UČITELJSKI TOVARIŠ. List za šolo in dom. Izhaja v 1. in 15. dan vsacega meseca, in stane vse leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema uredništvo. — Naročnina in oznanila pošiljajo se založništvu v Milic-evo tiskarno v Ljubljani. Štev. 18. V Ljubljani, 15. septembra 1882. XXII. leto. Učiteljska zborovanja v Ljubljani. L Občni zbor „Narodne šole". (V 4. dan septembra t. 1. ob 6. uri zvečer v čitalničini dvorani.) Zbralo se je 40-50 udov „Narodne šole", in prvosednik, gosp. Feliks Stegnar, začne zbor, ter navzoče pozdravi in tako-le nagovori: „Slavna gospoda! Po društvenih pravilih, iu sicer po §. 10. imamo pravico sklepati, ako je 10 članov navzočih. Veselo konštatiram, da je obilno članov navzočih, kakor jih v 10 letih še nikoli ni bilo; torej se danes lehko marsikaj posvetujemo o našem narodnem šolstvu. Dovolite, da se nekoliko oziram na preteklost! „Narodna šola" obstoji že 10 let, in v tem času vidimo, kako je ona svojo dolžnost izpolnjevala, in kakšen vspeh imela. Dovolite, ker je poročilo bolj obširno, da ga berem. Početek „Narodne šole" datira se še iz Idrije. Ko je nova splošna šolska postava leta 1869. v veljavo stopila, vzlasti pa, ko je novi učni red od dne 20. avgusta 1870. 1. veliko prevstrojbo našega ljudskega šolstva učinil, videlo se je vsakemu naprednemu učitelju, da bode trebalo še mnogim težavam v okom priti, predno bodo zakonite učne določbe postale meso in kri. Vzlic postavam, katerim je bil glavni namen splošni napredek v šolstvu iu povzdiga narodne izomike, morali smo učitelji poprijeti se novih razširjenih načel in z dobro voljo, vztrajnostjo in z vzgledom delati na to, da se prej ko prej to vživotvori, kar je bilo v postavah dobrega, koristnega in plodovitega. A tudi v slovenskem narodu trebalo je buditi veselje do novodobne šole. Učitelja vnemati za njegov važen in z novimi bremeni obtovoren poklic, podajati mu sredstev za izobraževanje in polajšanje njegovega delovanja, in mladini šolo priljubiti ter učenje olajšati in omogočiti ji, te dve nameri smo v vidu imeli, ko smo snovali v Idriji društvo „Šola". Smela in predrzna je bila ta misel, še bolj pa dejansko uresničenje tega važnega podvzetja; ako pomislimo, da je Idrija skoraj na zahodnji meji Kranjske vojvodine, da v Idriji ni imovitega prebivalstva, ki bi se zanimalo za občekoristen, humanitaren zavod, še manj pa, da bi mu moglo naklanjati kaj podpore, da v Idriji nikdo ni imel posebnega zaupanja, ker ni središče naše domovine, ker delujejo učitelji po Slovenskem manj znani, da tudi v kupčijskem obziru Idrija ni bila za tako podvzetje Bog zna kako ugodna, tedaj moramo pritrditi, da je bila ustanovitev tega društva jako problematična. In vender se je zgodilo, kar je bilo za Idrijo skoro neizvedljivo. Osnovali smo društvo z imenom „Šola", ki je imelo važno in težavno nalogo: materijalno podpirati revno kranjsko ljudsko šolstvo. Osnovatelji smo bili: Gosodje Gr. Žerjov, zdaj c. k. sodnik Ložkega okraja; St. Lapajne, trgovec; Iv. Lapajne, zdaj ravnatelj meščanske šole v Krškem; Iv. Rupnik, zdaj učitelj Črnomeljski, in jaz. Začasni blagajnik je bil Iv. Lapajne. V dan 24. julija 1871. leta prijavili smo prvi poziv do učiteljev, ter v obče prosili podpore. Ob jed-nem smo razglasili društvena pravila, katera je slavna vlada z odlokom dne 15. julija, štev. 4691. potrdila. Osnovalni odbor je takoj mej soboj nabral in vložil 65 gold. v društveno blagajnico. In s temi novci se je delovanje pričelo. V dan 28. septembra 1871. 1. bil je prvi občni zbor v Ljubljani, sklican po osno-valnem odboru ob istem času, ko sta vdovsko in učiteljsko društvo zborovali. Dnevni red je bil navaden. — Zbralo se je okoli 40 članov. Počastila sta zbor se svojo navzočnostjo milostljivi gosp. stolni prošt, zdaj knezoškof dr. Kr. P o ga čar in ravnatelj učiteljišča, gosp. BI. Hrovath. — Blagajnik in tajnik je bil g. Lapajne, ki je neumorno delal na to, da se društveni namen doseže. Nagibala so ga od vseh krajev do-hajoča poročila v pomanjkljivem stanji ljudskih šol. Tem nedostatkom v okom priti, kazala se je velika potreba po osnovi podpornega društva. Mislilo se je, da bode to društvo v Ljubljani stolovalo; a takrat se tu bivajoče učiteljstvo ni moglo navdušiti za ta zavod, kojega oskrbovanje se da, je dalo premnogo posla. Ker je bila inicijativa uže storjena, zato nismo hoteli opustiti osnove, in v dan 1. avgusta smo delovanje pričeli. Razglasila so se pravila in razposlala vabila, katerih je bilo tiskanih 300 iztisov. Obrnili smo se do slav. dež. šol. sveta in okrajnih šol. svetovalstev s prošnjo, naj bi društvo podpirali. Isto tako smo tudi pri kr. š. svetih trkali, nagovorili nekatere nadzornike in učitelje, naj bodo društveni poverjeniki, kar so blagovoljno prevzeli priznavajoč blagotvorni namen tega društva. Od „Matice Slovenske" izprosili smo 200 iztisov „Štirji letni časi"; ki so se po si. dež. šolskem svetu razdelili ljudskim šolam. Tudi kmetijska družba je na našo prošnjo 20 iztisov „Nauk o umni živinoreji" podelila ljudskim šolam. Družba sv. Mohora je darovala 60 knjig. S prva je društvo „Šola" štela le malo udov, kakor tudi v Idriji to ni drugače moglo biti. 17 je bilo pravih članov in 20 podpornih ter dobrotnikov. Mej podpornimi udi je bil tudi nj. vzvišenost, preblagorodni gospod baron Konrad pl. Eibisfeld, zdanji minister za uk in bogočastje. Bil je takrat c. kr. namestnik v Lincu, ter je pismeno naznanil društvu svoje priznanje o namenu „Šole". Prvo leto bilo je 86 gold. dohodkov, stroškov pa 49 gold. 65 kr. Za drugo leto je ostalo 36 gold. 65 kr. gotovine. Zaključil se je zbor s priobčenjem programa o delavnosti prihodnjega leta in s pozivom, naj bi slavno učiteljstvo budilo in negovalo ljubezen do društva na korist domačega šolstva, ki je bilo takrat še v marsičem pomanjkljivo. V odbor so bili voljeni: Lov. Ur bas, c. kr. fabriški oskrbnik; Štef. Lapajne, trgovec; Ivan Rupnik, učitelj; Ant. Levstik, učitelj, in Jožef čer in, nadučitelj v Žireh, kateri so meni izročili častno mesto predsedništva. Ob jednem so se imenovali poverjeniki raznim šolskim okrajem. Bilo jih je 11. To je slika prvodobnega „Šolinega" dela površno načrtana. Naj tu še pristavim, da je isto leto g. Lapajne ostavil Idrijo ter šel v Ljutomer. Kako je „Šola" delovala leta 1872., to je odbor objavil v „Tov." o veliki noči istega leta. Zabileženih je bilo takrat 13 pravih članov, ki so vložili 42 gold. 50 kr., podpornih 16, ki so naklonili društvu 40 gold. in 30 dobrotnikov, ki so darovali 92 gold. 85 kr. Do takrat se je potrosilo 157 gold. 35 kr., in v blagajnici je bilo 19 gold. To leto se je za šolstvo mnogo več storilo, ker se je obilo šol. blaga razdelilo, vzlasti pa knjig okoli 160. Isto leto je g. profesor Krašan iz Kranja podaril „Šoli" 3 slov. Globuse, vredne 16 gold. _2 75 Ko je delokrog društva „Šola" začel ugodno širiti se, gojila se je misel, da se .Šola" premesti v Ljubljano. Pri prvem splošnem zboru „Slov. učit. društva" 1. 1872. se je sklenilo, da se nova pravila osnujejo, da se društvo prekrsti v „Narodno šolo" in da mu bode sedež odsihdob Ljubljana. (Dalje pride.) Učni jezik v Ljubljanskih mestnih šolah. V seji dne 31. avgusta 1.1. mestnega zbora Ljubljanskega poročal je načelnik šolskega odseka, mestni odbornik dr. Drč, o predlogu mestnega odbornika dr. V. Zamika glede učnega jezika v mestnih ljudskih šolah in stavil sledeče nasvete, katere je šolski odsek v seji v dan 24. avgusta vzprejel z vsemi proti enemu glasu. a) V vseh razredih v deških in dekliških mestnih šolah naj bo odslej učni jezik za vse predmete slovenski jezik. b) Nemški jezik naj bi se na podlogi slovenskega materinskega jezika zečenjal poučevati v tretjem razredu s slovenskim učnim jezikom. c) Poučevanje v nemškem jeziku (zraven slovenskega) naj bi se od tretjega razreda naprej po vseh razredih nadaljevalo in izvrševalo tako, da bi na pr. dečki iz 4. razreda mogli prestopiti v 1. razred kake srednje šole, ali v meščansko ali v obrtnijško šolo s slovenskim učnim jezikom. d) Magistratu se naroča, da sporoči ta sklep resp. prošnjo deželnemu šolskemu svetu kranjskemu. Prošnja, katero pošlje magistrat deželnemu šolskemu svetu, se ima glasiti tako-le: „Slavni c. kr. deželni šolski svčt! Reševaje dopis c. kr. okrajnega šolskega sveta dne 3. oktobra 1. 1878. glede vpeljave nemškega poleg slovenskega kot učnega jezika v mestnih ljudskih šolah, ukazal je slavni c. kr. deželni šolski svet dne 29. oktobra 1878. 1. na podlogi sklepa mestnega zbora dne 14. junija 1878.1., da se ima nemški jezik uže v 2. razredu rabiti kot učni jezik pri računanji s številkami, v 3. razredu ima pri računanji in pri pouku nemščine prevladovati nemški jezik, v višjih razredih pa je za vse predmete, izjemši veronauk in slovenščino, nemški jezik učni jezik. Vpeljale so se vsled tega čisto nemške knjige (kakor „Lese- und Sprachbuch" von Heinrich) v ljudske šole, po katerih se zdaj poučuje v mestnih ljudskih šolah. Posledica tega je, da učenci, ki izstopijo iz ljudskih šol, ne znajo ne slovenski, ne nemški govoriti in pravilno pisati, in godi se nekako tako, kakor seje godilo pred 1. 1848., ko je med prostimi meščani redko kdo znal slovenski pisati in brati, pa tudi nemški ne toliko, da bi se ne bil osmeševal. Ker pa smatra zastop mesta Ljubljanskega za svojo sveto dolžnost gledati na to, da se slovenska mladež v prvi vrsti nauči svojega materinega slovenskega jezika in uaj-potrebnejega za svoje praktično življenje, v drugi vrsti še le tujih jezikov, je tedaj tega mnenja, da zdanje poučevanje v ljudskih šolah Ljubljanskih po ukazu c. kr. deželnega šolskega sveta dne 29. oktobra 1878. 1. ne vstreza niti določilu okrožnice c. kr. deželnega šolskega sveta od 8. oktobra 1870.1., št. 316, ki se glasi: „Zastran nauka v jeziku se z ozirom na zadnji stavek §. 51. izreče, da je učni jezik v ljudski šoli razen v šolah na Kočevskem in v občini "VVeissenfels na Gorenjskem, slovenski jezik. Ako bi se pa v kateri šoli razen tega jezika učil tudi nemški jezik kot drugi deželni jezik, naj se ravna po pravilu, da naj se z nemščino začenja le potem, kadar učenci uže dobro znajo brati in pisati v materinem slovenskem jeziku". Opiraje se na §. 6. postave od 14. maja 1. 1869., ki pravi, da o učnem jeziku in o poučevanji v katerem drugem deželnem jeziku določuje, zaslišavši tiste, kateri 18* vzdržujejo šolo, deželna šolska oblast; glede na to, da se bode začetkom tega šolskega leta slovenski jezik kot učni jezik v gimnazijah na Kranjskem vpeljal in glede na to, da se je konferenca mestnih učiteljev dne 15. junija 1.1. sama izrekla za zopetno vpeljavo slovensko-nemških slovnic za slovenske ljudske šole, katere so bile uže v rabi pred onim ukazom c. k. deželnega šolskega sveta: prosi mestni zbor Ljubljanski, da c. k. deželni šolski svet vstreza sklepom in prošnji, sklenjeni v mestnem zboru 31. avgusta 1882.1." Poročevalec mestni odbornik dr. Drč utemeljuje nasvete in prošnje do deželnega šolskega sveta s sledečim govorom: „Slavna gospoda! Na podlogi prošnje ali sklepa občinskega zbora dne 14. julija 1878. 1. izdal je c. kr. deželni šolski svet dne 29. oktobra 1878. 1. ukaz, vsled katerega se mora nemščina kot učni jezik uže v drugem razredu ljudske šole zraven slovenskega, posebno pri računanji s številkami, uvesti in rabiti, — v tretjem razredu ima pri poučevanji v računanji in v nemškem jeziku prevagovati nemščina kot učni jezik in slednjič v višjih razredih je nemščina izključljivo učni jezik v vseh predmetih razen veronauka in slovenskega jezika. Ta ukaz se je naznanil vsem mestnim ljudskim šolam, kakor tudi ljudski šoli pri nunah. Da boste, gospoda, ta ukaz in njega namen po vrednosti ceniti mogli, prosim, da mi dovolite, da poseženi nekoliko nazaj v ono dobo, ko se je v ljudskih šolah po ukazu deželnega zbora od 1. 1870. poučevalo. Ukaz c. k. deželnega šolskega sveta dne 8. oktobra 1870. 1. se glasi: „V vseh ljudskih šolah na Kranjskem je učni jezik slovenski, razen šol v Kočevji in Beli peči, kjer je učni jezik nemški." Ta ukaz se ni opiral samo na zdravo pamet, ampak tudi na zdrava pedagogična načela. Kajti, kdor misli, da se mladina laglje izobrazuje na podlogi tujega, nji neumevnega jezika, nego s pomočjo materinega jezika, ta, gospoda, ne ume namena ljudske šole. Kaj je pravi namen ljudski šoli, pove natanko §. 1. postave od 14. maja 1866. 1., in to edino le je namen ljudske šole, ne pa učenje druzega tujega jezika! Da vam nekoliko dokažem, gospoda moja, da naši nasprotniki ne umejo ali nočejo umeti namena ljudske šole, ampak da je njih edini namen ponemčevanje našega slovenskega ljudstva, treba je, da znamo, kako se je porodil oni glasoviti ukaz od dne 29. oktobra 1878.1., vsled katerega, kakor sem uže prej omenil, se je nemščina od II. razreda naprej kot učni jezik vrinila na kvar splošnemu pouku naše mladine, kateri ukaz hočemo ravno danes odpraviti in pouk naše mladine zopet umestiti na ono podlogo, ki je edino pametna in ki vstreza pedagogičnim načelom, ker nočemo, da se mladina v ljudski šoli samo trpinči in muči z učenjem nemškega jezika, za svoje daljno življenje pa si ne priuči trohice pravega učenja. Evo vam g e n e s i s onega glasovitega ukaza! V seji mestnega zbora dne 27. avgusta 1877. leta sklenilo seje, da ima c. kr. šolski nadzornik vsako leto poročati o stanji mestnih ljudskih šol. Uže 1. oktobra istega leta došlo je obširno letno poročilo od c. kr. šolskega nadzornika, v katerem se med drugim tudi njegova opazka glede poučevanja nemškega jezika nahaja, namreč, da se nemški jezik premalo poučuje. Iz tega se jasno razvidi, da nemški gospodje ne razumejo svrhe ljudske šole, da nečejo pripoznati, da je naša ljudska šola odgojevališče otrok, da jej je namen, odrejati otroke, da bodo nravni in pobožni, razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih s potrebnimi znanstvi in vednostmi, da bodo enkrat koristni ljudje in državljani; ne, gospoda, ampak oni pokladajo največo važnost edino le na priučenje in znanje nemškega jezika. Namen ljudske šole v prvi vrsti pa ne more drug biti, nego otroka naučiti onih dovoljnih ved, katere so mu potrebne, da se more dalje samostalno šolati v življenji. Dalje je treba, da se otroku srce blaži in da se njegov duh vedri, da se njemu ljubezen do svojih staršev, do svojega naroda, do naše obširne domovine Avstrije izgoji; to, gospoda, je namen ljudske šole. Kdor drugače ravnati hoče, kdor ima druge namene, ni prijatelj našega naroda, naše domovine! In da se more ta namen le s pomočjo in na podlogi materinega jezika doseči, v katerem smo najprvo začeli svoje misli izraževati, s svojo materjo govoriti, v katerem smo najprej začeli Boga moliti, to stoji kakor skala. Kar se tiče druge opazke v tem poročilu, to je, sredstva, kako bi se otroci najlože nemščine naučili, mislim, da so bili gospodje tačas napačnega mnenja. C. kr. nadzornik in za njim vse oblasti pravijo, da bi se otroci najhitreje naučili nemščine, ako se silijo v daljših nepretrganih stavkih v njim nerazumljivem tujem jeziku izraževati se. O tem se moram prav dvomljivo izjaviti, posebno ako premislim, da so gosp. okrajni šolski nadzornik in za njim vse šolske oblasti izrecno poudarjale in učiteljem strogo zapovedovale, da se imajo pri razlaganji nemških beril posluževati nemščine, torej jezika otrokom nerazumljivega, namestu materinega, slovenskega jezika. To se vendar pravi gluhemu pridigovati ali pa slepcu govoriti o barvah. Vsak od nas se je gotovo učil kakega tujega jezika, a da bi se ga bil učil kdo na podlagi njemu nerazumljivega tujega jezika, in to z vspehom, zdi se vsaj meni neverjetno. Prav dobro opazko o takem nenaravnem pouku napravil je pred leti strokovnjak na šolskem polji, kateri je opravičeno trdil, da se po enakem načinu nauče otroci dosti manj nemščine, nego prej. V tem poročilu se tudi bere, da ne zadostuje nemščino poučevati kot obligaten predmet, ker se otroci na tak način premalo vadijo in premalo priuče nemščine, posebno iz tega vzroka ne, ker velik del šolarjev iz ljudskih šol prestopi v gimnazije, kjer je učni jezik nemški. Ta razlog pa zdaj sam ob sebi odpade, ker bomo imeli od zdaj za naprej slovenske gimnazije, vsaj spodnje. Dalje se trdi, Slovencu je potreben nemški jezik, ker si zunaj dežele na Nemškem, na Ogerskem itd. kruh služi, torej mu je znanje nemškega jezika potrebno. Temu pri-trjevaje vprašal bi pa: kaj pa je z našim ljudstvom, katero doma na slovenski zemlji ostane? Ali temu ni treba nobene olike, nobenega izobraženja, nobenega napredka? Vsak omikan človek mora temu vprašanju pritrditi in reči: da! Če pa temu pritrdite, morate tudi pritrditi, da sta omika in napredek le mogoča na narodni podlogi, to je s pomočjo narodnega slovenskega jezika. Ako se ta resnica ne pripozna, se dokaže od vaše strani, da vam na omiki in na napredku našega naroda ni nič ležeče, nego da je vaš glavni namen edino le ponemče-vanje slovenskega naroda. Jaz priporočam, da slavni mestni zbor vzprejme predloge šolskega odseka". Interpelacija dr. Vošnjaka in tovarišev do blag. gosp. c. kr. deželnega predsednika. Potekla bode v kratkem šestletna doba, za katero so bili imenovani c. kr. okrajni šolski nadzorniki. V tem času se je slavno c. kr. učno ministerstvo lehko prepričalo, da se ljudske šole in učitelji nijso tako nadzorovali, kakor je želeti v prospeh ljudskega šolstva. Nadzorniki so morali pred vsem opravljati svojo lastno aktivno službo in vsled tega jim nij bilo mogoče vso svojo pozornost obračati v nadzorovanje šol, ker jim je ta posel bil le postranska naloga. Spoznavši nedostatke, kateri so se tudi v drugih deželah prikazali, kjer so bili nadzorniki vzeti iz aktivnega učiteljskega osobja ter zraven svojega glavnega opravila se le postransko pečali z nadzorništvom, je c. kr. učno ministerstvo uže v nekaterih deželah okrajno šolsko nadzorstvo tako urejalo, da je nastavilo za več šolskih okrajev skupaj"jednega nadzornika, ki pa za časa nadzorniške službe nijrna druzega posla, nego pečati se z nadzorstvom. To se je dozdaj zgodilo na Nižje-Avstrijskem, Štajerskem, Primorskem, Solnograškem itd. Glede na to, da bi tudi za kranjsko ljudsko šolstvo jako koristno in potrebno bilo, da dobi okrajne nadzornike, kateri bi nezadržani in ne moteni po druzih opravilih vse svoje moči in ves svoj čas žrtvovali šolskemu nadzorstvu; glede dalje na to, da mora sicer po šolski postavi imeti vsak šolski okraj svojega nadzornika, a lehko jeden in isti nad-zr- Janez Bleiweis. XXVII. 1869. Matica je s Koledarjem dajala na svetlo tudi Letopis, in njega podučni in zabavni del je 1. 1867—1869 vredoval dr. Janez Bleiweis, in 20) v teh je 1. 1867 priobčil spis svoj: Kako fotografi delajo podobe; 1. 1868: Zlate drobtinice iz pisem Slomšekovih; 1. 1869: Zgodovinska črtica (o združenji vseh Slovencev pod eno deželno vlado poslanstvo 1. 1848 vodil on na Dunaju). Po Novicah pa je v tečaju sedemindvajsetem priobčil na pr.: „O hišni na-jemščini. Važno prihodnje stališče kmetijskih družeb. Gospodarji pozor, da vam gosenice ne snedö sadja. O krtu in kmetijski vednosti pri gospodi. Ministerstvo kmetijstva. Kako naj bi se nove šole osnovale v napredek kmetijstvu. Živinorejci posluh. Porotne sodbe za pregreške tiska. Svilorejcem na znanje. Kmetijsko premoženje. Kolobar v poljedelstvu. O zadevah požiganja ljubljanskega močvirja. Bosniške sušilnice za sadje. Košček poduka o nabiri novincev v vojaški stan. Gnojna sol. Pomoč zoper predenico v deteljših. Kaj bode gozde naše djalo v boljši stan. Kako se dobrota pšenice iz zrnja njenega spoznava. Delavci po kmetijah. Pincgavska goveda. O pitanji ali debeljenji domače živine. Kaj je namen umnega plemenjenja in kaj o tem skušnje uče. O krmi ali klaji. Kako puščine v koristno posestvo spreobrniti. Skrb za živinsko zdravje. Bolezen v gobcu. Obrtnija s kranjskimi slamniki in drugo slamnato robo. Besedica o popisovanji ljudstva in živine itd." Razun teh večih se nahajajo v vsakem listu manjši spiski njegovi o kmetijstvu in obrtnijstvu, v narodnih in političnih stvareh, največ v No vi čar ju, ker vojskovati se je bilo starim Novicam in posebej dr. Bleiweisu s časniki ptujimi, nemškimi, pa že tudi domačimi, slovenskimi, na pr. s Slovenskim Narodom, vzlasti o volitvah v zbor mestni, deželni, državni, o Matici, v društvo za brambo narodnih pravic ali v Slovenijo, z narodnimi odpadniki na pr. z dr. Klunom, o duhovščini in z nasprotniki domačega šolstva itd. Ker je dr. J. Blei weis v teh zborih in društvih bil predsednik ali vsaj odbornik, vedil je natanko, kaj počenjajo, torej so tudi poročila o njih ne le zanim-ljive, temuč zanesljive in so zgodovinske važnosti. O velikih državnih zadevah je priobčil v pričujočem tečaju na pr. Politika avstrijskih narodov in avstrijska narodna politika (po Reformi). Slovanska narodnost ni več igrača. Beseda o delegacijah. Kako celo Nemci presojajo sedanji naš stan (Warrens Wochenschrift). Avstrija in poroštva njenega obstanka (po Fischhofu). Kako dobro se hudodelcem dandanes godi v zaporu (Wehrzeitg.). Pogled na bojišče v Dalmacijo. Zopet Ilirija. Zedinjenje Slovencev. Tabor na Vižmarjih. Pretepi na Ježici, na Jančem, v Vevčah. — Ljudske šole po postavi 14. maja. Trije ukazi miuisterstva za uk. Bogoslovci in nova šolska postava. Kranjska duhovščina in pa ljubljanski liberalci (189). Protest kranjske duhovščine. Ljubljanski Tagblatt in duhovska spomenica. — Gosp. Pajik in pa odpis gruntnega davka v okolici ljubljanski. — Razprave o vpeljanji slovenskega jezika v šolah in urad-nijah. Govori njegovi v deželnem zboru. Delovanje deželnega zbora kranjskega 186911. Deželni zbor Kranjski 12. sept. 1847. 1. in pa okraj Žumberški (296) itd. V teh borbah bil je vesel poštenih nemških časnikov ter jih je živo priporočal na pr. Reform, Politik, Zukunft . . „Kdor ve, da po vsem Slovenskem nimamo v nemškem jeziku ne euega Slovencem pravičnega časnika, in kdor vč, da večina naših nasprotnikov ne zna slovenskih časnikov brati, pa tudi veliko število družili mestjanov nekteri vso svojo politiko in razsodbo srkajo z „Press, Tagespošte, Tagblatta" itd., ta vendar bode priznal živo potrebo nemškega časnika, ki pobija laž in krivico nasprotnega tabora in razjasnuje nehudobnim in pa nevednim ljudem resnico in pravico. Zato je Triglav itd." — „Nemškutarski poslanci v vseh deželnih zborih na to delajo, da bi odločba učnega jezika v ljudskih šolah prepustila se občinam, ker so si v svesti, da potem ostanejo med belimi ljudmi Slovenci še zmiraj zamurci, to je, da nočejo naravne poti do omike nastopiti, kakor vsi drugi narodi, ampak se šemiti s par nemškimi besedami, vse druge potrebne vednosti pa v nemar puščati. Ta neumnost je sad dozdanje nemškutarije, in to bi nemškutarski poslanci radi še naprej vlekli; zato kličejo: „pustite občinam, da same odločijo učni jezik". Kjer gre za zdržanje nemškutarije, ondi so tem poslancem naši ljudje brihtni, praktični, ki vedo kaj jim je treba! — v druzih rečeh pa jih imajo za nevedne, neomikane, zaostale! Kdor teh zvijač ne sprevidi, inilovanja je vreden (416)". — „Na Štajarskem je nekega učitelja vohun tožil panslavizma, ker je v cerkvi slišal peti „slava, slava!" in je samo te besede vjel iz Riharjeve pesmi „Slava Mariji!" Al ni se čuditi temu: špiceljni hočejo zasluge in zaslužek imeti, in špiceljnov ni imela Avstrija nikoli več kakor jih ima dandanes, ko se v liberalnih listih v eno mer čuje: „Freiheit wie in Oesterreich (256)!" — Po krivici napadan je zavračal obrekovalce javno na pr.: „Laž prehaja v hudobijo, ako lažnik, zavrnjen po poštenih ljudeh, vendar še v eno mer svojo trobi. Tako Tagblatt . . če nas že obirate zarad tega, da niti v narodnih niti v verskih in političnih mislih z Vami nismo soglasni, prav tako! — al to tirjamo odločno od Vas, da se ne dotaknete našega poštenja (352)! „Naji (mene in dr. Costo) kakor dr. Tomana navdaja dobra zavest, da smo storili svojo dolžnost, dolžnost mestjansko, da smo odvrnili nesrečo od mesta, da se sedanji čas in brez potrebe ne prodä mestno posestvo, ktero bo čedalje večo vrednost imelo (362)". „Posebnega priporočevanja menda Novicam ni potreba; obilni njih prijatli jih poznajo, priporočajo jih pa sedanji čas s svojim obrekovanjem tudi — protivniki vsega tega, za kar se naši listi potezajo že dalje kakor je morebiti marsikak liberalček star (202). — Prihodnje leto nastopi naš list svoj 28. tečaj. To je Novicam najsijajniše spri-čalo, da delajo na korist narodu našemu. Zaupanje slovenskega naroda — o kterem dobivajo vsaki dan veselih dokazov — jim je trdna skala, s ktere se bojujejo za materijalni, v sedanjih časih tolikanj potrebni, pa tudi duševni blagor njegov. V kmetijskem in obrtnijskem oziru še posebno moremo svojim bralcem prihodnje leto obljubiti mnogo novih važnih reči. V zvestem delovanji na to dvojno stran jih ne moti niti krič nemškutarski, niti krič peščice druzih, kteri najbolj žive od škandalov. — Prihodnje leto bode, kakor vsa znamenja kažejo, v političnem oziru zelo važno za Avstrijo, tedaj tudi za domovino našo. Šlo bo za to, da zmaga v Avstriji federalistična sistema. Ker pa je večina deželnega zbora kranjskega, glavne zastopnice slovenskega naroda, v svoji resoluciji odločno zahtevala federalistično ustavo, tedaj se bodo Novice, ki so vseskozi zagovarjale tako uravnavo Avstrije, tem lože borile za obveljavo njeno, ker so si v svesti, da imajo večino deželnega zastopa za seboj. Pod to zastavo jim ostane ze-dinjena Slovenija skoz in skoz veliki vzor, kterega dozdaj večina kranjskega zbora ni hotela in ni smela oskruniti dati s tem, da bi bili štajarski, koroški, tržaški, istrijski in goriški deželni zbori soglasno in srdito planili čez predlog kranjskega zbora o „zedinjenji Slovenije" in kot ustavni organi jo s protestom pokopali. Ker tega z dobrim prevdarkom ni storil deželni zbor kranjski, tedaj niti vlada niti nihče drug ne more kazati na to, da „Slovenije" noče 5 deželnih zastopov. „Slovenija" tedaj, za ktero so Novice že 1. 1848 prve svoj glas po\zdignile, še živi, in živi neoskrunjena po protestih ustavnoveljavnih deželnih zastopov. Novice se tega radujejo in bodo tem lože pripravljale pot, da se o pravem času vresniči, česar je živa želja vsacega rodoljuba. Zato se pa tudi z onimi, ki na vrat na nos hočejo prekucniti, kar je dozdaj bilo, in to še prekucniti hočejo celo po ustavni poti, ne spuščamo v noben prepir, ker nam niso še nikoli dokazali: kako naj bi se na poti ustave sedanje zgodilo to, v česar oni dandanes tišče? — S temi vodili nastopijo Novice novi tečaj in vabijo (418) narod slovenski k novi naročbi, zahvalivši se iskreno rodoljubom, ki so jih s peresom svojim podpirali preteklo leto, in prose jih podpore tudi v prihodnje". XXVIII. 1870. »Zagasnil te dni je uražji berač, — Ki bival poprej je prevzeten bahač . . . Tristo pet in šestdeset dni je bil kralj, — Po novi je šegi bil zlo liberal« ... Da je to istina, dokazuje dr. Blei weis v spisku: „Testament leta 1869", češ, žalostna je njegova zapuščina: povsod razpor, povsod nesloga! Poglejmo zdaj še v ječe, in videli bomo mnogo vrednikov vzlasti slovanskih časnikov in tudi duhovnov obsojenih, ki so se pregrešili s tem, da se njihovi časniki ali besede njihove niso strinjale s sedanjimi postavami (3). — A vsi narodi avstrijski hočejo na svojih nogah stati, a ne na bergljah nemščine in magjarščine". Spisal pa je sam v osemindvajsetem tečaju na pr.: „Še enkrat o novi zemljiški davkovski postavi. Dve razstavi poljedelskih in gozdnih pridelkov. Nekoliko o reji ovac. Slaba letina nam žuga. O učilnici za kmetijstvo v velikem zboru družbe kmetijske kranjske. Nova družba za oskrbovanje Japaneškega svilnega semena. Glavno vodilo živinorejcem. Kako pomagati bolezni v gobcu in na parkljih. Baloni — vojniki po zraku. Kmetijsko-kemiška preiskovalnica ne Dunaji. Sviloreja v celicah itd." Velika bila je delavnost njegova razun po Novičarju in po P ober ki h iz nemških in slovenskih časnikov v Sloveniji po oklicih in oglasih o raznih volitvah itd. Bodite pravični Slovanom, klical je (po Warrens Wochenschrift). Razpor dunajskega ministerstva. Le ena ustava je v Avstriji in dr. Giskra je njen profet (87). Dvakrat tri. Kakošen bo prihodnji državni zbor. O francosko-pruski vojski. Weissenfelserji na gorenskem Kranjskem. — O šolstvu: Ali naj se začetek šolskega leta predrugači ali ne. Ozir na načela in sklepe 19. učiteljskega zbora na Dunaji. Saj ni treba ljudskih šol. Statistika slovenskih profesorjev in suplentov (270. 405). O prestrojitvi gimnazije novomeške in kranjske. — Živo in krepko je govoril o adresni debati za zedinjenje Slovencev (412—4); razdeval Tagblattove nepoštene rovarije, češ, naj pazljivost naših domorodcev vse te zvi-jačasto razpete mreže še o pravem času raztrga, da se nasprotniki naši ne bodo mogli bahati, da so pametneji od nas (199)! Po volitvah klical je hvalo in slavo vrlim vo-lilcem (215. 6): One kažejo celemu svetu jasno, da slovenski narod živi, da se zaveda, da možato in nepremakljivo stoji za svoje pravice; one kažejo, da slovenski narod časti in spoštuje može, ki se trudijo za njegovo dušno in telesno blagostanje, da je povsod rad poslušal te svoje vodnike, čeravno je Tagblatt že dve leti po svetu lagal in trobil, da so dogo s p oda rili. Narodnjaki naši so zmagali, ker je res narod za njimi; a naši nasprotniki le od milosti birokracije in tujstva životarijo. Zatoraj le srčno naprej, dragi domorodci, naša konečna zmaga v vsem ni več daleč! — In kakor je g. Dež man u na njegovo odprto pismo v Tagblattu odkritosrčno odgovoril dr. J. Bleivveis (380); tako mu je bila Prva pa zadnja beseda g. Levstiku o rokopisu Vodnikovem (334); in Dr. Keesbacherjevi pisariji v sabotnem Tagblattu v odgovor samo to, da Tagbl. „obrito-svinjski literaturi" nisem časti skazal, da bi bil pravdo 17. dne u. m. poslušat šel ali jo kakor koli popisaval. Sploh je meni za Tagbl. kolek in Keesbacherjevo plačo toliko mar kakor za lanski sneg (366). „Novice (v 37. še Janez M urnik, prikaže se v 38. listu odgovorni vrednik Jožef Gole), radostno se oziraje na važne dogodke letošnjega leta, ko so se med drugim vršile mnogovrstne volitve, si pred vsem h koncu leta v dolžnost štejejo, zahvaliti se za veliko zaupanje, ki jim ga je dosehmal skazal narod slovenski. To zaupanje, kakor so že večkrat rekle, jim je trdna skala, s ktere se bojujejo za duševni blagor njegov, pa tudi za materijalno blagostanje njegovo. — Novice, brž iz početka svojega spoznavši, da narod, ako hoče kaj veljave imeti pred svetom, mora se izkopati iz revščine, kajti „pauper ubique jacet", imajo neprenehoma skrb za to, da slovenski narod napreduje na polji kmetijstva in obrtnijstva, ki ste blagostanju njegovemu glavna stebra. To isto radostno gledamo pri bratih svojih Čehih, ki so vziasti po svojih pomočnih bla-gajnicah neskončno marljivi in z velikim vspehom. Zato Novice niso prezrle nobene nove naprave, nobene nove skušnje, nobene nove znajdbe v kmetijstvu, da ne bi bile hitele naznanit je Slovencem. In tako bodo delale vprihodnje, kajti na polji kmetijstva in ž njim združenega obrtništva se godi neprenehoma toliko novega, da mimo tega, ko časniki druzega obsežka pogostoma morajo staro pesem gosti, so kmetijski časniki vseskozi mladi in novi. — Kar se tiče narodnih zadev, Novice že tako ne morejo kreniti s tiste poti, ktero so one prve na Slovenskem nastopile. Ni jim tedaj o tem treba delati novih obljub. Za duševno zedinjenje Slovencev delajo že 28 let, in ako Bog da, tudi politično edinstvo ne ostane predolgo več le prazno hrepenenje zdaj, ko nam tudi bratje naši na jugu Avstrije hočejo na pomoč biti, in mi njim. — Da s tako zvanimi liberaluhi in konfessionsloserji bodo Novice tudi vprihodnje praske imele, to dobro vemo; al če so nam tudi že davno vzeli stare petice, vzeli nam ne bodo naše stare vere, dokler je poštenega slovenskega naroda kaj in braniteljev njegovih. — Na političnem polji nam je bil in bode federalizem ona danica, ktera po programu narodne večine kranjskega deželnega zbora, ki jo zastopajo Novice, kaže edino pot do sprave in porazumljenja narodov avstrijskih, in da se državi naši starodavni povrne spet celo častno ime „Avstrija", pomagali bodemo po svojih najboljih močeh. Al to je gotovo, da borbe bodo še velike in silne, in da za srečno zmago potrebujemo dobro podučenega, izvedenega, pogumnega naroda. — To so pravila, ki bodo Novicam vodila v 29. tečaji, kterega nastopijo. Zahvaljajoč se srčno svojim prijatlom dopisovalcem za njihovo tehtno podporo v preteklem letu, prosijo jih in še druge rodoljube, naj tudi prihodnje leto blagovoljno podpirajo njih delovanje na obširnem polji, ki ga obdeluje naš list (410)". društva v podporo ljudskih šol in učiteljev, od dne 23. septembra 1881. 2 o o Po- -s > ■M Dohodki samezno Skupaj -g M gld. | kr. gld. | kr. 1 Ostanek pretečenega leta 1881........ 176 53 Doneski: 2 8 a) ljudskih šol po 1 gld........... 8 - 3 5 0 j) n j) ^ n.......... 10 - 4 4 » n 11 " ».......... 12 — 5 1 4 4 - 6 6 n 11 n u 11.......... 30 - 7 1 n n» ® ».......... 6 - 8 1 7 n ii n ' n.......... 7 - 9 1 Q n n n ° ii.......... 8 - 10 2 Q » n n u n.......... 18 - 11 6 !> « » ^ j.......... 60 - 12 1 n n n 26 „.......... 26 - 36 ljudskih šol je torej vplačalo......... 189 — 13 32 b) učiteljev po 1 gld............ 32 - 14 16 0 » a * ii........... 32 - 15 7 9 « )) " ............. 21 - 16 1 4 a n * a........... 4 - 17 7 35 - 18 2 11 » ^ n........... 12 - 65 učiteljev je vplačalo skupaj......... 136 — 19 6 šol je vložilo nadplačila .......... 2 80 20 15 učiteljev istotako............. 4 13 21 Slavna hranilnica Kranjska......... 200 — 22 14 dobrotnikov je darovalo.......... 43 50 23 1 ljudska šola je plačala ustanovnine...... 20 — torej izrednih dohodkov.......... 270 43 a Vsega skupaj . • • • ■ 771 96 b Ako se odbijejo troški one strani....... 622 74 C Ostane gotovine za prihodnje leto....... 149 22 Vrhu tega je naložene ustanovnine: d od 8 ustanovnikov po 20 gld......... 160 — e » ^ ii ii „ ........ 30 — Obresti 4'/^.............. 8 30 198 30 f Pri sklepu računa ima torej denarnega premoženja . 347 52 l IJaxodxie šol©" s sedežem v Ljubljani za opravilno dčbo do dne 1. septembra 1882. 1. Vrstno število Koliko Troški gld. kr. 1 58 knjig, šolskih, pripomočnih in drugih........ 34 86 2 24950 različnih lepopisnic, spisovnic in številnic...... 184 9 3 102 škatljic jeklenih peres............. 30 71 4 216 tucatov peresnikov.............. 9 55 5 731 prožnih in škriljastih tablic........... 48 13 6 6920 črtalnikov................. 17 35 7 300 tucatov raznih svinčnikov............ 27 6 8 3700 raznih pikčastih risank............. 83 16 9 6 bralno - računskih strojev............ 24 7 10 16 zemljepisnih učil (zemljevidi in globusi)....... 58 52 11 — Razpošiljalne potrebščine, poštnina, strežnina..... 25 35 12 — Dopisnina in uradne potrebščine......... 14 15 13 — Fizikalna učila............... 7 40 14 — Risarsko orodje............... 13 54 15 — Naložena ustanovnina............. 20 — 16 — Odškodnina za stanovanje............ 20 — 17 — Izvanredne potrebščine............. 4 80 Vsota troškov . 622 74 Ti troški so se razdelili tako-le: a 36 ljudskim šolam za vloženih 189 gld. se je dalo v blagu . 307 51 b 65 učiteljem za vloženih 136 gld. se je dalo v blagu . . . 227 76 C 6 ljudskim šolam se je podarilo blaga za....... 27 26 d 107 deležnikom se je razdelilo torej vrednosti za..... 562 53 e Blaga je ostalo za.............. 20 21 V Ljubljani, dne 1. septembra 1882. F. Stegnar, Matej Močnih, načelnik. tajnik in blagajnik. Pregledali in potrdili: Jernej Čenči/% Marko Kovšca. Henrik Podkrajsek. Dopisi, Iz Šmartiiia pri klanji. V dan 6. t. m. je pohlevna družbica ljudskih učiteljev obhajala »petin dvajsetletnico« svojega službovanja. K tej redki slavnosti zbralo se je 22 ljudskih učiteljev, med katerimi so bili nekateri tudi že taki, ki so petindvajset let že davno prestopili, pa vender še niso praznovali »petindvajsetletnice«, ter so se svojim tovarišem pridružili kot stariši »jubilanti«. Če se »dvajsetletnice« že pri drugih stanovih rade obhajajo, koliko več pomena imajo pa take svečanosti gotovo še pri duhovskem in učiteljskem stanu! — Petindvajsetletna svečanost v Šmartinem bila je živo zrcalo prav ganljivega praznovanja. Ob 10. dopoludne je zvonilo v župni lepi cerkvi z vsemi štirimi zvonovi k sv. maši. Učitelji zbrali so se pri ovenčanem šolskem poslopji (kajti domači učitelj, g. N. Stanonik, je bil tudi mej petindvajsetletniki). Od tod so šli v cerkev, v katero se je mej tem zbralo mnogo pobožnih sosedov in sosedinj. Sveto mašo pel je domači duhovnik prečastiti gosp. M. Zar ni k, in na koru pri orgijah so prav primerno in lepo peli domači pevci in pevke. Po sv. maši je gospod duhovnik zapel »Te Deum« in mej bučečim vbranim zvonenjem peli se pevci in jubilanti (vsaj v duhu) ganljivo slovensko »Hvala bod' gospod Bogu!« — Kdor je že obhajal v tem ali v unem stanu svojo »petindvajsetletni«»«, čutil je, kako ganljivo doni v uho in kako živo sega v srce »zahvalna pesem«. — Po sv. maši šli smo vsi v cerkvi zbrani učitelji k domačemu župniku, preč. gospodu Juriju Kra-šovicu, ki že več tednov leži bolan, in nas je hotel videti in z nami govoriti kot stari prijatelj ljudskih učiteljev. Ganljive so bile besede, ki nam jih je blagi pobožni mož, kakor svoje poslednje sporočilo polagal na serce, trdivši, da ljudski učitelji imajo prevažno nalogo pri vzgoji nežne mladine in težavno delovanje, zatorej pa ima ta stan, ako ga učitelj zvesto opravlja, tudi plačilo — sladko zavest in mnogo veselja. S solznimi očmi poslovili smo se od dobrega starčka. Bog ga še vsaj nekaj časa ohrani v korist in tolažbo vsem svojim! Potem šli smo v staroslavni Kranj in na pokopališče, kjer smo spominjali se naših slovenskih pesnikov Preširna in Jenko-ta, ter še drugih naših prijateljev (Dagarina, Reša, Potočnika i. dr.). Ob 1 opöludne bil je vkupni obed na Gašteji, na najlepšem Kraji v vrtu, odkoder je prelepo prezrenje v Kranj in v vso Gorenjsko stran. Tu so se vrstile navadne napitnice, katerih ne omenjam, a rečem, da so bili vsi govori usoljeni, posebno pa je nas zanimival govor našega J. Levičnika*) o starem pregovoru »Quem dii odere«. Nazadnje so učitelji pevci prav čvrsto zapeli nalašč za to slavnost zloženo pesem »K petindvajsetletnici« (glej prilogo zadnjega »Tov.«!) — Že pozno v večer razšli smo se s srčno željo, da bodemo, če Bog da, čez 10 let to lepo svečanost zopet tu ponavljali. — k. Iz Ljubljane. Učiteljska zborovanja. 4. in 5. t. m. bila so (kakor smo naznanili v povabilu k občnim zborom v »Uč. Tov.« v 15. dan preteč, m.) občni zbori in sicer 4. sept. zvečer ob 6. uri društvo »Narodne šole«, in 5. sept. »Vdovsko učiteljsko društvo« in »Slovensko učiteljsko društvo«.**) Pri zboru »Narodne šole« je bila razprava o »učenčevih učnih pripomočkih« prav zanimiva. Obveljal je namreč predlog, da se bodo zanaprej v šoli rabile samo kamenitne (škriljaste) ploščice (tablice). Sklep računa (glej spredaj str. 284.!) se je odobril, ter se volil zopet dozdanji stari odbor. — Po zboru je bila v spodnjih čitalničinih prostorih zabava s petjem, kjer so se naši vrli čitalničini pevci s svojimi krasnimi zbori in drugimi spevi odlikovali. Vrstile so se tudi napitnice in zanimivi govori, vsi v izpodbudo značajnemu učiteljskemu stanu, vstrajnemu delovanju i. t. d. Drugi dan (t. j. 5. t. m.) je bila po stari navadi ob 8. uri v mestni farni cerkvi pri sv. Jakobu sv. maša, katero je bral prvosednik vdovskemu društvu, naš mnogospoštovani prečastiti gospod prošt dr. J are. Na koru so peli domači (Šent- Jakobski) pevci in pevke prav primerno izbrano mašo in druge pesmi kazaje zbranim učiteljem, kako se po neprestanem trudu lehko uredi krasno cerkveno petje. — Potem je v čitalničini dvorani zborovalo najpred vdovsko društvo, kateremu je predsedoval preč. g. prošt dr. J are. Predsednik naznani, da je c. kr. vlada dovolila in potrdila prenaredbo pravil, da namreč vdove učiteljev od časa, ko ta prenaredba pravil zadobi veljavnost, dobe pokojnine 100 gold. na leto, sirote, ki nimajo očeta, ne matere po 50 gold. in na pol sirote po 25 gold. podpore. Premoženja ima društvo 41.909 gold. večinom v obligacijah. *) Ta zanimivi govor bode „Tov." posebej prinesel. Ured. **) O vseh teh zborih bode „Tov." natančneje spredaj poročal po stenogr. zapisnikih. Uredn. V odbor so bili izvoljeni: p. n. g. prošt dr. J are (predsednik), Andrej Praprotnik (podpredsednik), Matej Močnik (tajnik in blagajnik), Blaž Kuhar, Ivan Tomšič, Ivan Borštnik, Josip Levičnik, Martin Zamik, France Praprotnik in France Govekar. — V pregledovanje društvenih računov izvolijo se g. g. Leop. Belar, Feliks Stegnar in An dr. Ž umor. Za tim zborom zborovalo je »Slovensko učiteljsko društvo, h kateremu je prišel tudi c. k. policijski nadkomisar gospod Parma. Najpred je zbrane učitelje (ki jih je bilo okoli 70) pozdravil predsednik temu društvu nadučitelj g. Fr. Govokar. Potem so se zaporedoma obravnavale točke napovedanega dnevnega reda. Najbolj zanimiva je bila razprava o iz premem bi šolske postave z ozirom na razmere slovenskega šolstva«. Po zelo obširnih in jako važnih razgovorih vzprejela se je po g. Gaberščeku nasvetovana resolucija: »Slovensko učiteljsko društvo« prosi slovenske državne poslance, da vplivajo pri si. c. k. vladi na to, da se šolska novela le v toliko vzprejme, v kolikor so ona ozira na občne šolske potrebe vseh slovenskih pokrajin«. G. Stegnar je stavil predlog: »Z ozirom na to, da se zdanja si. c. k. vlada in večina zdanjega državnega zbora prizadeva v jezikovem oziru vsem avstrijskim narodom pravična biti, da torej materinski jezik pripoznava izvrstnim sredstvom k izobraževanju mladine; z ozirom na to, da se za gotovo pričakuje, da bode zdanja si. c. k. vlada tudi pri slovenskem ljudskem šolstvu prizadevala si materinskemu jeziku slovenskemu prednost dajati, kakor je isto izvrševala v prvih razredih pri srednjih šolah na Kranjskem, izraža »Slovensko učiteljsko društvo« si. c. k. vladi svoje zaupanje in zahvalo«. Ta predlog vzprejel se je jedno-glasno z glasnim odobravanjem. — V odbor so bili voljeni: Andrej Praprotnik (predsednik), Jakob Predika (podpredsednik), Fr. Govekar (tajnik), Ivan Tomšič (blagajnik), Miroslav Anžlovar, Ant. Brezovnik, Blaž Kuhar, Fel. Stegnar inAndr. Žumer (odborniki). Zbor se je končal s trikratnim: Slava našemu presvetlemu cesarju Francu Jožefu! Zborovanje je trajalo od 10. ure dopoludne do '/,¡2. ure popoludue. Potem je bil obed v čitalničini restavraciji, kjor so se vrstile napitnice, Nj. Veličanstvu cesarju, deželnemu predsedniku, občeljubljenemu gospodu A. Winkler-ju, kateri poslednji sta bili navdušeno vzprejeti. Vsa zborovanja in občevanja imela so značaj pravega spoštovanja in ljubezni do najvikšega vladarja in do slavnih šolskih oblasti, ter zrcalo pravega, v duhu časa naprednega a praktičnega ljudskega učitelja. — Začetek vseh šol v Ljubljani bode 16. dan t. m. V ljudske šole vpisuje se za I. mestno šolo v licejalnem poslopji (v IV. razredu), za II. mestno šolo v šoli na Cojzovej cesti, v mestno dekliško šolo v redovti, v nunsko šolo pa pri nunah. V soboto (v dan 16. t. m.) bodo sv. maše k sv. Duhu v stolni cerkvi ob 10. uri, v Šent- Jakobski cerkvi in pri nunah pa ob 8. uri dopoludne. Mladine se zglaša dovolj. Bog daj srečo! Razpisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem. V čveterorazredni ljudski šoli v Kočevji izpraznjena je druga učit. služba s 500 gold. letne plače. Oddaja se začasno. Prošnje naj se ravnajo na okrajni šolski svet v Kočevji do 20. t. m. Na novoustanovljeni enorazrednici v Schofflein-u z nemškim učnim jezikom in na novoustanovljeni ljudski šoli v Velikih Poljanah (Grosspoland) učiteljski službi za 1. 1882/83. s 400 gold. letne plače in s stanovanjem za trdno, ali začasno. Prošnje pri okr. šolskem svetu v Kočevji do 20. t. m. Na novoustanovljeni ljudski šoli na Eadovci v Metliškem sodnijskem okraji učit. služba s 450 gold. letne plače in s stanovanjem. Prošnje pri okr. šol. svetu v Črnomlji do 1. okt. t. 1. Premembe pri uciteljstvu. Na Kranjskem. Gosp. Janežič, začasni učit. na Brdu (Egg) je za trdno postavljen. Tretjo učit. službo v Cirknici dobila je za trdno gospodična M. G allé. Gosp. Fr. Kalin, nadučitelj v Vremu, in g. Matija Hiti, učit. v Sla vi ni, sta za trdno postavljena. Gospodič. M. A r k o, učit. v Sodražici, pride kot def. tretja učit. v Vipavo. Gosp. Alojzi Lavrenčič, učit. na Slapu, je za trdno postavljen. Gosp. Alojzi Sežun, pomožni učitelj v Starem trgu (poleg Loža), gré v K o v t e, in gospodič. Aleksandrina Adamič, izprašana učit. kandidatinja, pride v Žire. J II pisank, predpisov, jeklenih peres, papirja, pisalnega in risalnega orodja, na Dunaji (Wien), Stefansplatz Kr. 4 (liisitex der ZE^ixcl^e). § p i s e k i mojih v ljudske šole vpeljanih, od slav. ministerstva za bogočastje in uk z 21. avg. 1875. L, štev. 8240, in s 17. okt. 1875. 1., štev. 13537, dopuščenih novo poboljšanih pisank s pred- pisno vrsto — za šolo in dom — in sicer: Nemške navadne plsanke v 12. številkah. Nemške latinske plsanke, češke, ogerske, poljske, slovaške, slovenske, hrvatske in srbske pisanke, vsakega jezika v 10. številkah, pisanka po 2 kr. Stigmografične risanke v, metersko mero v 3. številkah z risalnimi karteljci. Predpisi štev. 1. pisne prvotne črte (12 listov); štev. 2. navadni predpisi; štev. 1. latinske prvotne črte; štev. 2. latinski predpisi. Dalje češke in ogerske za ljudske in srednje šole. Pisanke z načrtanim tiskom v nadpisovanje, za gotično, frakturno in ronde-pisavo. Ronde-plsanke štev. 1., 2. in 3. (zvezki s številkami, črni tisk); predložki za ronde-pisavo, gotično in frakturno pisavo, kakor tudi ronde - pisanke brez predpisne vrste. Podkladki za liste v pi-sarnicah. Temu, kdor več vkup kupi, se daje po znižani ceni. M. Greiner-jeva jeklena peresa: 1. šolska peresa; 2. šolska peresa (fine vrste); 3. knjižna peresa; 4. ženska peresa; 5. pisarniška peresa. Priporočam tudi (v zalogi) načrtane pisanke za pisanje, narekovanje in iteviljenje, svinčnike, držala, ploščice, kamenčke, predložke za risanje, pušice za peresa, peresnice, vkladke za risanje in sploh vse razno orodje za pisanje in risanje. Prodaja se le za gotovo plačo ali povzetje. Pri povzetji pri takih firmah, ki so nam še neznane, prosimo, da bi se nam kaj na račun vplačalo. — Če se želi cenik, dobi se ga brezplačno. Glavne zaloge ima: Za Češko gospod A. Haase v Pragi. — Zav Ogersko gospod C. L. Potner v Pesti. — Za Moravsko gospoda B. in G. Karafiat v Brnu. — Za Štajersko gospod Ant. Burger v Gradci. — Za Tirolsko gospod Ivan Gross v Inomostu. — Za Gornje Avstrijsko gospod Kirclimaijr v Linci. — Za Galicijo gospod F. Zagorski v Lvovu. — Za Hrvatsko in Slavonijo gospoda Kugli in Deutsch, prej: Leop. Hartman v Zagrebu. Podučiteljeva služba v Ponikvi (na Štajerskem), v 2razredni šoli, z letno plačo IV. reda, podelila bode se prihodnje šolsko leto. Prošnje za-njo oddajajo se krajnemu šolskemu svetu do 20. dne septembra 1882. 1. C. k. okrajni šolski svet v Šmariji, v 14. dan avgusta 1882. 1. ^ x e d. s e d-nllr: Haas s. r. Odgovorni urednik Andrej Praprotnik. Tiskar in založnik J. R. Milic.