65. številka, Ljubljana, sredo 19. marca. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dun, izvzetuAi ponedeljku iti dtiuvo po praznikih, tor volju po posti prejemati zn a v s t r o - og «< r s k o deželo /,a rolo loto tli gld., zu pol I t.i H gl., za ćotrt lotu 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom zu celo loto Kl gld., za (Vtrt lota .'i gld. .'0 kr., za on moaoc l gld ID kr. Za poAiljaujo na dom so računa 10 kr. za mesec, jjo kr. za četrt lota. — Za tujo dožolo toliko več, kolikor poAtuiua iznuAa. — Za gospodo nf.itoljo na ljudskih Aolah in za dijake volja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za četrt lota '2 gld. f>0 kr., po poAti prejoiiuin za četrt leta .'t gld. — Za oznanila so plačuje od čotiriBtupno potit vrsto <> Ui., če so oznanilo enkrat tiska, f» kr., co so dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali \oekrat tisku. Dopisi naj so izvole 1'rankirati. — Rokopisi se no vračajo. - Uredništvo jo v Ljubljani v Frane K«iliuaiiovoj liiAi At. .'t „nledaliAka stotim". Opr»viii*i vn, na katero naj so blagovolijo poftiljati naročnino, roklauiuoijo, ozuuuiia, t. j. administrativne reči, jo v „Narodnoj tiskarni" v Kobuauovoj biti. poslancev v »bor nijao poslali, a jo pozabiiala vse domačo činnost in je tako dala še povod k douiačej boroi, ki je zadala češkemu narodu veliko rano in je škodila njegovoj organizaciji. Potrdilo 8e je, da je nedelavnost zu 6« tek vsega zla. (Vin ne bi bili imeli le „bi-sto.ičuega prava" nuglaftati, oni bo se imeli ozko z v e z a t i zvHeniiSlovaniavstrij s kun i in na to delati, da bi Nemci in M i-(41 uri ne mogli ukazovati nad večino nlavjnn-sko. S historičnim pravom si Ćeli i oljno pomagali nikdaj za jeden proniaklJHJ, ali po-uiagHli ho »ilno k temu, da ho Slovaki, Srhi in Hrvatje v kroni h v. fltef niskoj i/, rečeni Mugjarom na milost in nemilost, ali da so se v najboljšem slučaji, kakor o. pr. Hrvatje moruli zadovoljiti s p od r o d j o u i m postavljenjem, ('e&ko historično pravo je raztrgalo slovansko jed noto v Avstriji. Ono je uzrok, da ho Slovani za zdi;j podlegli Mugjarom in Nemcem. Zdaj uij za Cehe druzega sveta, nego pustiti celo lusto runo pravo na Htraui, ker se itak ne izgubi, dokler bode moči braniti je. Ali, da ta moč zraste, treba je gledati, da so na) d« zopet zveza z drugimi avstrijskimi Slovani. Rusija ne more nič pomoči, ona ima polne roke dela. Vsak slovanski narod ima vit se dovolj dela, da se ubrani prod vragi. Cehi naj se torej združijo z drugimi Slovani, ki z njimi v joduej državi živoV' — Tako ruski l.si.. Občni zbor „Slovenske Matice''. (Koneo.) Tajnik g. Pruprotnik ho izgovarja zarad pomanjkljivega zapiska na poverjeuike, ki večkrat ue pošljejo pol o pravem času. llhigajnik g. Ivan Vihar bere račun lanskega leta, — po katerem je dohodkov bilo 8154 gold. 80 kr., stroškov pa GGSO gold. 91 kr , toraj je ostalo črez še MV.i gold., ki ho bodo pa deloma še porabili za do/daj še ne podane račune. Skii|inega premoženja je 58 083 gold 89 kr. Po pmračuuu, ki znaSa dohodkov 4-31 gold. (!2 kr., oskrbovalnih stroškov pa 8(>0 gold., torej ostane za izdavanje knjig za letos 3371 gold. 62 kr. Ta račun iu proračun zbor odobri in za liregled se po predsednikovem nasvetu volijo gg.: Žagar, prof. (Vlustina in Kadilnik. Šesta točka dnevnega reda, to je odborov m'svet o le jedeukratn m rnzpoAilianji diuUve-uega „ letopisa" ue »prejme brez razgovora. O. Klun poroča v imenu odbor, veni o zaostalih letnih doneskih družabnikov in ustanovnih udov „ M 11 i < ■ ■ ■". (i. Ribič je namreč po in mesečnem trudu iz zapisnikov dnišfemh našel, da so udje na dolgu čre/. 9000 gold. Po nataučnejem prevdarku p.i ho pokaže, da ta .nosek je prcuii|iet, ka ti moj dolin ki so nekatera po trikrat vpisaua jedna iu ista imena, dalje ud e, ki bo uze davno umrli, pa nijso bili o pravem času izbriHani, pa tudi drugi, ki knjig mjso dobivali. Ziostauki se tako izdatuo znižajo. Odbor je prevdarjal le to, kako bi ho vsaj nekaj tOKA denarja dobilo in kako bi ho zabranilo daljnemu zuo. Ilittrod" volja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol lota..... V. Po veroizpovedanju se razločujejo prebivalci Kautellustuu v dve občini, katoliško iu pravoslavno; prva je majheua (Stoje samo 30 dus) in jo oskrbuje star in uže bolehcu ka-puciu, bivši misijonar v Macedouiji. Stanova nje njegovo je precej uobro, ima namreč 4 Bobe, kuhinjo iu klet; polovico tega nam je moral odstopiti za vkvartuaujo vojakov, ^elo primitivnu je mujhuuu cerkvica, v katerej nij razen treh od Nj. veličanstva podarjemh podob nobenega druzega kiuču; giuljivo je bilo videti sivegu starčka, kako je sam pristopil k altarju, uum ui v molitvah odgovarjal in sam si strugel! *) «loj jtov. 60. Pri povzdigovanji iu zuvživanji nuvil je mulo zu svetilnikom stoječo godho (Musik Aibuni), če iu koliko je bilo v teb glasovih cerkve loga duhu, ue vem, to pa je gotovo, da bo bolj do srca segali kot vsa umetnost v godbi iu petju miših krajev. Pravoslavno občine župnik jo ravan, velik in brudast mož bolj črnka de barve, on je učenik iu vodja tamošnje j ljudskoj Soli in sploh iiujiniuiitnejAu osobu v Kastellastui. Stanuje v hiši, ki mu jo je dal sezidati cesar sam; vprašal je bil namreč pri svoje j navzoč nudi leta 1875. pravoslavne, česa najbolj potrebujejo, iu odgovorili so, da nemajo primer nega stanovania za svojega župnika, iu nu to je dul sezidati lepo jedno uudstropuo hiso — larovž pravoslavnemu /upniku. Tu naj Ao omenim, da se je Nj. vehčaiiHtvo nas cesar pri potovanju po Dalmaciji skazal tako veh koduAuega in radodarnega srca, da je So zdiij dobro v spominu vseh prebivalcev; nij jo Hko raj občine, da ne bi bila sprejela od njega kakega imenitnojAega darila; izdal jo nad dva milijona iz lastnega zukleda Iz tega, kur sem dozdaj o Kastellastui pisal, menim, da MOD vas prepričal, da mi mi tem gnezdu in j bilo dosi leži če, zato sem pa tuli željno pričakoval dneva, ko ho le naša vojna meje prestopila, ker jo bilo občno mnenje, di i mi otiđemo v tistem trenutku. Vendar bi rad, predno ho menda za vse lej — ločim od tod, spomnil se so nekaterih uneiiitiiejAih o.soh, ki imentnost Kastellastue /d. t no poveksajo, te so: soproge barskih kou /ulov, ki so zaničevajo zgled „\Veinhergskik Htm" iz ljubezni do svojo zdrave kož" ob »a>u nevarnosti se ruj ft i sem preselili« in tukaj bivule, in onih hrzopetih vitezov nasledniki, ki so do Napoleonovih časov živeli se ob samem morskem ropu; ti stanujejo visoko na gori blizu črnogorsko meje v vasi No veselo, u kadar so zapazili prijadra jočo kupčevalsko barko, podali ho bo s svojih viftin doli na morske valove, jo oropali in s plenom — so- O. Jurčič meni, da je to poročilo največja kritika Harnoga Robe aH lamoobtožba dozdanjega odbora in njega tajnikov. Tajništvo daje toliko poala, da terja celega moža. Ali zadnji trijo tajniki ko bili v teh let'h z drugimi poali tako preobloženi, da ho za „Matico" imeli premalo časa; tako ranjka profe eorja L"Har in TuSek, tako tudi zdanji, sicer vse čeatl vredni tajnik. Zato bi bilo treba, da bi ni druStvo dobilo Htalnega, tajnika, čegar glavni posel bi bito tajništvo; sove, da bi moral imeti več plačo, nego ho jo imeli do zdanji (i K lun odgovarja in zopet ponavlja, da je mej dolžniki hli/.u '200 tistih, ki ho se letn 1H71. nagloma vpisali in za katero je bila letnimi za prvo leto plačana, pozneje pa nikdi r več, in to IDftla samo ttla čroz 2000 gl (Ali to nij res. Mnogo od tistih dve sto jo ostalo Mi jih lehko naštejemo, Čo drago. Drugi nijso nič. knjig dobili, po nijso nič pla č:ali Ur.) Doba tajnika ranjrega g L»snrju kn>o red, (O tem redu ho da tuli Se kttern dru ;a povedati Ur) isto tako jo pri zdanjem taj niku, le v dobi ranjcega profesorja Tu^ka ho zaostanki največji. (i Regali reče, da knjigo, kakorAno i/, daje „Matica" zdaj, nijso za ude sploh, ampak le /a nekoliko (kacih 'JO) profeHorjev, velika večina jih Se celo ne prereže. Njemu ho toraj zdi, da zaoHtanki izvirajo zolo tudi od tod, ker veliki večina družbenih knjig ne mara. R.dem se sprejmeta prvi in drugi predlog odbora, o tretjem pa ho zopet prične raz-rgftvnrjanjo, ki se miče ver ji del o tem, kateri termin nnj bi ho odločil kot zadnji za v plačo vanje letnih doneskov. Dr. Staro predlaga, da 1)1 ho vplačevanje sklepalo h koncem julija, pa da bi le tinti potlej knjige dobil, ki jo plačal, kakor pri drtiStvu hv. Mohorja. Ta predlog — pade z jednim glasom, in z jednim glasom obvelja določba „matičnih" pravil, da ima odbor pravico izbrisati vnacega uda, ki svojo lotnine ne plača do 1. julija, da ho torej za tacega tudi knjige ne tiskajo. Posameznih predlogov nij bilo, zoto ho jo vršila volitev tistih odbornikov, ki ho morali po pravilih letos izstopiti. Voljeni ho bili zopet prejAnji, namreč: Dr. J. Hloivvois, Kr. Stegnar, J. Vavrft J. llarho, II. Unio, L. Svetec, J. Šuman, dr. J. (Tlaga in V. Ih-has, z jako malo glasovi. Mnogo nas tudi letos nij volilo, drugo leto bo pa treba začeti. Narodno izobraženje in učitelj. ((lovor, govorjen ob finim tlonctlntnog« nbnfank* uM-teljnkKfrn, druHva ptujskega od Iv. Kolca, uđitelja pri »v. liarbari v Halonih, ti. marca 1879.) Ko neki da» čisto brez skrbi .Slov. Nar." prebiram, pričitam naenkrat do „izv. dop u t katerem je bila ena vrsta krmjskih učiteljev p'ere j h čana. Temu ho ravno nijsom čudi, kajti U ni taksnega, ko žali boze nam vsem premnngnkrat pripeti. Pa vendar mislil si H"tn : j ubogi učite1)! za to, da si ho več ali manj let po Šolah mučil in mnogo trpel, takrat v nadi: no kadar dovrSnn, hode pa bolje; ne bodeni več tako podjarmljen, svobodnejše bodem lehko mlHlil, govoril in delal. — Pa Kto pivfti v javno življenje, ho le prehitro propričaft, da si ho motil. Poprel si večkrat ol Rvojih j "miniti — vem da pa ne trpi nikakSne enoatranoati, nikakflnege polovičarstva; tedaj učitelji — izohra&e-valci — proč t njim ! V kratkem Hem t odaj omenil tri vr*te učiteljev, namreč, takAne, ki valed k r u h o b o r ■; t v a zanemarjajo Aolo a't drugi od niih uredujoči po-iol, potem takflne, ki morebiti vsemu zadovoljujejo, in na zadnje takšne, ki le po /vjinni zfvifo in ne durui^fo. Pa namen mojega govori ni i danes |»»'mii"/.ne vrat« učiteljev karakterizirati, nego jedro mo-ioo:a predavanja je drugo. — Na koneu omenjenega dopisa ho atalo rolo pomenljive in «0 vs 'h u^itoljev dotekajoče hoande, namreč: Učitelj! bodočnost ie tvoja. Tedaj vho nčitoljo hočem na nok*»j poRohnog^ opozoriti. To zelo pomenljive besede pa tudi pomenite, da ti učitelj Hi o Igovoren za boljšo ali slabšo bodočnost narodovo Ti ni tedaj odgovoren, čo narod hira i propada, ti Hi pa v bt'jVm tudi odgovnron ako g. prof. kakftno pod nos dobil, pa dostikrat j n a r o d napreduje, ako nmikanejAi tur formalno in materijalno bogatejši poslale. /» narod odgovoren biti, dragi moji, m'slim nij mala reč. Učitelj! bodočnost jo tvoja. To besede ko bilo ravno ono, katere ho mo v celem dopisu najbolj osupnilo To bottd% ho bilo ravno 6ne nad katerimi srni včnsih noč i dan tuhtal. Tuhtal nem namreč, knko bi bilo mogoča učiteljem boljfto bodočnost doseči. Po nekaj časa trajajočem rnzmiAliavnnji dnsnel H"tn do idoj, da le ti učitelj si o lin', po k'd^m more narod denpeti do prnV'« i/obmžennst'. In le po tebi moro narod d napet/ do ove stopnje, na knterej bi v ■-•k po svojih od naravo mu danih prednostih nniviSje stati moral. Kaiti ti učitelj im»S mladino tedaj narodno bodof-noHt v avojili rokah. Kakor bos1 ti v mlado nrce HHtlil ili Hejal, tako bode to aren v poznejših letih rodilo. Slabo H<»me prinaša h'ab nad, dobro pa dobri. Kako bnfi motrel ti dobro nemo saditi ili HointiV Dobro kimiio hi moraš učito'j nnjpr">j fftlti pridobiti. To dobro seme pri učitelju jo: iskren a ljubezen d o stanu, ljubezen do naroda, t e d a f tudi do mladino, temeljita vednost vseli znanstvenih atrok, odbrana lil odlična značajnost in n e u t r u I I i i v a marljivost, TI učitelj moraA biti hMčečn zvezda, katera oneva vs", tebe ho dotikajoče stvari, in žarki to bliSčnbo morajo Regati do dna vsakega Hren. Ti moraS nadalje biti ne- je bilo tudi po pravici; čo ho ti pa jo po krivici kaj pripetilo, lehko Hi mislil: svojim učiteljem rad odpintim. V javnem Življenji pa moril dostikrat kaj zelo neprijetnega, celo od takšnih Ijudij pobrati, za katere Ae ho nikdar brigal nijsi in ho morebiti zdaj ne brigaA. Takšni ljudje, ne ozirajoči ue na težko Htanie učiteljevo, mislijo, če imajo vočo oblast nego on, mora ho vho po njihove) volji vrit1. 11 bogi učitelj mora k vsemu molčati, kaiti nezmožen jo proti mogočniku. — '/, p »vedati je lehko ali spolnjevati to?ko. TakAni ljudje dalje ue pomislijo, kako so Ae učitelj zinirom, poleg vse tako imenovane boljSe uravnavo in plače mora za kruh boriti, /mirom Au je treba učitel u gledat', kje bi Hi Se tudi kakšen krajcar prislužil. Ali je učitelju to zameriti? Mislim, da no. Kajti Se več Hlužeči in to laj bolj i zadovoljeni si gledajo Ae več pridobiti in zolo malo jih je, ki hi bili zadovoljni h tem, kar imajo. Tedaj pa naj taksni Ipuljo tudi pomislilo, da učit.vd) ne more naenkrat dvema gospodoma služiti. Služeč enemu, zanemarja ovega. In le malo jih je, ali ne jib, ki bi obema popolno zadovoljevali. So pa tudi tak'ni, ki služijo samo temu, kar ho si izvolili in ho zadovoljni s tem, kar imajo. In k toj vrsti učiteljev bi morali sčasoma konci, kajti naenkrat se ne da, vsi pristopiti. Le takšni učitelji morejo vsestransko in temeljito poučevati. Vse drugo je enostranost — polovičarstvo. Izobraženost nebno kadar so slutili, da je nebo oblačno in nevarnost za hrbtom — brzih nog Hplezali nazaj mej skalovje v svoje, zatiSjo. Dan denes imajo vse črnogorske Aege, mej drugim tudi ne krvavo oaveto, in umor, ki ho tukaj zgodi, nema nikoli tega pomena kakor drugod, ker to je nekaj pogoHtnega in navadnega. Drugi prebivalci m-maj o posebne znamenitosti, zato smo se tudi kaj lehko poslovili, ko je bil prišel 1. bataljon 72. poApolka nan nadomestit. Nafte veselje pri odhodu je bilo tem vučje, ker Hino bili namenjeni za posadko v Dubrovnik, eno na [lepših dalmatinskih mest. Službene in druge skrivnosti ho bilo kmalu naslednikom izročene, in hajd, odrinili hiiio v novi nam odločeni kraj. Pot, kateri smo imeli v potih dneh prehoditi, do Kotora nij imol nič posebnega; hodili Hino skozi uže omenjeno župo Ae h precej trdnim korakom, dospovfti pa na goro pred Kotorom, ležal jo uže skoro četrti del naAili Ijudij ob cesti od izjemno velike vročino in truda; znano je, da ima Avstrija v kotor- skom zalivu niijviAjo temperaturo K sreči je ravno tu ob cesti studenec z dobro hladno vodo, in mi Ae krepki zajeli smo iz njega v steklenico, po bratovsko svojo onemogle to-variAo okrepčali in po primernem odpočitku smo prav po lovsko veselo vinarširali v mesto, pred katerim nas je čakala godba in general P. S svojim štabom. Od kraja, na katerem hiiio ravnokar počival', se pripoveduje naslednji prigodek, ki ga zaradi zanimivosti naj tu navedem. L' ta 1RC>0 nameravali ho vstaAi tu stoječo čuvalnico (lirazdo napasti in vzeti; vodja prodat niže imenovanoj ču/alnici na pomoč letečega krdela je dospevAi na vrh padel ranjen od VHtaAke krogle. Ko to zagleda vda "ki poveljnik Rt le lUjković, — pozneje znan iz Hercegovine — priskoči, pomaga ranjenemu ho vsesti, ga objame in imenuje pobratima. — Naše izredno lepo držanje v nenavadne) velikoj vročini, — bilo jo v pasjih dneh — ta g. generala tako razvenelilo, da jo ukazal jodbi nara na čast svirati na ravnem pro- s ter u pred mestom, kjer smo prenočili. Pri tej priložnosti nem ho prepričal o reHničnoati reka, da ie Kranjec znvrom vesel; po dnevi vročina dolga pot, pii'kn na rami in trdi, težki tflečnjik na krhtu, zdaj pa V — koma| je končala godba prvo zdravico „lovRki marA" in pričela v drugo neko polko, uže ho He naSi fantje paroma spri jed i in v veselih krouih lepo po taktu se zaHiikali. kar hi bili gotovo do trdne noči nadaljevali, če ne bi bil poveljnik plesu prepovedal z ozirom nA težavo druzega dno Posebno hvaležnost Heiii Kotom dolžan, zaradi tega, ker hoiu tam, od kar sem bil Trat zapustil, prvič pil zopet, dobro graAko pivo, in sicer v gostilni pri — miHS Pastrani 1 Kdo ho pri tem imenu no spominja 6nega potujočega mrliča, ki je bil laiiHko leto v Ljubljani is* pimtiivljenV Dala je bila neki kuharica povod k temu imenovanju, ki jo imela veliko enakosti t, originalom tega imena. (H-i!i«< prihd premakljiv steber uajvrstnejAih nazorov in nuj nzomejSih pomlalif. Kadar bofl učitelj oborožen e tomi lastnostmi, mislim no bos ae valjal v ničvrednem blatn atrankarHtva, bodi si političnega, narodnoga ali verskega, več delal bos z vho mogočnostjo za boljšo bodočnoat kranečega te naroda. Poleg vseh omenjenih lastnostjj ni učitelj fie vendnr le slab, kajti manjka ti obleka, v kojo bi ti avoje nazore in ideje ovil. Oo ae reč«, da obleka dela Človeka, tedaj tudi idejo, ki je le več, nego navadno truplo, So t^m bolje morafl olepftati h primernoj obleko. Ta obleka, predragi mi, je govor. Kaj mi basni napi/ornoi'u pomisel, če pa jo izraziti neznani in ne morem. Tedaj pri poučevanji Je učitelju na dalje treba glodati na priličen govor in mcer na lop, primeren, krepek, živ govor, kateri bodo Hegel do dna srca, in je preti*-naval, ter vso korotiike hudodelstva iz njega 00 samo izdiral, nego tuli izdrl. V Soli mora tedaj biti vho Ž;vo, vho ho mora gibati, vrni duševna In teloMia moč so mora primerno napenjati in ne sanjariti, ter dolgočanitl. Vso to premore prav olikan, primeren in živ govor Uuziimevaj — znati ga moraš! Žalibože So ho učitelj dandenoa hiuh mora vzvrSovat.i v d o mačem — materinom jezik u. Kajti, ako ravno učitoljiAča uče, da le v materinščini je prava vzgoja, So vendar v tem obziru malo ali Golo ne zadostujejo. Ali zdaj ti je učitelj dan Čas k temu. No sramuj ae — ali boljo — no boj ho v 1 o p oj hI o venskoj h o h o d i govoriti, bojazen kaže nevednost, in vedi! v Avutriji je govorna svoboda. Ou ni tedaj učitelj na ta način pripravljen, moraš na dal|e dobro poznati kraj, v katerem živiš i ljudstvo, h katerim moraS občevati in posebno mliid' 110, katero učiš. Kraj ti jo treba poznati, da boš pn vsakej priliki znal omeniti njegovo lepoto, in jo učencem predočiti z besedami, ali bolje v naravi Harnoj. L j udat v o — posebno njegove Sege in običaje, da boS vedel, kaj |e lepega, olepšati, ostudno Ae bolj ostuditi. Mladino ti je treba poznati nuj-bolio, drugače jo 110 moreS v pravem smislu poučevati, (''o ni tedaj ti pripravljen, pogledati moraš, kako je pripravljena mladezou tebi v izobraževanje dana. Ljubiti jo moraš, kakor lastne otroke iu gledati si njeno ljubezen pridobiti. Ljubozen rodi ljubezen, in lju be/.en vho premore. Ponižati se moraš mej otroki sicer otrok, a vendar ne otročji. Po-akuSavaj na daljo, kaj je otrok v Hvojem duhu seboj prinesel t Zidaj na dobro, odpravljaj po mogočnosti hudobno! Uči ga spoznavati naravo, nje lepote ili krasoti*, in po njej božjo mogočnost ! Uči otroka na dal|o spoznavati ljudi, njih Sege, dobre in slabe, iu uči ga »poznavati samega sebe! Po lom spoznavanji, ako hi s pravo, ljubo, milo, pa krepko iu živo besedo učil, bude otrok počel ljubiti samega sebe, in vsakega bližnjega. Ljubiti bodo počel vse dobro in h o vraži t i vso hudo; prišel (otrok) nuvedoma do tega, kaj pomeni pregovor, ki pravi: kar tebi nij po vol|i, da bi ti drugi storili, no Btori tudi ti njim. Pretresla bodo ga miHul na božjo vsemogočnost iu ljubezen do bližnjega, hote kaj hudobnega Hto-nii. Kadar učitelj IjudltVO spraviSdo te omike, potem henjajo premnoga So /mirom ho vršeča zločinstva; ljudstvo hode živelo v slogi in lju be/.in K vsemu tomu ga nču umno in dobro gospodariti, da ne bode imelo enkrat proveč, drugo krat, nič. < 'o bode ljudatvti kap osUptlo, ostajalo bo tudi. za te,- Ko hode* upiavil- mej ljudstvo te življenje, ne bode spaftfs, ka- aoSno ae zulibožo dandonaSn)i nahaja, ne bode takšno pomilovanja vredne nevoljo. Vse to lehko premoreS ti učitelj. Ti zamores, da bode ljudstvo ho zbudilo« da hode začelo živeti, delati skrbeti. Ti je uči, da ii lahko uže na tem svetu pripravi tako imenovani p 1 radi ž, ako je marljivo, neutrudljivo in zadovoljno s tem, kar una, ter na pravi način porabi to, kar ima. Učitelj najprej pa delaj ti neutrudljivo! Vzbujaj, tolaži, krepi, živi in daj ljudstvu življenje! Ne zaziblji ga na tem svetu v uičvro luo Hpanje, misleč, da le Hamo na rinem svetu se začno življenje! To nij isti na, voč lokaj se uže začno življenje, in uže tukaj ne začno večnost, akoravuo črez nekaj Časa truplo strohni. Kadar hoS ti spravil moj ljudstvo to življenje, to boA smel I gotovostjo reči: Zdaj se prebližuje boljša bodočnost ne samo ljudstvu, nego tudi učiteljstvu. Tedaj dragi moji, le življenje, ne more biti kakSno telesno poželjno življenje tam mej narodom, več tukaj ho krepimo diišjvuo, živimo in učimo se živeti piavo življenje značajnosti — vednosti, (o bole v to druš:,vo pr slo voču življenje ili veča živahnost, bode se mislim tudi zunaj mej narodom počela. I hitel)! živi tedaj za narod, daj življenje la življenje in boljša bodočnost, mislim, ti je zagotovljena. 1'olitU'iii razgled. >o(iniije «1 «->«-!«-. V Ljubljani 18. marca, jo 17 t. m v Szegedin priSel CteeVflhf* jo 17 t. m Na (govor iti pano v jo rekel: „Srce 1110 p« bolelo, ko sem to veliko nesrečo videl; upam, da bodo v boljših Časih mesto zopet oživelo. Oossf se je vozil na čolnu po mestu in ogledoval posameznosti; povsod je bil navdušeno sprejet. Opoludno je odpotoval na Dunaj. -W<•///*»»••" včasih sami i/poznavajo, da so sami krivi vse nesreče, ki jih jo zadela. „P. L." piSe: „Zlo tiči v iiaAem bitji. Mi So /.mirom do ušes tičuuo v političnoj frazi, in Se večje nesreče, nego Tisa iu Dunav nam je naredila poplav promuozih govorov v našem parlamentu. NaSe strankarsko življenju uničuje vsak kal gospodarstvene zakonodaje " Tako se inagjarski „P. L " čudi, da nesrečo nijso So vor.|o, ker jo ogerska uprava v mi „azijutsku". V u te 111<- rtrJsaeve. HišsUi državni svetovalec in carjev zaupni mož lUmhorger biva zdaj v K mu (Da sovi so slišijo, da je priSel tja z namenom, pripraviti neko približanje Italijo k K u si j i Dunajski ti ti ho rusko italijansko zvezo lin lo l)o|o. Ali, če se bodo koda j naredila taka zveza, kriva jo bo le lo njih llusoni sovražna politika. V berlinskem nrm.ih/boru jo po slance Liobknurht hranil 17. marca socijaliste pa jo izgovoril bo odo .republika nemška". To jo svobodno Nemce h i 111 o razburilo, splošen ropot je nastal in predsednik je Lieh kiiechtu žugal, da mu besedo vzame. I/, * <*» » obuveno časopise, ome^ejo vse iiričeto tožbe zoper novinarje, ter raspulSa narodno iboro'oo. Volitve novih poslancev ho razpiaano na 'JO. aprila, senator! za BpaujskO in otok Portorico so bodo volili !t mainika, a narodna zbornica ho bodo /brala 1 junija. Nadalje se naznanja, da jo ministarstvo fneallh zadev pvavaol mnrquis Molius. tuinisterstvo za kolonije ali naselbine pak Alhaceto Iz .iaifv ho poroča, da bulo Angleži kmalu Se na tretiem boječi dobili deta: sprli" ho ho h kraliem D i r m a ns k i ni „Times" poročajo, da so antttsPkl vo-aki uže zbirajo ua mejah kraljevine Hirme. Pa tuli birmanski kralj VOJtVo vbira iU h tro udari, bodo Angleži tepeni, ker jih jo malo lz Londona so telegr-dira, da Znhii v Se na daljo 110rte6. Angleška fregata „Sehaeh" je o l sv Heleno pripeljala vojakov, ki hu bodo poslali So rm r un v Kkovvo obkoljenemu polkovniku Pearsotui na pomoč. IVi-/duj ho Se domači afriSki rodovi bajo niJHO Uprli sonar Aneležo. Dopisi. Is Vl«*illl4«* lt> tiinrea [D.vir. doplB.] Vsi časopisi so polni poročil o ahtvnoHti »rebrne poroko našega presvitlega sosarja in Z zadovoljstvom čitamo, da nameravajo praznovati ta slavni dan razna diuHva združena v lojalno patriotičuem duhu. Samo „Lnhljunski Tagblatt" nore nifi slišati o tem, amptik veren svojomtt postanku laže, maže, pika, zhada, kjer more. Kavno slišimo, da ho jo v Številki preteklega četrtka lotil naše čitalnice. No maramo zvedeti kdo da 10 dopisuiiček žolčavegn članka, izrekamo le, du smo ponosni na svojo čitalnico, katera častno obstoji uže od I. 1H t i r»., iu katera jo v teh trinajstih letih dala dokazov dovoli Hvojega korektnega postopanja, kar so vsi dozdanji c. kr. okrajni glavarji rudi priznavali, da smo ponosni na čitalnico, katorej pripada čast, dsV ima M lUUa in okolica v iiepo/ahljivein spominu to I ko lepih veselic, dajanih tudi za občo koristne namene ; da smo ponosni na na r o dni' duh, kateri so hrani, krepča in Siri v čitalnici naSoi ; - da smo ponosni na nožni Hpol, kaL t n hvalo vredno goji ljubo materinščino naBO) iu oduševljeno prepeva mile pismo domaČe,—-111 da smo ponosni tuli na slavjansko brat o Ruse, za katero vemo, da so AvtUriji rJ# pomoč iu rešitev pritekli, ko so jej lastni' SVabski 111 iiiaglaiski sinovi grob kopali, iu Nt) videti; knko se UodO' tO'v^iraflaujo |;da'je tudi o.HloboJoiiJo- llrutbv ltolgrtto* dele ■velikodušnega m.rada rlihkega !' To je naš „verdiktu, kateri bi naj zapiše nTagblatLu za ušesa. Domače stvari. — (Umrl) je predvceranjem v Ljubljani bivši občesporštovani trgovec Josip Staro ▼ 84. letu svoje staroBti, očo slovenskega pisatelja zagrebškega prof. Jos. Starota, in vo jaškega nadzdravnika dr. Ant. Starota. — (V Trstu) se je volitev včeraj 18. marca začela in bo denes 19. marca zvrši za IV. razred. Dalje bode volil 22. in 23. marca III. razred; in 28. marca I. razred; slovenska okolica pa ima 30. marca volitve za mestni in deželni zbor tržaški. — (Vino) se dobiva okolo Maribora, kakor se nam piše, od 40 do 50 gld. šter-tinjak, ali — nij kupca. Tudi drugod po Štajerskem je ta tožbe, in po Dolenjskem je ravno taka. — (Valvazorja)je pri J. Krajcu izišel te dni 53. zvezčič, ki nadaljuje popis starih gradov na Kranjskem. — (O s od a.) Dne 13. t. m. je sel 75 letni Anton Veber iz Železnikov mimo jarka pri Smolo vi. Neki kamen se v istem hipu na gori Odkrhne in loputujoč v dolino ravno starca tako hudo zadene v prsi, da ta na mesta mrtev obleži. — (Z Dunaja) smo prejeli v Bvojem listu večkrat prej naznanjeni „Slovanski Almanah", čedno knjigo 302 strunij obširno Kadar jo podrobneje pregledamo, morda več O njej izpregovorimo. Preplavljcnje mesta Szegedina. Iz Fešte se brzo javlja v„ N. Fr. Pr." I Kar je dozdaj podrobnosti o preplavi Szegedina znanih, so take, da kažejo nesrečo Se mnogo grozovitejšo nego prva poroč la. Po precej zanesljivih virih je bilo v Szegedinu mej G.800 številkami 10.000 poslopij; od teh je dozdaj v vodi 8.200 podrlo se, mej temi 4.800 bis za prebi vanje ljudsm. I ijudij je 1000 poginilo. 100 delavcev zdaj le grobe koplje. Ogerski finančni minister grof Szaparv, ki Bi je povodenj v Szegedinu ogledal, je vr-nivši se v Testo potrdil, da je mesto Szegedin uničeno. Dejal je, da se voda v Szegedinu ne bo do Brede meseca mejnika odtekla, zato ker je reka Tisa močno narasla, in ker se jez na oaem kraju, pri Petraszu, kjer ga je preplav prodrla, ne more popraviti, ker tam skozi voda so silno močjo rine. Vojaki še /.mirom rešujejo ljudi, ki so poskriti v podstrešju v vodi sto ječih hiš, a z velikim trudom, kajti ljudje nečejo zapustiti svojega imetja, »kopnim so V vednej nevarnosti, da se ]im spodjedene hišo nad glavami podrti. Drugo poročilo pravi: Dno 10. t. m. se je ulici jalno preštelo, koliko hiš da se jo podrlo. IIiš stoji v predmestju sv. Roka še 14, v zgorenjem mestu 5G, v dolenjem 8, v notran- jem 182, s kolodvorom skupaj 2G1. Mesto je pa štelo preje 9700 hiš, torej se jih je v sled povodnji podrlo 0440. Drugim mestom v okolici preplav več ne prrti. Unesrećenim Szegedincetn dohajejo iz ..-eh krajev d nami in drugi darovi. Srbi v Kikmdi so ntpopisljivo gostoljubno t-prejeh S/.egedinske begune. Kruha ko je iz "seli krajev v S/.egedin unesrećenim toliko poslalo, da ie iu r.il nadžupan okolo telegrnfirati, du kruha nij treba več pošiljati, ker ga ima)o uže toliko, da bode za več dmj zadostoval. Dunajska bjrsa 18. marca. (livarno t*i agrafiAno pot >MI .) .notni dri. dolg v bankovcih . . 64 gld. ••■"> ki .notm dri. dolg v srebru ... 64 „ 95 , /daia renta.........76 . 90 , 1860 dr*, posojilo......118 „ — , kkoije narodne banke .... 791 B — , kreditne akcijo....... 248 „ 2f> . London..........117 „ 05 , Hrebro..........— „ — , Sapol...........9 „ 31«/, , 0. kr. cekini........5 „ 64 Iriavne mark".......57 _ • 0 Naznanilo. V rudokopu za mjavi premog „jadranskegs društva za kopanje premoga" v Carpano v Istri se sprojmo trajno in z dobro plačo 100 krepkih, no nad 40 let starih rudarskih delavcev, posebno kopadev za proumg in kamenje, ki hočejo • idu s pogodbo nastopit), (86—2) Itn«lar»ko 4»Mlirbiii«tvo. Stev. 2715. ltazglas. (S7-1) Posestva na prodaj. Prihodnjo soboto 22. marcija se bodo pri mariborskoj sodinji 1. obr. pri III. eksekutivnej dražbi v stvari štajerske hranilnice zavoli 4074 gld. 20 kr. vsled odloka od 12. nov. 1878 št. 17831 za vsako ceno prav lepo popolnem arondirano posestvo Sirkovo v Iiilkorni pri hv. Marjeti blizu Maribora, urb. št. 282 pod Grad Maribor iu nor. št. 205 in 206 pod Freidenek obstoječe, z go rico s gospodsko hišo v cenilnej vrednosti 5030 gld., in kmetija z gorico vred in i lepim poslopjem v cenilnej vrednosti s 17.060 gld. prodalo. Ker so ta posestva jako nizko cenjena, izvratno lego imajo, in se dobra vina pridelu jejo, in ker ima gračka hranilnici tam svoto z 0000 gld. vknjiženo, katere ne bode treba izplačati, in ker je mogoče, da bo za polovično vrednost ali še boljši kup proda, ae kupci na to dražbo pozorni storijo. Več bo izve pri mariborskoj lOdnlji ali zastopniku štajerske hranilnice g< sp. dr. pl. Kaiserfeldu, advokatu v Gradci, ali zastopniku banke „Slavije" v Mariboru, „Sandwirt", I. nadstropje. (88—1) Solide Firmen als Verlreter Biifiniekt (ivo—180) Leta 1870 stopijo naslednji gospodje mestni svetovalci iz mestnega zbora: lz III. volilnega razreda: Janez Nep. Ilorak, Josip Jurčič, red K mi. Iz II. volilnega razreda: Karel Leskovec, Dr. Anton vitez Schoppl, Dr. Friderik Keesbacher. h I. volilnega razreda: Dr. Franc Suppnntschitsch, Dr. Robert pl. Schrtv. Kazen teh se ima v I. volilnem razredu namesto leta 1878 samo za p dno leto voljenega gospoda mestnega odbornika dr. Josip Suppaua vršiti uudouiestoialua volitev. Nasproti pa ostanejo še naslednji gospodje svetovalci v mestnem zboru: Dr. Karel Ahačič, Peter Lassnik, Dr. Karel Bleivveis, Frauc Petorca, Leopold Iliirger, Vašo Petričie, Karel Dcscuiuann, Dr. Anton PftiTorer, Franc Doberlet, Uajmund Pirker, Aleksander Dreo, Franc Potočnik, Anton vitez Gariboldi, Josip Regali, Franc Goršič, Dr. Adoif SchBffer, Dr. Friderik vitez Kal- Uajmund Čuber pleni. tenegger, Okrog, Anton Laschan, Franc Ziegler. Dopolnitvene volitve ae bodo vslod sklepa mestnega zbora od 6. t. m. vršile le-teh dnij: III. volilni razred voli dno 15. aprila 1879 dopoludne od 8. do 12. ure. Če bode ožja volitev potrebna, se bo ta vršila istega dno od 3. do 6. ure. II. volilni razred voli dne 10. aprila 1879 dopoludne od 8. do 12. ure, in v ožjej volitvi popoludno od 3. do 6. ure. /. volilni razred voli dno 17. aprila 1879 dopoludne od 8. do 12. ure, v morebiti potrebnoj ožjej volitvi pa popoludne od 3. do 6. ure. Razpise volitev in glasovno listke raz-pošljemo gospodom volilcem o pravem času. To naznanjamo s pristavkom, da mogo izstopivši gospodje mestni odborniki zopet voljeni biti, in da je kakšen ugovor zoper veljavnost dovršenih volitev najdalje 8 dnij po končanej volitvi predložiti mestnemu zboru. Mestni magistrat t Ljubljani, dno 7. marcija 1879. loterij ne srečk«*. NaDunaji 15. marca: 90. 89. 8. 09. 72. V Gradci 15. marca: 90. 59. 8. 04. 43. ur Hišo v najem. ~m ar /ii^orjii se odda v najem takoj novo zidana hiša, ki ima 7 sob, 1 shrambo za jedila, 1 huhinjo, 4 kleti; hiša je posebno pripravnu za odoieuje proda jaluicc za N|»cc<»rijMlto in manufakturno l»la|£ot ali pa tudi za In e-i jo % vinom, ter Btoji ob najlepšem kraju J\V glavne ceste mej vaBJti Zagorje in rudnikom. Ponudbe sprejema podpisani. (89-i) Pavel IVeinherger. Zahvala in priporočilo. Podpisani so uljudno zahvaljujem za zaupanje, katero mi jo p. n. občinstvo h tem skazovalo, da Je mojo gostilno v gosp, Skaboruotovoj hiši tako obilno obiskovalo. Dno 1. t. ni. sem si« presolil v s-v©3© lactsio li.if5oT n.a. -velilsoaaa. trrj-u. ;jp©lcrj lca,-v-ctrxio, ter odprl ondi ZMSr gostilno, "^saHE kjor se dobiva izvrstno doluujsko vino, Kozlcrjovu pivo, najokusnojša jedila, in kjer so moro tuili prenočevati. Priporočam so p. u. občinstvu so na daljo za tako iu toliko zaupanje, kakorAno sem do zdaj v/.ival, tor oliljubiin, da mi bodo vodna skrb, p. n. občiriBivo zadovoljevati z dobrimi jedili in izvrstno pijačo, 8 snažnim ležiščem, točno postrežbo in zmerno ceno. Z uajodličnejšim spoštovanjoiu miniti (79-3) France Pintar, gostilničar in mesar. V Novom m e u t u, dno 8. marca 1879. IzuateJj m urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskar*