Nag posebno veseli pismo od vojnega oglaševalnega urada, ki pravi; "... hvaležna zahvala za mnogo načinov, po katerih je vaša družba obrnila toliko načinov svcjega oglaševanja za podporo kampanj za vojno informacijo. Vi ste doprinesli materialno pomoč vojnemu naporu."
8 DOBRI ODNOŠAJI Z DELAVCI
ie ena najbolj važnih neprestanih od-ccvornosti naše dittžbe. Sohio preskrbi varnost in prijetne delavske od-nošaje s'tem, da nudi svojim uslužbencem bolniško podporo, redne počitnice s plačo, poceni skupinsko zavarovalnino in liberalne pokojnine. Na primer, moški, ki začne pri Sohio v starosti 25 let in zasluži povprečno $200 na mesec tekom svoje službe, stopi v pokoj z približnimi dohodki $160 na mesec za vse življenje. Skoro 400 Sohioans uživa zdaj udobno, brezskrbno življenje na pokoju.
Ako želite dodatne kopije tega oglasa ali kopijo našega "Solilo Reviev of 1943,'* pripravljen originalno za uslužbence, vam bomo rade volje poslali. Kar pošljite svojo zahtevo na: President
The Standard Oil Company (Ohio)
Midland Building Cleveland 15, Ohio.
SOHIO
GAZOLIN DA MOC XAPADU .
. NE POTROSITE

GA KAPLJICE!
"I'M"" "* II ....................

I I iwiiifwir
ENAKOPRAVNOST
15. itmUa, l944
ZADNJA KMEČKA VOJSKA
Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J.
(Nadaljevanje)
Gospa Uršula umolkne za nekaj časa. Zofiji se dvignejo močneje prsi in devica prične stokati. Čez nekaj časa prične Uršula iznova:
"Dosti solza si prelila ixi svojem ranjkem ljubljencu."
"Po svojem večnem ljubljencu," zaječi Zofija.
"Dobi'o, po večnem! Ti veš, da je bil dober in blage narave, ti nočeš, vem, ljubiti v svojem življenju drugega--"
"Nikdar!" zastoka deklica.
"Toda ako bi mogel govoriti tvoj dragi, ki gleda z neba na nas, bi ti rekel; Poslušaj mater!"
"A kaj hočete- od mene?" vpraša deklica začudeno.
"Da svojo večno ljubezen," izpregovori Konjska, ki je doslej ležala molče za Zofijino mizo, "položiš na vzvišen, blagoslovljen oltar."
"Ne razumem."
"Da se omožiš," reče mehko Anka.
"S kom?" vpraša tiho deklica.
"Z Gabrijelom Tahom," odvrne mirno gospa Uršula.
"Z G.....z rabljevim, zlod-
jevim sinom?" skoči kvišku Zofija in prebledi k a k o ^ smrt, "ste-li prišli ob pamet?"
"Da, s Tahovim sinom," reče Uršula odločno.
"Jaz naj postanem sužnja neznanega, neljubijenega človeka, čig;ir oče je kruti .sovražnik mojega naroda?"
"Da," i"eče Anka.
"Nikdar! Nikoli!" mahne'Zofija z roko.
"Veš-li ti, sestra," vpraša Anka, "koliko solznih noči je pre-bdela tvoja mati zaradi Taho-vega nasilstva?"
"Vem."
"Veš-li ti, sestra, koliko je pretrpelo ubogo ljudstvo zaradi Tahove hudobnosti, koliko vročih solza si prelila ti zavoljo njega?"
"Vem."
"Hočeš-li, da se tvoja mati zopet veselo smehlja v miru na svojem imetju in posestvu?"
"Hočem, tako mi pomagaj Bog!"
"Hočeš-li, da izgine rabljeva kletev iz glave izmučenega ljudstva, da se posuše tvoje solze, da se blagoslavlja tisoč mater,
žen, otrok in starcev? Hočeš, Zofija?"
"Hočem, toda kako--",
vpraša začudeno deklica.
"Vzemi Gabrijela Taha; ako to storiš, se izseli stari grozovi-tež iz tega kraja, tvoja mati dobi nazaj posestvo m ti boš prebivala pri nji s svojim možem. Od tvoje žrtve je odvisna naša rešitev."
Molče, težko dihajoč je stala Zofija s pobešeno glavo sredi sobe.
"Ti dvomiš? Ne verjameš?" sili vanjo Anka. "Dobro! Slišala boš."
I Gospa Konjska odpre vrata ! bližnje sobe in zakliče: "Vsto-I pita, gospoda!"
i V sobo stopita Stepko Gre-Igorijaneo in Gašper Alapič.
"Kdo vas pošilja, plemeniti gospod?" vpraša Aiika.
"Franjo Tahi," odvrne grbec.
"V kakšni zadevi?"
"Da javim gospej Uršuli, da ji povrne Tahi z odškodnino vse posestvo in -se preseli iz tega kraja, ako vzame gospodična Zofija Heningovica gospodiča Gabrijela Taha."
"Si-li čula, sestra," reče Anka, "ali se boš še obotavljala?"
"Zofija, privoli! Kadi matere!' doda Stepko.
"Zofija! Moja hči!" zavpije Uršula, prijemši deklico za roko. "Ali ne ljubiš svoje mate-I re?"
i_____
Za popohio zadovoljstvo z jekleno
GRAND plinsko PEČJO
obiščite
The Newburgh Furniture Co.
4000 E. 71 St., blizu Harvard
^ blag spomin MflSi oglssi Zs dčlavcG j Za ci6iavc6
ob drugi obletnici kar je umrl moj ljubljeni soprog
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CO.'S BASEMENT
Obširna izbera novih stilov PRIVLAČNI... IN RACIJSKO PROSTI
IVove
čevlj i
For Play - Street - Casual!
Ni treba kupona!
Spustite se v to nenavadno priliko za nakup čevljev! Mi Imamo dovolj zaželjivih, praktičnih in udobnih neracijoni-ranih čevljev, ki bodo v zadovoljstvo tisočerih clevelandskili žena in deklet, ki iščejo take vrste čevlje! In niti ene znamke se ne potrebuje za te praznične ali navadno nošo čevlje! Sle^ierni par ima zgornji del iz blaga fine kakovosti in za trajno-nošo preizkušene podplate,! In tako lahki so na vaših nogah, da se boste komaj .zavedali, da sploh nosite čevlje! Mere 4 do 9.
Žal—Ne sprejmemo naročila po pošti ali telefonu
The May Co.'i Batement

St. Clair Auto Wash Co.
1076 E. 64th St;
V ozadju Hrvatskega doma-, E. 64 St.
Odprto vsaki dan do 7. zv.
Simonizincj a Specialty
Hiša naprodaj
Proda se nova moderna hiša za 2 družini. 10 sob, fomez na plin, 2 garaži; na Grovewood Ave. Vpraša se na 956 E. 185 St., ali pa pokličite IVanhoe 5888.
MOŠKI
za lahko assembly delo
Delni čas Privlačna plača od ure Avtomatični po viški plače I zborne delovne razmere Državljanskega papirja se ne zahteva
Shuler Co. '
6545 Carnegie Ave.
O
m
JOSEPH SPENDAL
Zatisnil je svoje blage oči dne 15. junija, 1942
Čcpptv dve leti je že mmilo, odkar s({tisnil si oči,
Npopiin na TeJie ,še zivi, pozabila Te še, nisem.
^'.aliijoča soproga,
Frances
Cleveland, O., 15. junija, 1944.
Za delavce
Oskrbnica
Če sedaj prične delati bo deležna božičnega bonusa.
Geometric Stamping Co.
VOJNA TOVARNA 1111 E, 200 St.
IV. 3800
ŽENSKE
za lahko assembly delo
Poln ali delni čas j (7.30 do poldne ali od poldne do 5. pop.)
Ne bo odslovltve po vojni Izborna plača od ure I	Avtomatični poviški plače
I izvrstne delovne razmere Državljanskega papirja se ne zahteva
Shuler Co.
6545 Carnegie Ave
Ženske za čiščenje
I	Polni čas
Dobra plača
I
Zglasite se na 5. nadstropju Employment Office
William Taylor Son 0Co. •
[Mali oglasi
V varstvo se sprejme
majhno dekletce. Za nadaljne podrobnosti pokličite ENdicott 6048.
Hiša naprodaj
za dve družini, 4 sobe zgoraj in 4 sobe spodaj. Lastnik proda po zmerni ceni. Vpraša se na 621 E. 102 St.
Hiša naprodaj
Proda se modema hiša za eno družino, na 18851 Renwood Ave. blizu E. 185 St. Vse v najboljšem stanju. Za vse podrobnosti pokličite KEnmore 7248.
Vam zatekajo noge?
z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če, vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par tfeh nogavic na poskušnjo.
Mandel Drug
Lodi Mandel
PH. G., pn. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.
Zaprta ves dan ob sredah.
SVEŽA — PRVOVRSTNA ZALOGA
GROCERIJE IN NAJBOLJŠE MESENINE
Barney's Market
10807 UNION AVE.
POZOR!
Postavimo garaže in kokošnjake. Laii-ki pogoji. Plačate v 12 mesecih.
AETNA LUMBER CO.
Rough Grinders
Bench Grinders
Portable Grinders
Heat Treat pomočniki
Kovaški pomočniki
in za druga splošna tovarniška dela
Plača od ure in overtime Zglasite se pri
Steel Improvement & Forge Co.
970 E. 64 St.
severno od St. Clair
vajenci Inšpektorji
Plača od komada 52 ur tedenflk"
STROJNI OPERATORJI iN VA.IENCI
PREKLADALCI
TEŽAKI
Plača od ure in od komada
OHIO PISTON
5340 Hamilton
Mali oglasi
3C74 E. 93 ST.
MI. 1185
Leader's Beverage Store
9110 MILES AVE.
(poleg Leader Drug Ccr.) Predajamo vse poznane vrste
piva, vina, mehkih pijač,
Club soda, champagne, ginger ale, itd.
The Union Poultry Market
Zlva in očiščena perutnina Prodajamo na debelo in drobno Posebnost za ohcete, zabave in restavracije
11709 UNION AVE.
Kupujte in varčujte pri Ptak's Radije in kombinacije fonogra-fov. Lepe slovenske in angleške plošče. Importirane harmonike in violine.
PTAK'S
5416 BROADWAY
Moderno prenovljena Nu-Annex Restavracija
Izborna jedila — zajtrek, obedi, večerje. Posebnost ob nedeljah — kokoši in pečenke 8439 BROADWAY
POPRAVIMO
šivalne stroje, likalnike, pra-žilnike, čistilce in električne
Delo jamčeno. Pridemo iskati Ip pripeljemo nkzaj. Odprto od 9. zj. do G. zv Odprto v ponedeljek in četrtek do 9. zvečer
American Appliance Co.
8209 Superior Ave.
GA. 3268 — MU. 8015
Takoj plačam
v gotovini najvišjo ceno za vaš rabljen avto. Pogovoril^ se z vami v slovenščini
United Motor Service
7200 BROADWAY
PLAČAM
več za vašo hišo, kot kdo drugi v Cle-velandu. Imam kupce hiš, ki takoj plačajo v gotovini. Pišite ali telefonirajte
EDWARD A. PERK
Realtor, 5710 Portage Ave. Cleveland, Ohio. SK. 0285
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLa. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
Kupujte vojne bonde In vojno-varče-ralne znamke, da bo čimprej poraženo Ofiišče in vse, kar ono predsLaviJii!
SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR
Posebni popust za društva
B. J. Radio Service
1363 E. 45 St. — IIEnd. 3028
LASTNIKI RADIJSKIH APARATOV.—Prinesite vaše pokvarjene radio aparate k ekspertnim mehanikom, Popravimo vsakovrstne aparate za dom in avto. Delo jamčeno. Radio Service, 12705 Miles Ave., DI. 8333. Odprto 8.30 zj. do 5.30 zv.; ob torkih in četrtkih do 9. zv.
CE POTREBUJETE novo strelio ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo veliica in majhna dela na trgovskih posiopijih in domovih. Brezplačni proračun.
Universal Roofing Service
1106 St. Clair Ave. — ClI. 8376-8377 Ob večerih: ME. 4767
Poštenemu dekletu
ali ženski se odda v najem čedno sobo, Vpraša se na 16318 Hunt-mere Ave.
*	Yields with every stop Absorbs shocks.jars
*	Keeps you foot-fresh
MOŠKE IN 2ENSKE
He potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni r tednu
48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77 %c na uro
ženske 62%iC na
Morate imeti izkazilo Ijanstva.
Nobene starostne omejitv^i ste fizično sposobni za delOi ga imamo za vas.
Zglasite se na EMPLOYMENT OFFIC® 1250 W. 74 St
National Carbon Co., Inc.
He
oskrbnice
polni čas
5:10 pop. do 1:40 zj-
Šest večerov v tednu
DOWNTOWN:
750 Huron Rd.
ali
700 Prospect Ave.
Plača $31.20 tedenska
Če ste sedaj zaposlena pri nem delu, se ne priglasite-
Zahteva se izkaz državlja"^'
voj-
stva
EMPLOYMENT URAD.ODP^'^
8. zj. dO 5. pop. dnevno ob nedeljah
The Ohio Be" Telephone Co-
700 Prospect
Room
Mali oglasi
PLAČAMO
ytO
najvišjo ceno za vas ^
„upčiy
co-
Vedno lahko napravite
E. D. LATIMER
7026 Euclid Ave HE. 1150

Louis Majer
Shoe Store 6410 St. Clair Ave.
Ston
POZOR! — Posetite
Fleet Beverage
na 6501 FLEET AVE-V zalogi imamo fina vina, . yii pivo: več izdelkov. Naša	odi
cene vam bodo ugajale. Odp*^ j 10. zj. do 8. zv.
r
KUPEC
jj-
iz Californije, se tu nahaja- g# redno visoko ceno za vaš robU
OHIO AUTO SAl'^^
EN.
4307 Euclid Ave.
Proda se
hiša s 7 sobami; 4 sobe 3 zgoraj; garaža in zu šole in cerkve,	0^'
$4,750. Vpraša se na 640 ton Ct., od E. 63 St., aH P ■ kličite HE. 2899.
Kupujte vojne
•M