PRIMORSKI dnevnik
v* ZaCel izhaiati v Trstu maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad ~®rknim, razmnožen na dklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal 1, tiskarni »Doberdob« v £°vcu pri Gorenji Trebu-~}’ °d 18. septembra 1944 o 1- maja 1945 v tiskarni -Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Jier je i&ia zadnja števil-j.a- Bil je edini tiskani par-llzanski DNEVNIK v za-su2njeni Evropi.
primorski
JL	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
“,palif,angUp?o0,ovini Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 200 (13.733)
Trst, četrtek, 6. septembra 1990
Stroški za nastanitev ameriških vojaških sil bodo znašali 7 tisoč milijard lir
Iraški diktator Sadam ponovno pozval vernike k sveti vojni
Kralj Husein bo danes skušal v Bagdadu najti pot za izhod iz zalivske krize ES namenila 2 tisoč milijard (Italija 3 milijarde) za pomoč beguncem v Jordaniji
Tank Aziz v Moskvi
JarUc Aziz, Iraški zunanji minister, se mudi v Moskvi, kjer se Je sestal s °vjetskim predsednikom Gorbačovom. Predmet pogovorov — kriza v Zalivu
NA 2. STRANI
BAGDAD — Položaj v zalivskih državah postaja iz ure v uro vse dramatičnejši. Pomanjkanje hrane in vode, huda vročina in naelektreno ozračje močno preizkušajo vojake, begunce in tamkajšnje prebivalce. Včeraj popoldan se je po televizijskem sporedu ponovno oglasil, kot je že običaj le v pisni obliki, iraški diktator Sadam Husein. Pozval je k sveti vojni proti vsem skorumpiranim Roditeljem arabskih držav. Dodal je tudi, da nasprotne vojaške sile v Zalivu ne bodo prestrašile tistih, ki verujejo v Boga. V svojem posegu je iraški predsednik obsodil ravnanje kralja Savdske Arabije Fahda, češ da je izdal varstvo svetih krajev, ki mu jih je Bog zaupal ter egiptovskega predsednika Mubaraka, češ da se je prodal zahodnim državam. Obsodil je tudi Zahod za smrt iraških otrok, ki umirajo zaradi pomanjkanja mleka in zdravil.
Medtem narašča pričakovanje za nedeljsko helsinško srečanje med predsednikoma ZDA in Sovjetske zveze. To bo morda odločilno vplivalo na diplomatsko rešitev zalivske krize. V Združenih državah Amerike je v teh dneh govor tudi o visokih stroških, ki so potrebni za nastanitev vojakov in orožja na zalivskem področju. Ameriški zunanji minister Baker, ki je včeraj popoldan odpotoval proti Evropi in Bližnjemu vzhodu, kjer bo imel vrsto sestankov s prestavniki številnih držav, je povedal, da bo do konca leta mobilizacija v Zalivu veljala kar 7 tisoč milijard lir. Baker je med drugim povedal, da ne namerava ameriška administracija odstraniti sedanjega iraškega predsednika. Naj se o tem, je dejal Baker, kar sami Iračani izrazijo. ZDA bodo vsekakor
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zaradi Haiderjevega stališča do slovenske šole v Celovcu
Slovenska vlada odpovedala uradni obisk koroškega deželnega glavarja
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Uradnega obiska koroške-deželnega glavarja Jbrga Haiderja v Slo-j^diji ne bo. Tak je povsem nenaden in ne-lcakovan sklep slovenske vlade le nekaj ur t .ed že dogovorjenim obiskom, ki bi se mo-Vj Uradno pričeti danes ob 10. uri. Slovenska k ada na tak način protestira proti stališču puškega deželnega glavarja, ki zavrača us-hovitev slovenske srednje ekonomske šole
j-elovcu.
l4^kovni urad slovenske vlade je včeraj ob ] nenadoma sklical novinarje v vladni pa-'■ Predsednik Lojze Peterle je skupaj z zu-
brn ministrom Dimitrijem Ruplom in mi-r°m za manjšine
distrc
Prasnil, da bi
dr. Janezom Dularjem aa di se danes, moral pričeti prvi . z uui obisk avstrijske koroške deželne vlade ves V° slovensko vlado. Tega obiska so se 6Lli, ker so pričakovali okrepitev odnosov si dove kvalitete sodelovanja, tudi v korist
;. ^lisico	rvmiVom T n H H nri 510
je ,enske manjšine na Koroškem. Toda prišlo uo novega dejstva, ko je koroški deželni Var Haider na tiskovni konferenci pove-
91ava
dal, da se je uprl sklepu zveznega ministra za šolstvo, da je treba do 10. septembra v Celovcu ustanoviti slovensko ekonomsko srednjo šolo. Tako so se spremenile okoliščine za pogovor, poslabšale so se možnosti dogovarjanja, predvsem pa so se poslabšale razmere za reševanje vprašanj v interesu koroške slovenske narodnostne skupnosti. Zato so deželnemu glavarju poslali pismo, v katerem izražajo začudenje slovenske vlade in predlagajo, da se obisk odloži.
Zunanji minister Dimitrij Rupel pa je povedal, da je koroška deželna vlada še vedno privilegirani sogovornik in da Slovenija ne namerava preskakovati Koroške s svojimi stiki z Dunajem, kamor je včeraj na uradni obisk odpotovala slovenska vladna delegacija. V tem smislu je skušal zdramatizirati učinek Peterletove izjave, češ da ne gre za prekinitev, temveč za odložitev pogovorov, tudi zaradi ozračja koroških in avstrijskih volitev, ko se vsi bore za glasove in se bliža proslava sedemdesete obletnice plebiscita.
Na naše izrecno vprašanje pa je predsednik vlade Peterle odgovoril, da se je vlada v torek srečala s predstavniki koroških Sloven-
cev, ki jih uradno zastopa KOKS. S tem so skušali preseči prakso, ko so se sestajali s predstavniki te ali druge organizacije, kar ne vodi nikamor. Po mnenju predsednika vlade Peterleta je KOKS edini legitimni zastopnik koroških Slovencev in njegova stališča zavezujejo slovensko vlado. Vlada pa se je seveda vedno pripravljena sestati tudi z organizacijami in posamezniki, ki niso včlanjeni v KOKS.
Prav vprašanje enotnega zastopstva koroških Slovencev pa je izredno sporno. V »Razširjenem koordinacijskem odboru koroških Slovencev«, katerega uradna kratica je KOKS, namreč ni Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, niti nobene organizacije, včlanjene v to zvezo.
Proti izključitvi in stanju, do katerega je prišlo, so včeraj na zelo obiskani, polemični in živahni tiskovni konferenci odločno protestirali predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.
Predsednik Feliks Wieser je naštel štiri osnovna izhodišča: slovenska manjšina mora biti subjekt, Republika Slovenija naj upošte-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Bazovica po 60 letih
DUŠAN UDOVIČ

Verjetno med Slovenci ni človeka, ki ne bi z globokim spoštovanjem kdaj postal ob spomeniku štirih junakov na bazoviški gmajni, ustreljenih na današnji dan pred 60 leti. Prvo vidno, z obsodbo na smrt plačano dejanje upora, je bilo v polnem vzponu fašizma jasen znak, da je v slovenskih ljudeh trdno zasidrana volja po obstanku in svobodni uveljavitvi. Zaradi tega je mučeništvo Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča tako nesporno, da njegove moralne razsežnosti priznavamo vsi Slovenci, neglede na različne opredelitve.
Bazoviške žrtve so padle, ko je Primorska imela za seboj desetletje pogromov, požigov in zločinskih pohodov, v katerih naj bi izginilo vse, kar je pričalo o slovenski prisotnosti. Tu je tudi razlog, da so se preizkušeni primorski ljudje, ne da bi se uklonili niti v nadaljnjem desetletju fašizma, množično vključili v narodnoosvobodilni boj, strnjeno kot malokje drugje, brez občutnejših pojavov izdaje in kolaboracio-nizma. Partizansko gibanje je bilo trdno vraščeno v dvajsetletno izkušnjo pripadnosti Primorske fašistični Italiji, ki o usodi Slovencev ni dopuščala nikakršnih dvomov ali utvar. Bazoviški junaki so bili torej dejanski predhodniki oborožene protifašistične vstaje, kajti čas je potrdil smisel njihovega boja in smrti, ki sta tudi po šestdesetih letih razločen zgled poguma in moralne pokončnosti. Takšne, ki je narod, ki hoče obstati, tudi v današnjih okoliščinah ne bi smel nikoli zavreči.
Danes resda ni oboroženega fašizma, ki bi nas preganjal, sredstva, da se naši skupnosti otežuje obstoj so subtilnejša in dobro preizkušena v bizantinizmih političnih špekulacij, ki imajo s civilizacijskimi ambicijami in vrednotami kaj malo skupnega.
Po šestdesetletnem obdobju, ki nas ločuje od upornega dejanja, zaradi katerega so bili bazoviški junaki ustreljeni, lahko zlasti Slovenci, ki živimo v Italiji ugotavljamo globoke sledove, ki jih je v tukaš-njem prebivalstvu zapustil fašizem z vso povojno travmatično dediščino. Neglede na to, da so bili v odnosih NADALJEVANJE NA 2. STRANI

M

Vladni predlog Za družbo Emmont
t® s^LAN — Po skoraj poldrugem letu od rojstva Enimon-Lhlla 3*avna delničarja te zasebno-javne kemične družbe, sku Montedison, prišla do razpotja: ali nadaljujeta po Porjjk * L*01* z jasnimi pravili igre, ali pa pristaneta na »raz-Vfer .0<<- Minister za državno soudeležbo Franco Piga je 0risal vladni načrt.
Varno'rtavniku Montedisona bi poverili operativno odgo-?adolž 0d ENI imenovani predsednik Enimonta pa bi bil Prista,eri za nadzorstvo in finance. Če Montedison ne bo fleltp tako delitev oblasti, bo ENI določil ceno svojih ^ison nai bi jih Montedison kupil. V primeru, da Mon-ne bi botel kupiti teh delnic, bi ENI po isti ceni Kot1 fJe*n'ce Gardinijeve skupine. aU o jJ rečeno, se bodo morali o »nadaljnji življenjski poti« / Petek rKbitni »razporoki« odločiti že v prihodnjih 48 urah, ■eba še b° namreč skupščina delničarjev. K zapletu pa je U hucj6 dodati operativne težave zaradi zalivske krize, ki pbpeset PUzadela tudi Enimont, saj že napovedujejo še-t^tP0nt1° izredno dopolnilno blagajno za 2 tisoč delavcev
Programi svetovne banke lahko upoštevajo samo zvezno vlado
LJUBLJANA — Delegacija svetovne banke pod vodstvom predsednika Barbera B. Conabla je včeraj sklenila večdnevni obisk v Jugoslaviji, v okviru katerega se je srečala s predstavniki zvezne vlade in petimi od šestih republiških vlad. Ob koncu obiska so na tiskovni konferenci v Ljubljani optimistično ocenili reformska prizadevanja in zagotovili pomembno pomoč te mednarodne finančne institucije v programih prestrukturiranja jugoslovanskega gospodarstva.
V programih svetovne banke je Jugoslavija udeležena od leta 1949, do zdaj pa je prek nje dobila za okoli 5 milijard dolarjev posojil. V zadnjih letih so bila sredstva precej skromna. Tako je na primer znašalo posojilo svetovne banke pred dvema letoma zgolj 100 milijonov dolarjev, lansko fiskalno leto zaključili z 200 milijoni dolarjev posojil, v tekočem pa je ta vsota narasla na 700 milijonov dolarjev.
Tiskovna konferenca ob vsem optimizmu, s katero so predstavniki svetovne banke pospre-
mili sedanjo jugoslovansko gospodarsko reformo ni mogla miniti brez vprašanja o prisotnosti republik v programih svetovne banke. Neposredna posojila posameznim republikam niso možna, je bil jasen odgovor. Tega ne dovoljuje niti ustanovna listina svetovne banke, zato je garancija zvezne vlade neizogibna^ V celotnem paketu finančne pomoči pa ima Slovenija kot regija, kjer proces prestrukturiranja teče hitreje, možnost neposrednejšega kontakta, pri čemer pa je težko zagotoviti, da se bo to zgodilo v bližnji prihodnosti, je v zvezi s tem povedal Boris Škapin, ki naj bi v kratkem postal predstavnik v odboru svetovne banke za Jugoslavijo, Nizozemsko in še nekatere države. Predsednik Co-nable je ob pripombi, da nikakor ne namerava komentirati jugoslovanskih notranjepolitičnih zadev, v zvezi s tem tudi navedel, da lahko želje provincialnih ali lokalnih oblasti kjerkoli upočasnijo proces izvajanja programov finančne pomoči svetovne banke, (dd)
Vprašanje države in državnosti na letošnji jubilejni Dragi
NA 9. STRANI
Iraški minister Azh je včeraj obiskal Gorbačova
Irak išče podporo bivše zaveznice Sovjetske zveze
MOSKVA — Ob istem času, ko je iraška televizija poslala včeraj v eter Sadamov poziv arabskemu svetu, naj proglasi »sveto vojno« proti ZDA in njihovim zaveznikom ter »izdajalcu« Fahdu, sta se v Moskvi sestala predsednik ZSSR Mihail Gorbačov in iraški zunanji minister Tarik Aziz. Kot je poročala sovjetska televizija, je šlo za »odkrito razpravo o situaciji v Perzijskem zalivu«, vendar do sinoči pozno niso prispele nikakršne uradne vesti o morebitnem dogovoru med iraškim ministrom in sovjetskim predsednikom.
Tarik Aziz, ki je prispel v sovjetsko prestolnico skoraj nepričakovano, naj bi si s tem potovanjem skušal ponovno pridobiti zaupanje Sovjetske zveze, ki je bila do pred nedavnim med naj zvestejšimi zavezniki Iraka. Ni izključeno, da je Aziz pred nedeljskim vrhom v Helsinkih med Gorbačovom in Bushem izročil sovjetskemu predsedniku Sada-movo sporočilo. Gorbhčov bi namreč tudi po mnenju ameriške politike lahko odigral zelo pomembno pomirjevalno vlogo.
Azizova naloga pa nikakor ni lahka, saj je ZSSR od vsega začetka obsodila iraško zasedbo Kuvajta in podprla vseh pet resolucij Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Sovjetska zveza se namreč zavzema za politič-
no rešitev zalivske krize, eden od osnovnih pogojev za tako rešitev pa je brezpogojni umik iraških enot iz Kuvajta.
Kljub obsodbi iraške zasedbe Kuvajta pa ZSSR ni nikoli prekinila stikov z Irakom, in to v upanju, da bi zalivsko krizo rešili po diplomatski poti in brez vojaških posegov (kot je znano, je Sovjetska zveza že napovedala ZDA, da ne bo podprla morebitnih napadov na Irak). V ta namen so Gorbačov in njegovi sodelavci že 20. avgusta sprejeli namestnika prvega ministra Saaduna Hamadija. Dosedanji stiki pa niso obrodili za Sovjetsko zvezo zaželenih sadov: umik iraške vojske in ponovno neodvisnost Kuvajta.
Aziza, ki skuša najti pot iz »obkroženega Iraka« (kot je dejal Sadam), je čakal torej trd oreh: nihče zaenkrat ne odstopa od svojih stališč, čisto nasprotno, saj je Sadam še zaostril situacijo na mednarodnem prizorišču.
Medtem ko je iraški veleposlanik v Moskvi Gafi Jašem Husein včeraj izrazil »upanje, da bo Sovjetska zveza pomirjevalno vplivala na razreševanje afere in da bo ostala zvesta prijateljica Arabcev«, je Aziz ponovno napadel Busha in vse njegove zaveznike. Mednarodno sodišče, ki naj bi po predlogu francoskega ministra Dumasa obsodilo vse protič-loveške zločince (sodišče naj bi jamčilo tudi spoštovanje resolucij OZN), bi moralo po Azizovem mnenju obsoditi v prvi vrsti prav Busha, ker preprečuje, da bi pošiljke zdravil in živil prispele v Irak.
Mandelo obtožujejo da zaostruje ozračje v južnoafriški državi
CAPETOVVN — Lider Afriškega nacionalnega kongresa Nelson Mandela je bil včeraj ponovno tarča kritik južnoafriškega obrambnega ministra generala Magnusa Malana. Mandela je po torkovih spopadih v črnskem getu Sebekeng med različnimi črnimi strankami, med katerimi je umrlo 36 oseb, obtožil namreč policijske organe, da so s svojim posegom ubili kar enajst oseb.
General Malan je včeraj zahteval od Mandele, naj s konkretnimi dokazi podkrepi svoje trditve. »Gospod Mandela je prezgodaj obtožil obrambne organe in jih obsodil na podlagi nedokazanih trditev,« je dejal general, ki je se je že pred nekaj tedni vpletel v polemiko z južnoafriškim črnim liderjem. Malan je nato izrazil mnenje, da so v državi sile, ki skušajo ustvariti negativno ozračje, tudi tako da pripišejo obrambnim organom vso krivdo za spopade in za morebitne žrtve teh
spopadov. »Ko bi bili objektivni,« J® dejal, »pa bi ugotovili, da je do ubojsv v Sebokengu prišlo, medtem ko je ena skupina črnih s sovražnimi nameni napadla drugo skupino.«
Mandela, ki je skupaj z liderjem bele liberalne stranke De Beerom z®' hteval ustanovitev komisije, ki naj n preučila omenjene dogodke, pa j®5 svojimi obtožbami na račun strank Zulujev izzval tudi reakcije predsedni ka te stranke, Mangosuthuja Buthel®' zija. Le-ta je oh včerajšnji vrnitvi 1 Poljske obžaloval dejstvo, da je Man” dela tako slabo razpoložen do ZulujeV in da se noče sestati z njim. Obenem pa je poudaril, da sam ne bo vsiljev® Mandeli nobenega srečanja. Prav srečanje med Mandelo in Buthelezije® pa bi po mnenju opazovalcev lahk prispevalo k pomiritvi med različnim strankami, sicer se bodo črnski get spremenili v nov Libanon.
• Iraški diktator Husein
Odprava primanjkljaja bo stala Italijane 45 tisoč milijard lir
RIM — Septembrski finančni manever bo po vsem so- , deč »težak« in »boleč«. Vlada je namreč sklenila, da bo prvič po 20 letih uskladila svoje izdatke in prihodke, tako da bi lahko dosegla aktivni saldo. To izhaja iz včerajšnjega »posvetovalnega« sestanka predsednika Andreottija s finančnimi ministri Pomicinom, Carlijem in Formico, na katerem so bili tudi odgovorni za delo Donat Cattin, za industrijo Battaglia, za zdravstvo De Lorenzo, podpredsednik vlade Martelli in podtajnik Nino Cristofori.
Prav slednji je imel nehvaležno nalogo, da je vladni finančni načrt orisal novinarjem. Da bi Italija končno lahko dosegla aktivni saldo, trenutno potrebuje kar 45 tisoč milijard lir. Ta znesek pa bi se lahko povišal na 48, 50 ali celo 51 tisoč milijard lir, če bi prišlo do neugodne gospodarske konjunkture ob zalivskih zapletih. Cristofori ni navedel podrobnih številk, omenil je le, da bodo ta znesek dosegli z večjim davčnim pritiskom in z nižjimi izdatki. Iz njegovih besed je bilo razvidno, da tudi tokrat ne bomo priča strukturalnim spremembam pri odpravi državnega primanjkljaja, ker bo vlada ponovno segla po klasičnih sredstvih. Seveda je na poti uresničitve tega finančnega manevra ogromno čeri. Že sam podatek, da bi morali v zdravstvu prihraniti 10 tisoč milijard lir, nam pove, da bodo hudi odpori. Nenazad-
nje je treba navesti, da so širom po Italiji skupščine lekar narjev, ki morajo odločati o neposrednem plačevanju zdra vil, ker jim država z ogromnimi zamudami plačuje zdrav« zavarovancev. Liberalci in socialdemokrati so že zahteva sklicanje kabinetnega sveta, ki naj razpravlja o tem manev ru. Confindustria je jasno navedla, da ne more prenes novih finančnih bremen, tako da se že vsiljuje sum, da D dobršen del bremen padel na ramena odvisnih delavcev i najšibkejših, ker bodo lahko drugi višji davčni pritisk pre' nesli kot običajno na šibkejše.	,
Vlada se dobro zaveda, da je državni primanjkljaj post _ že nevzdržen za državo, ki je šesta industrijsko najbolj raz vita država Zahoda. S takim primankljajem bi Italija 1® 1993 ob sprostitvi enotnega trga dobesedno zmrznila ^ tega vprašanja ne reši predhodno. Kot je včeraj naved podtajnik Cristofori, bo treba torej pred letom 1993 še nia sikaj storiti.	,
Med vsemi temi skrajno negativnimi vestmi pa je v®a včeraj sklenila z defiskalizacijo ohraniti dosedanjo cen bencina, ki bi se moral podražiti za 25 lir. To pa je zadnja tovrstni ukrep, v bodoče se bo cena prilagajala tržnim c nam v Evropi. Včeraj pa je vlada obenem odobrila počen tev kurilnega olja za 43 lir pri litru.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
podprle vsako morebitno zamenjavo.
Jordanski kralj Husein, ki se je v torek vrnil v Aman po intenzivnem 10-dnevnem krožnem obisku v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in pri peterici zahodnoevropskih ministrov, bo ponovno skušal prispevati k mirni rešitvi sedanjega skrb zbujajočega položaja. Včeraj popoldan je namreč poletel iz Amana v Bagdad, kamor je dospel v večernih urah. Tu se bo danes srečal s predsednikom Huseinom. Predlagal mu bo mirno rešitev zalivske krize z delnim umikom iraških čet z zasedenega kuvajtskega ozelja ter kasnejšo mirovno konferenco na otokih Babuyan in Warba.
V	Parizu se še nadaljuje plodno diplomatsko delovanje. Udeležencem drugega posveta OZN o problematiki ekonomsko manj razvitih držav je včeraj med drugim spregovoril tudi italijanski zunanji minister De Miche-lis, ki je poudaril, da bo zalivsko krizo možno rešiti le z mednarodno solidarnostjo.
Begunci v jordanskih taboriščih se še naprej borijo proti lakoti. Na meji z Irakom, kjer so tamkajšnji upravitelji postavili dve zasilni taborišči - tu je nastanjenih 20 oziroma 30 tisoč v veliki večini indijskih beguncev - je že popolnoma zmanjkala hrana. Tudi zdravil nimajo več v zadostni meri, za vodo pa se ljudje med seboj dobesedno koljejo. V periferiji Amana so pripravili še dve ogromni taborišči, kjer bo našlo prostor okrog 200 tisoč izseljencev. Sicer se bo položaj še zaostril, če ne bo medtem dospela iz Zahoda takojšnja pomoč. S tem v zvezi je Evropska skupnost namenila še dodatnih 15 milijonov ecu (približno 2 tisoč milijard lir) za najnujnejšo pomoč beguncem. Italijanska država je v isti namen namenila 3 milijarde lir.
V	Kuvajtu se medtem Huseinove vojaške enote spopadajo z oboroženo opozicijo, ki se želi na vsak način upreti okupatorju. V Kuwait cityju (Te-lefoto AP) so pred dnevi posneli zgornji posnetek, na katerem je opaziti trupla padlih iraških vojakov.
Spodbudne vesti prihajajo tudi s strani povratka talcev. Včeraj je v Aman z letalom dospela iz Bagdada še tretja skupina Italijanov, v kateri je 27 žena in otrok. Ti bodo morda že danes nadaljevali pot nazaj v Italijo. Iz Bagdada pa prihaja vest, da se šesterica Italijanov, ki so jo prejšnji teden prisilno prepeljali v hotel "Melia al Man-sour", lahko ponovno prosto premika po iraškem glavnem mestu.
Bazovica po 60 letih
NADALJEVANJE S 1. STRANI
med Slovenci in Italijani storjeni pomembni koraki naprej, ali da so bila v razvoj teh odnosov vložena tudi nemajhna prizadevanja, ostaja sveženj odprtih vprašanj in obremenilnih okoliščin, s katerimi se bomo, po vsem sodeč, še naprej ukvarjali. Kot da se ljudi drži hipoteka zgodovinskih dejstev, zaradi katerifi je mnogokrat težko normalno zadihati.
Vse pogosteje je slišati mnenje o tem, da so v tem smislu .tudi pri nas potrebna neka spravna dejanja, toda kakšna? Smo jih res sposobni uresničiti na taki ravni, da lahko imajo resnično zaželeni učinek, ne da bi postala plen najrazličnejših špekulacij in se spreminjala v svoje nasprotje?
Katerakoli spravna dejanja si je namreč težko predstavljati s posiljevanjem zgodovinskih dejstev, z nerazločnim izenačevanjem napadalcev in napadenih, enačenjem vloge partizanov in sodelavcev okupatorja, z neupoštevanjem resničnih, pošteno raziskanih vzrokov in posledic za vsakršno dejanje, ki ga je prinesla vojna.
Toda sprava pri nas lahko pomeni še marsikaj. Iz izjav predstavnikov slovenske in naše deželne vlade je bilo v zadnjem času slišati več namigov na razčiščevanje senčnih plati v medsebojnih odnosih. Radovedni smo, za kaj gre, saj smo del teh nerešenih problemov tudi sami. Nekateri znaki resnici na ljubo niso najbolj spod-
budni: predsednik deželne vlade Biasutti je pred slabim tednom vpričo predsednika slovenske vlade Peterleta ponovno najavil zaščitni zakon in sicer takšnega, s katerim ne bomo zadovoljni, obenem pa apeliral na potrpljenje naše skupnosti. Po tolikih letih je nad takšnimi napovedmi res težko biti navdušeni, saj je jasno, da je vprašanje enakopravnosti Slovencev v tej družbi za bodočnost vseh ljudi naših krajev bistvenega pomena. To bi bilo šele pravo spravno dejanje: sprava italijanske republike z delom njenih zapostavljenih, pa vendar lojalnih državljanov.
Julija smo bili pred bivšim Narodnim domom enotno zbrani skorajda sami Slovenci. Ob svečani proslavi 70-letnice požiga ni bilo dovoljenja za spominsko ploščo, ne za razstavo. Uradnih oblasti ni bilo od nikoder. Pilatovsko si je umila roke, se sramežljivo umaknila za birokratske izgovore in zapravila edinstveno priložnost, da naredi resnično spravno gesto, kajti ni nikakršnega dvoma, da se je gorje, ki je trajalo vse do osvoboditve in še po njej, začelo prav tam. Tako so izbrani citati Gianija Stuparicha iz skrbno pripravljenega nagovora, ki ga je Jože Pirjevec v duhu sožitja namenil tudi italijanskemu prebivalstvu, ostali brez odziva. Mesto je kljub ponujeni roki ostalo hladno in brezbrižno. Bomo sami, v družbi redkih italijanskih prijateljev tudi na nedeljski slovesnosti v Bazovici?
Odkrivanje prave resnice _ o dogodkih v Reggio Emili* vzbuja vse ostrejše polemike
REGGIO EMILIA — Polemike o umorih v prvih pov0j; nih letih v Reggio Emilii je včeraj obravnavalo tudi tainL tvo KPI, potem ko je odgovorni za to vprašanje Piero Fas^ no, prebral svoje poročilo. V sporočilu, ki je sledilo, piš®1 strankino tajništvo podpira dosedanje zadržanje pokraR skega vodstva KPI in zahtevo, da se te strani iz polprsf®*1 • zgodovine razjasnijo. »Poleg tega, da je treba popraviti k vico, ki je nekatere prizadela po nedolžnem, je treba o®10^ no zavrniti vsako težnjo po diskreditiranju odporništva, katerem sta nastali demokracija in italijanska republik ' še piše v sporočilu tajništva. Prav tako pa je po inn® ^ tajništva »nezgodovinsko in zgrešeno trditi, da Togliat*1 imel odločilne vloge pri odpravljanju "odpadniških' 5
Na reakcije, ki jih je sprožilo pisanje Otella Montajj^|_ ja, pa odgovarja tudi pokrajinsko tajništvo iz Reggi° lie. Tajnik Fausto Giovanelli je izjavil, da so se P0*enj0in žal sprevrgle v nesprejemljivo kampanjo proti komunis j in celo proti mestu. Poleg tega pa so tamkajšnji konvc zaskrbljeni zaradi napovedanega shoda misovcev. Ob v namreč nevarnost, da bo njihovo zborovanje degenerir nerede, še zlasti po izjavah o povezavi med rdečimi m 9 e dami in komunisti, ki jih je v intervjuju za nekatere '®Tvjn-časopise omenil Alberto Franceschini, eden od . ^0. skih liderjev brigadistov, ki je omenil, da so brigadis bili svoje prvo orožje prav od bivših partizanov.
• Slovenija odpovedala Haiderjev obisk
NADALJEVANJE S 1. STRANI
va pluralističnost narodne strukture in naj se ne vmešava v njene notranje odnose, politika do manjšine mora biti transparentna in naposled je treba legalizirati vse oblike materialne podpore slovenski narodnostni skupnosti.
Seveda pa je bil glavni del polemike usmerjen h KOKS, v katerem so vsi vodilni člani hkrati tudi vodilni člani »Narodnega sveta koroških Slovencev«. Do spora je prišlo zaradi šolskega vprašanja in odločnega stališča Zveze za dvojezično šolstvo in pristajanje poslanca Smolleja tudi na drugačne, od vlade vsiljene rešitve.
Koroške Slovence in njihov enotni koordinacijski odbor, ki sta ga sestavljali obe osrednji organizaciji paritetno, je skušal razbiti glavar Haider. Javno je izjavljal, da bo zvezo onemogočil in se razgovarjal samo s svetom. Obstaja nevarnost, da se tudi
slovenska vlada podredi njegovi volji pred njegovim uradnim obiskom.
KOKS naj bi deloval na temelju odločitev, ki jih sprejema navadna večina; vanj so predlagali vključitev dveh, treh predstavnikov zveze, ostali pa so iz sveta. V ozadju, ali bolje v ospredju, so finančna vprašanja in finančno razmerje sil med obema osrednjima organizacijama, zagotovitev sredstev za glasbeno šolo, zasebne otroške vrtce, dijaške domove in podobno, ki so ogroženi, ker je za slovensko vlado pristojen samo KOKS, v njem pa teh organizacij ni.
Na tiskovni konferenci je bil navzoč tudi minister za Slovence v tujini Janez Dular, ki je nastopil večkrat in poudaril, da taka polemična tiskovna konferenca pred Haiderjevim prihodom (takrat se še ni vedelo, da bo vlada obisk odpovedala) ni preveč modra poteza. Vztrajal je pri enotnem in uradnem nastopu koroških
Slovencev, zastopanih v KOKS, češ da so se o tem veliko pogajali in govorili, da je tudi sam posredoval in da so vrata za sodelovanje še vedno odprta. Očital je Zvezi, da mu še ni predložila obračunov za porabljena sredstva.
Obsežna je bila tudi razprava o pomembnih šolskih vprašanjih, ki zajemajo poleg trgovske akademije še slovensko osnovno dvojezično šolo v Celovcu, zaradi česar so bili prisotni tudi trije otroci in nemško govoreča mati.
Ozračje je bilo torej napeto in ostro in prišla so do izraza diametralno različna stališča. Značilen je oster protest vodilnih predstavnikov Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki so bili povsem izrinjeni iz stikov z matičnim narodom. Napovedali so, da bodo opravili posvet s svojimi članicami in da bo v kratkem v Sloveniji spet tiskovna konferenca, saj je njihovo edino orožje, da se obrnejo na slovensko javnost.
Direkcija KPI odložila sejo
sklicala
Sejo, ki jo je direkcij® ala za jutri, so Pre“®iia do, 12. septembra. Direk,cl :a spremembo datuma ° :eraj zjutraj z utemeljitvi^ več članov direkcije ,-jj mih na številnih praznil«
se kljub temu
sestan®
mu —
za »NE« in ni izkliučeDri-
na sredinem zasedanju J-*
o večjih razjasnitev	n£)
ni partije, ki so se dr®5'*, lile po glasovanju	ta
cije o zalivski krizi. F E« je medtem potrdila.^ 14. do 16. septembra v __
,	, i _ __Iri 1
Govorili so tudi o nudenju gospodarske pomoči madžarski manjšini
Italijanska manjšina in Slovenija včeraj le »zakopali bojno sekiro«
Novi generalni konzul SFRJ bo Jože Šušmelj
Po dobrih štirih letih slovo Livija Jakomina
p LJUBLJANA — Predsednik slovenske vlade Lojze eterle je v spremstvu številnih ministrov in predvsem s ^delovanjem ministra za Slovence po svetu in manjšine v Sloveniji Janeza Dularja sprejel številno delegacijo Madžarske in italijanske narodnostne skupnosti, ki živi-a » Sloveniji. Razgovor je bil na visoki protokolarni avni, vendar istočasno tudi konkreten in izredno odprt. lJčitno je vlada tudi na tak način skušala poudariti po-ki ga pripisuje reševanju manjšinskega vprašanja 11 istočasno s tem tudi zabrisati negativni vtis, ki so ga v Zadnjem času zbudile v mednarodni pa tudi v slovenji javnosti precej glasne polemike, do katerih je prišlo jed predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji in slo-easkim zunanjim ministrom dr. Dimitijem Ruplom.
, Pred tem sestankom je bil namreč dobro uro trajajoči aelovni razgovor, katerega se je udeležil tudi zunanji Uinister Dimitrij Rupel in manjša skupina predstavni-italijanske manjšine. Na tem razgovoru za zaprtimi , r«ti »so zakopali bojno sekiro«, umirili žogo in izdelali Konkretne predloge za sodelovanje in za reševanje vseh odprtih vprašanj.
O teh stvareh sta na javnem razgovoru, ki je potekal ,b prisotnosti številnih slovenskih in jugoslovanskih časnikarjev v vladni sejni dvorani, govorila tako pred-Sednik slovenskega izvršnega sveta Lojze Peterle kot Predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Silvano au. Peterle se je zavzel za institut odprte meje, ki ga je reba še razširiti, pri tem pa je poudaril, da nihče ni P1 *čoli zahteval revizije meja, vsakdo in seveda tudi Uni-
Italijanov za Istro in Reko pa se ima pravico pogovar-
jati s komer koli želi. V tem primeru pa gre za italijanske begunce, s katerimi je razgovor koristen in se bo z njihovimi predstavniki že jutri sestala tudi slovenska vlada.
Silvano Sau pa je poudaril tudi povezovalno vlogo italijanske manjšine zlasti glede gospodarskega sodelovanja, njihove stike s celotnim političnim spektrom italijanske pisane mavrice in vedno bolj tesne stike z ljudmi, ki so bili po vojni prisiljeni zapustiti Istro in ki bi se sedaj brez spreminjanja meje in ob normalnih zakonodajnih pogojih, želeli v Istro vrniti. Seveda italijanska manjšina ne osporava ne slovenske ne hrvaške suverenosti, toda želi, da se suvereni republiki dogovorita in uskladita vsa vprašanja v zvezi z manjšinsko zaščito, ki mora povsod doseči približno isto raven.
Italijani so se zahvalili tudi za pomoč Editu, njihovemu dnevniku in rovinjskemu institutu. Slovenija je namreč v naprej izplačala svojo kvoto, tako da te za vso manjšino izredno pomembne ustanove lahko do konca leta redno delujejo.
Glede Madžarov pa so bila v ospredju številna vprašanja predvsem ekonomskega značaja, izgradnja infrastrukture, gospodarska pomoč, da se ljudje ne bodo izseljevali, dokončno odpiranje meje in večje mednarodno sodelovanje. Peterle je napovedal, da bo njihovo področje obiskala močna vladna delegacija in predlagal, da do takrat izdelajo konkretne predloge, da bi skušali stvari spremeniti in položaj izboljšati.
BOGO SAMSA
Livio Jakomin
TRST — Jugoslovanski generalnr konzul v Trstu Livio Jakomin bo po več kot štirih letih službovanja v Trstu v začetku oktobra prepustil svoje mesto Jožetu Šušmelju, ki je vodja slovenske delegacije v jugoslovanski zvezni skupščini. Generalni konzulat SFRJ s svojim delom pokriva področja Veneta, Tridentinskega in Južne Tirolske ter Furlanije-Julijske krajine.
V svojem sporočilu oblastem in sredstvom množičnega obveščanja generalni konzul Jakomin izraža prepričanje, da mu je »s skupnimi prizadevanji vseh uspelo še utrditi dobre odnose med državama in okrepiti stike med političnimi, gospodarskimi, kulturnimi in znanstvenimi inštituicijami na obeh straneh.« S tem v zvezi je poudaril tudi razumevanje in pripravljenost sogovornikov, .da mu olajšajo njegovo delo.
Livio Jakomin je bil pred časom že predavatelj na Višji pomorski šoli v Piranu, imel pa je tudi nekatere politične funkcije v okviru slovenskih oblasti. Po odhodu iz Trsta se bo vrnil k svojemu pedagoškemu delu na univerzi.
Biasutti o poteku gradnje hitre ceste
TRST — Predsednik deželne vla-ue Adriano Biasutti je posredoval Pri ministru za javna dela Giovan-Piju Prandiniju v zvezi z gradnjo hitrih cest v tržaški pokrajini. Biasutti je pri tem poudaril, »da je nuj-uo potrebno takoj končati z deli na hitrih cestah na Tržaškem, ki spadajo v pristojnost Anasa, denar zanje	--	--J,--:
Osir
?a odseke, ___ _ _ ____ _ _ _______
ffradnjo in še posebej za odsek med
Lakotiščem in mejnim prehodom pri Škofijah. S tem v zvezi je predsednik deželnega odbora ministru Prandiniju še poudaril, da je deželna uprava izvršilne načrte pripravila že pred leti in jih tudi predala državnemu cestnemu podjetju Anas, pred kratkim pa so bili tržaškemu oddelku Anasa predani tudi dodatni načrti, da bi tako lahko čim prej začeli z deli na naslednjih treh odsekih hitre ceste.
Orlandovo »mrežo« včeraj predstavili tudi javnosti v Vidmu
VIDEM — V Vidmu so včeraj tisku predstavili novo Orlandovo politično formacijo »La rete«. Predstavnik tega gibanja na Videmskem Ellero je pri tem dejal, da »mreža« nekdanjega palermskega župana vabi v svoje vrste predvsem vse »demokratične katolike in demokristjane, ki so razočarani nad politiko, ki je vedno bolj oddaljena od ljudi.« Uradna krščanska demokracija v deželi je hladno sprejela demokristjansko varianto »stvari« in s tem v zvezi je predsednik deželne vlade Adriano Biasutti izjavil, da se strinja z Orlandovimi ukrepi na področju boja proti mafiji in da na splošno ceni opravljeno delo nekdanjega župana v Palermu. Ob tem pa je Biasutti tudi dejal, »da je treba politične bitke biti znotraj stranke in ne z nekakšnim beža-njem naprej, kar ima pridah po avanturizmu.«
Deželna finančna pomoč za zasebne in občinske vzgojnovarstvene zavode
TRST — Na predlog deželnega odbornika za izobraževanje Antoninija je deželni odbor odobril 500 milijonov lir kot pomoč deželnim nedržavnim vrtcem. Pri tem je treba povedati, da gre predvsem za socialno pomoč, ki naj bi družinam, ki imajo otroke v privatnih vrtcih, omogočilo znižanje izdatkov za otroško varstvo. Odbornik za izobraževanje Antonini je s tem v zvezi izjavil, da je v videmski in pordenonski pokrajini kar 90 odstotkov vrtcev v zasebni, občinski ali drugi nedržavni upravi, medtem ko je ta odstotek v Trstu in Gorici precej nižji. Deželne pomoči bo deležno štiriinšestdeset privatnih in občinskih vrtcev v Trstu (v njih je 3.652 otrok), enajst v Gorici (603), osemdeset v Vidmu (4.466) in dvainšestdeset v Pordenonu (4.340 otrok).
Slab položaj reškega gospodarstva
REKA — V prvem polletju letošnje-leta. j e slika kvarnerskega gospo-^fstva dokaj slaba. Oba reška lista La ®ce dei popolo in Novi list poročata, je v primerjavi z istim obdobjem v 111 fizični obseg proizvodnje upadel j, P°prečju za 9 odstotkov. Pri tem ve-jT Posebej omeniti 6-odstotni padec jri°*2Vodnje v ladjedelniški industriji v Ker 17,3 odsotni padec proizvodnje jPaftni industriji. Žalostni primat pa hj trgovina na drobno, v kateri je i °niet v primerjavi z lanskim upadel ar 2a 30 odstotkov.
-'"flo slab je tudi položaj tudi na (jjhfočju likvidnosti. Kot je povedal jj. eht°r Ladjedelnice »3. maj« Golac, |4r. Manjka približno 53 milijonov do-(j0Iev. kar gre predvsem na račun ne-
s sPelih državnih subvencij. Golac je v zvezi tudi zagrozil, da če Dr-
ne bo izpolnila svojih zakonskih .Veznosti, bo ladjedelnica prisiljena
^iti
Državo.
Rekordna turistična bera v naravnem parku Plitvice
ZAGREB — Po pisanju jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug so v prvih osmih mesecih letošnjega leta zabeležili rekordne turistične rezultate na Plitvičkih jezerih. Ta naravni park je do konca avgusta obiskalo pol milijona turistov, kar je več kot so predvidevali in več kot v istem obdobju lani. Avgusta meseca je teh 16 jezer, ki jih mnogi imajo za edinstvene na svetu, obiskalo tudi do deset tisoč turistov dnevno.
Med tujimi.gosti je bilo največ Italijanov, bolj pogosti gostje kot drugje v Jugoslaviji pa so bili tudi Avstrijci. Šele na tretjem mestu so Nemci, ki drugod premočno zasedajo prvo mesto po obisku. Po prvih podatkih o rezervacijah bo tudi september plitviškim turističnim delavcem prinesel ugodne rezultate, do konca leta pa naj bi število obiskovalcev preseglo 713 tisoč gostov, med katerimi je velika večina tujih.
Na turističnem področju pa predstavlja s svojimi otočki pravi raj za pomorske turiste zadarski arhipelag, kjer se s svojimi jadrnicami in čolni lahko ustavijo na otokih, otočkih, čereh in divjih plažah daleč od običajnega obmorskega turističnega vrveža. Eden od teh otočkov je tudi Škarda, ki leži med Istom in Premudo. Otok je praktično nenaseljen, je pa tudi edini, na katerem še ni električne enrgije. Tam ob svečah stalno živijo le 4 (štiri) osebe, prej pa je otoček imel približno osemdeset prebivalcev.
Prav ta samotnost in pa neomadeže-vana »divja« narava sta prispevali svoj delež, da Škadra postaja vse pogostejši cilj navtičnih turistov. Na otočku je približno 20 hiš, ki jih je mogoče najeti in preživeti počitnice v stilu Robinsona Crusoeja, podobno kot jih že ponujajo tudi na Kornatskih otokih. O turističnem razvoju in o elektrifikaciji Škadre pa zdaj teče beseda tudi v občinski skupščini v Zadru.
Od včeraj dražji bencin v Jugoslaviji in Avstriji
BEOGRAD Kot je bilo pričakovati in kot je bilo že napovedano konec prejšnjega meseca, je zalivska kriza povzročila dvig cen naftnih derivatov v sosedni Jugoslaviji. Po novem bo super bencin stal 8,3 dinarja (ob meji približno 900 lir), normalni bencin bo po 8 dinarjev, neosvinčeni pa po 9,60 din. Ustrezno s tem se je zvišala tudi cena za dizelsko gorivo, ki bo po 6,9 dinarja za liter. Kot so sporočili, gre višje cene pripisati dražji surovi nafti na svetovnih trgih, predstavniki rafinerij pa so tudi sporočili, da ni strahu za morebitno pomanjkanje naftnih derivatov.
Podobni so bili razlogi za podražitev v Avstriji, ki pa ni prva v zadnjem času. Od včeraj opolnoči je tam državno naftno podjetje OEMV navadni bencin podražilo za približno 40 lir pri litru, njegova cena pa znaša nekaj manj kot 1.000
lir, super bencin je približno 1.100 lir (60 več kot prej) neosvinčeni bencin pa je nekaj nad 1.000 lir (10 šilingov) za liter.
Vse vrste bencina so se v Avstriji zadnjič podražile 18. avgusta, ko so se cene dvignile za 50 lir pri litru. Takrat je ta podražitev naletela na precejšnje proteste in gospodarski minister je s tem v zvezi celo začel s preiskavo, če je bila podražitev upravičena. Očitno je prišel do podatkov, ki so narekovali novo podražitev, ki pa sta jo oba avstrijska avtomobilska kluba OEAMTC in ARBOE ocenila za »škandalozno in neodgovorno.« Državna naftna družba OEMV je avgustovsko podražitev opravičilo z zalivsko krizo, včerajšnjo pa z neuspelimi pogajanji generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov De Cuel-larja z iraškim zunanjim ministrom Tarekom Azizom.
Sežanski Krasmetal bo nadomestil Siko
stQt^EŽANA — Skoraj leto dni po začetku stečajnega po-RKa v sežanskem Krasmetalu seštevek terjatev upnikov n0 dokončan. Doslej so uspeli doseči sporazum o približki, hretiini zahtevkov. Ker tudi ostali problemi niso nerešlji-Osk ' Po mnenju stečajnega upravitelja Borisa Mastena tudi ti(V e zahtevke in odprta vprašanja v zvezi z nekdanjo ma-tfjtj firmo, šempeterskim Sipom, lahko razrešili v približno ®Setih dneh, tako da bi stečajni senat končal postopek esec dni kasneje.
začetka stečaja je iz Krasmetala odšlo približno 100 Pa sv<:ev, od katerih jih je 70 dobilo delovne knjižice, ostali iJot ° odšli na lastno željo. Odpusti so bili potrebni zaradi Zafaaanje prezaposlenosti in dela na zalogo. Tisti, ki so 2tr>an>° ostali' se ukvarjajo s stečajem in končujejo začeto PrexJ. ano proizvodnjo ter vzdržujejo obrate oziroma predejo škodo.
tovjj razvalinah sežanskega Krasmetala je bilo že usta-novo podjetje Siko, ki naj bi prevzelo ostanke Krasmetala. Siko bo ohranil njen prodajno "zani-kat 9ram' ki nai bi 9a dopolnil z kooperantskimi posli, 'klo ri re se že dogovarjajo. Vse skupaj pa naj bi zagotav-k»el0 za vse zaposlene, ki so še ostali v poslavljajočem
rasmetalu.
J. O.
V Piranu bo kmalu začel veljati precej spremenjen prometni režim
PIRAN — Čez dober teden bodo pred Piranom odstranili zapornice in prenehali s poletno omejitvijo prometa, hkrati pa začeli z novim parkirnim režimom v tem slovenskem obmorskem mestu. Kako jim bo to uspelo, še ne vedo, saj so ugotovili, da je v ožjem delu mesta - v samem Piranu - registriranih 1156 osebnih avtomobilov, pri najboljših močeh pa bi odgovorni lahko ponudili kakih 550 označenih parkirnih mest. Že to dovolj pove, da se bodo Pirančani morali tudi v prihodnje znajti, kolikor bodo vedeli in znali, kajti o napovedani in predvideni garažni hiši, tako kaže, še dolgo ne bo nič.
Predlagani prometni režim, ki so ga podprli tudi člani občinskega izvršnega sveta, bo omogočil meščanom parkiranje v večini mestnih ulic in trgov,’ vendar samo Pirančanom (podobno kot imajo to že dalj časa urejeno v Kopru) in bodo zato, da bi jih bilo mo-
goče spoznati, piranskim avtomobilom razdelili posebne nalepke. Vsi ostali, ki bodo prišli v mesto, bodo imeli na voljo zastonj veliko parkirišče pred Piranom, brezplačen prevoz z majhnim avtobusom od parkirišča v mesto in nazaj (avtobusno progo je že prvega avgusta vpeljal Slavnik, vozi vsakih 15 minut in bo to počel vse leto).
Tisti, ki niso doma v Piranu, pa bodo lahko parkirali tudi na Tartinijevem trgu, samo tukaj v mestu, vendar s plačilom dokaj zasoljene parkirnine, saj so predlagali, da bi za uro parkiranja na osrednjem piranskem trgu vsi vozniki plačali po 50 din na uro. Ponoči med 22. in 6. uro bo parkiranje na tem trgu zastonj, sicer pa bo pajek še naprej skrbel, da glavna prometnica (Cankarjevo in Kidričevo nabrežje) ne bo zaparkirana in da bo promet po njej potekal normalno.
BORIS ŠULIGOJ
V soboto v Portorožu Že spet Neptunov krst
PORTOROŽ — Čeprav so po 43-letih delovanja Srednje pomorske in prometne šole v Portorožu učitelji že razmišljali, da bi ukinili tradicionalno in edinstveno prireditev Neptunov krst, se to letos ne bo zgodilo. Vse kaže, da se je tokrat turistično gospodarstvo z Obale zbudilo in na najrazličnejše načine priskočilo na pomoč tej srednji šoli pri organizaciji krsta prvošolčkov, ki bo to soboto, 8. septembra popoldan.
Povorka gusarjev in sužnjev z bogom Neptunom bo ob 15. uri in 30 minut krenila v Portorož. Okoli 17. ure bodo z večjimi barkami zasebnih prevoznikov (ponudili so zastonj prevoze) prepeljali gusarje in sužnje iz Portoroža v bernardinsko laguno. Tu bo nekaj pred 18. uro Neptunov govor in krst bodočih pomorščakov. Pravzaprav gre za učence, ki so se v programu pomorstva vpisali v smer plovni tehnik in smer ladijskega tehnika, v programu elektrotehnike pa v smer elektrotehnika - elektronika, oziroma elektrikarja -energetika. Bernardinski gostinci bodo ob tej priložnosti pripravili posebno gusarsko gostijo in gusarsko maškedaro za vse udeležence Neptunovega krsta. Pripravili bodo tudi Igre brez meja med gusarji in sužnji, plezanje na drog za pršut in tekmovanje v vlečenju vrvi. Najbolj izvirne maske bodo nagradili.
B.-Š.
Poseg pri odborniku Di Benedettu zaradi gradnje hitrih cest
Nedopustne zamude pri izplačevanju odškodnin za razlaščena zemljišča
V	ponedeljek seja tržaškega občinskega svetu
V	ospredju sinhrotron in problem priseljencev
Na sedežu deželnega odborništva za prevoze in promet je bilo v torek srečanje med vsemi strankami, ki so zainteresirane pri uresničevanju hitrih cestnih povezav na Tržaškem. 'Srečanje sta že pred dvema mesecema zahtevali Kraška gorska skupnost in Kmečka zveza, da bi opozorili pristojne oblasti, predvsem Deželo in državno podjetje za ceste ANAS, na vrsto neizpolnjenih obveznosti do lastnikov razlaščenih zemljišč za gradnjo cest. Tako Dežela kot ANAS sta se namreč s pisno pogodbo obvezali, da bosta spoštovali dogovorjeni postopek za izplačevanje zneskov za razlaščena zemljišča in realizacijo cest. "Pri tem gre zlasti za problem izplačevanja odškodnin za odseke, za katere bi morala biti izplačana odškodnina v višini 80 odstotkov najkasneje v petih mesecih po zasedbi zemljišča, preostalih 20 pa po končanih delih. Dejansko pa je treba povedati, da ta obveznost doslej ni bila izpolnjena v celoti in je v večini primerov poteklo že več kot 5 let od zasedbe, lastniki pa doslej niso prejeli še nobenega izplačila. Podrobneje lahko povemo na primer, da je na odseku avtoceste v gradnji Prosek-Opčine, kjer je 92 lastnikov zemljišč, bilo doslej izplačanih le 39 lastnikom 80 odstotkov akontacije, ostali pa še vedno čakajo na ta prvi obrok, samo sedmim pa naj bi v kratkem izplačali še saldo 20%. Na odseku Opčine-Fernetiči je zainteresiranih 51 lastnikov. Od teh jih je samo 20 dobilo izplačano akontacijo (80%) in jim je obljubljeno, da bodo v septembru dobili še saldo, ostalih 31 lastnikov pa ali ni sprejelo ponujene odškodnine, ali pa vsekakor ni doslej prejelo niti lire. Prav tako je na odseku Opčine-Padriče, kjer je od 157 lastnikov le 74 prejelo akontacijo
80% in od teh naj bi jih le 31 v doglednem času prejelo še saldo.
Poleg tega glavnega problema obstajajo še nekateri drugi, kot so vzpostavljanje zemljišč po opravljenem delu v prejšnje stanje, ureditev dostopov na zemljišča, zasedba zemljišč brez ustreznega dovoljenja itd. Nič manj pomembno je tudi vprašanje postavitve dvojezičnih smerokazov na cestah, ki jih naša skupnost zahteva zaradi spoštovanja etničnih značilnosti teritorija in je bila ta zahteva postavljena na samem začetku postopkov za izgradnjo cešt.
Potem ko je deželni odbornik Di Benedetto v uvodu srečanja pozdravil vse prisotne (ANAS je zastopal inž. Lagana, Kraško gorsko skupnost in dolinsko občino župan Marino Peče-nik, zgoniško občino župan Miloš Budin, tržaško občino odbornika Cernitz in Bettio, koordinacijski odbor vzhod-nokraških vasi Karlo Grgič in Kmečko zvezo tajnik Bukavec) je predsednik Kraške gorske skupnosti in dolinski župan Marino Pečenik podrobno prikazal odborniku Di Benedettu in predstavniku podjetja ANAS celotno
problematiko, njegova izvajanja pa so dopolnili še. zgoniški župan Budin, predsednik koordinacijskega odbora Karlo Grgič in tajnik KZ Edi Bukavec.
V razpravi, ki je sledila, je deželni odbornik Di Benedetto najprej poudaril mednarodni pomen gradnje avtocestnih povezav na Krasu, prav tako pa je tudi menil, da je treba v zvezi z razlastitvami zemljišč spoštovatin sprejete obveze in da bo zato Dežela še naprej sledila temu problemu. Vse odgovorne za izgradnjo cest je pozval, naj naredijo svojo dolžnost do prizadetih lastnikov. Kar pa zadeva vprašanje dvojezičnih smerokazov, je odbornik Di Benedetto zavzel stališče, da je na področju, kjer živi skupnost, ki je drugačna od večinske, prav, da se postavijo smerokazi z oznako občin in vasi tako, kot se uradno imenujejo (npr. San Dorligo della Valle-Dolina), Sgonico-Zgonik in tako za vse ostale kraje), torej dvojezično.
Prisotni predstavniki občin, vzhod-nokraških vasi in KZ so tudi dejali, da mora biti ta utemeljena zahteva uresničena že za odprtje odseka od Kati-nare proti tovarni Velikih strojev, ki bo 11. septembra.
Po poletnem premoru se bo v ponedeljek sestal tržaški občinski svet in takoj razpravljal o nekaterih dokaj važnih vprašanjih. Na vrstnem redu je tako občinski odlok, ki predlaga nekatere popravke v zvezi s Centrom za znanstvene raziskave, oziroma lokacijo sinhrotrona pri Bazovici. Kot je znano je nadzorni odbor poslal Občini ugovore glede jusarskih zemljišč.
Nadalje bodo svetovalci razpravljali o prehodu skrbstvene službe za handi-kapirane mladostnike s pokrajinske na občipske uprave. Tržaški občinski odbor je že zagotovil, da bo naredil vse za to, da ne bi prehod pristojnosti pomenil težav za handikapirance.
Občinsiki odbor pa je na svoji seji razpravljal tudi o pomoči priseljencem iz raznih izvenevropskih držav. Odbornik za skrbstvo Berce je orisal odlok, ki dovoljuje občinski upravi, da prosi Deželo FJK za posebno finančno podporo v korist priseljencev, kot to predvideva zakon.
Zato, da bi bolje sledili omenjenemu problemu in poskrbeli za boljše skrbstvene storitve, so imenovali poseben odbor, v katerem bodo predstavniki Občine in združenj ACLI, Ca-ritas in ITIS. V načrtu je ustanovitev posebnega centra, kjer bi se lahko zbrali novi prišleci in kjer bi lahko nudili prvo pomoč vsem priseljencem, ki so v rednem delavnem razmerju in tistim, ki delajo na črno ter študentom in beguncem.
Občinski načrt pa predvideva tudi vrsto drugih posegov, kot so pomoč glede stanovanj, zaposlitev, poklicno izobraževanje, zdravstvena oskrba, pravna pomoč, pravica do študija in možnosti kulturnega udejstvovanja. Skratka, gre za vprašanja, ki so nujna za normalno civilno življenje.
Hidrogliser pred zaključkom sezone
Sredi septembra bo hidrogliser, ki je te poletne mesece povezoval Trst s Seljanom, Miljami in istrsko obalo, prenehal pluti. Giuseppe Pittino, predstavnik družbe Societa Ališcafi, ki upravlja te pomorske povezave, je poudaril, da je bila ta sezona izredno pozitivna, saj se je število potnikov znatno zvišalo. Od junija do danes se je s hidrogliserjem peljalo približno 7 tisoč ljudi. Tudi lani je bil obisk precejšen, saj je samo v Istro odplulo s hidrogliserjem 5 tisoč oseb.
Najbolj uspešna je bila prav pomorska povezava z Miljami, kjer so uvedli tudi pogostejše plovbe, saj je bilo povpraševanje res veliko. Societa Ališcafi je urnike potovanj na plovni progi Trst - Milje prilagodila željam in potrebam potnikov. Kdor se je redno vozil s hidrogliserjem, je imel tudi možnost, da je napravil mesečni abonma.
Vremenske razmere so bile letos za grozdje razmeroma ugodne
Zgodnja trgatev za kvalitetno vino
Prejšnji teden ja naše vinogradnike skrbelo, da ne bi grozdje, zaradi visokih temperatur, predčasno dozorelo. Ohladitev teh dni je nekako pripeljala dogajanje na normalne tire, čeprav bo letošnja trgatev nedvomno zgodnejša, kot smo bili sicer vajeni.
»Kvaliteta grozdja je letos nadpovprečna,« nam je povedal dr. Giuseppe Fantina, ki je odgovoren za vinogradništvo pri Kmetijskem nadzor-ništvu. »Izjemno ugodne vremenske razmere so nedvomno prišle na roko vinogradnikom iz tržaške pokrajine. Vse bele sorte so zdrave in tudi količina je več kot zadovoljiva. Škoda, da istega ne moremo reči glede terana. Ko je ta vrsta pomladi cvetela, se je vreme poslabšalo, tako da so te trte žal izgubile veliko zaroda. Kar se ,tega tiče se vinogradniki lahko potolažijo, saj nas izkušnje učijo, da je v teh primerih kvaliteta pridelka praviloma višja. Kmetovalcem bi svetoval, naj za trgatev in potem v kleti uporabljajo najsodobnejše tehnike, da ne bi pokvarili tega, kar nam je narava letos poklonila.«
S temi izjavami se strinja tudi agronom Kmečke zveze Stefano Kosati. »Kvaliteta pridelka je nedvomno visoka. Količina sladkorja in na-
ravnih kislin v grozdju stalno narašča, pa tudi razmerje med temi elementi je še kar ugodno. Nekateri vinogradniki iz Medje vasi in iz dolinske občine so že začeli s trgatvijo. Seveda so »na udaru« samo zgodnejše sorte, kot na primer beli pinot in sauvignon.«
S trgatvijo je že začel Robi Ota iz Boljunca. »Trgali smo malvazijo in vitovsko garganijo, ki sta v nekaterih vinogradih, ki so bolj izpostavljeni soncu, že dozorele. Sicer pa nas glavno delo še čaka.«
Euro Parovel iz Mačkolj nam je povedal, da bodo pri njih s trgatvijo še počakali, seveda če se bo vreme obdržalo.
Stanislav Milič pa nam je dejal, da v Zgoniku že dolgo časa ne pomnijo tako zgodne letine. »Nekateri bi s trgatvijo lahko začeli že ta teden, večina pa namerava trgati čez kakih deset dni. Pred koncem septembra bo verjetno že vse grozdje, belo in črno, pobrano.«
Edi Kante iz Praprota meni, da bo letošnja letina verjetno ostala v zgodovini. »Škoda le, da bo nekaj manj terana. Pri nas bomo verjetno trgali proti koncu meseca.« (w)
Občina Trst pa si zastavlja t11^1 vprašanje sprotne denarne pomoči pd" seljencem. Doslej je tržaška občinska uprava potrosila za sprotno potno preko 30 milijonov lir, predvidevajo pa, da bodo do konca leta potrosil1 približno 60 milijonov.
Na seji je bil tudi govor o vedno bolj številnih albanskih ubežnikov, ki prihajajo v Trst iz pristanišča v Draču' Naglasili so, da je občinska uprava v stalnem stiku s tržaško prefekturo in da skrbi za to, da bi beguncem nudu> prvo pomoč in možnost bivanja. Odp1" rajo se namreč številna vprašanja, ko so bivališče, prehrana itd., najbolj Pr°' blematična pa so prav stanovanja, s katerimi razpolagata občinska uprav3 in ITIS. V tem smislu so vprašali tudi za pomoč notranje ministrstvo.
Tržaški občinski odbor je torej ravnaval pereča vprašanja, govor pa J bil še o problemu osebja in o skladu za ovrednotenje produktivnosti usluž' bencev.
Letos pet milijard lir na razpolago Pokrajine za razna javna dela
Pokrajina Trst bo za letošnje razpolagala z vsoto v višini 5 milijartl lir (3 milijarde in pol na račun kapda' la, ostalo pa na račun obresti) za finan' siranje javnih del v vseh šestih obč>' nah: Trst, Milje, Devin-Nabrežina, D°' lina, Zgonik in Repentabor. Denar je bil dodeljen na podlagi zakona št. 10 0 razdelitvi finančnih prispevkov Dež®' le. Zakon predvideva, da imajo v vsa-
kem primeru prednost dela, ki so
bil®
že začeta, oz. za katere je bil že pf*' pravljen načrt. Šele nato bo mogoč® dobiti denarno podporo tudi za pop01' noma nova javna dela. Kar zadeva preureditev šol in športnih objektov' bodo morale omenjene občine upošt®' vati letni program, ki ga bo sestavu3 Občina Trst. Slednja bo morala izobh' kovati svoj načrt v dogovoru s Pokra' jino. Pokrajinska uprava pa bo nepoS. redno odločala, kako razdeliti deželo' finančni prispevek za izboljšanje voz nosti cest, vodovodov in greznic, P° kopališč ipd.
Pred kratkim so se že sestali odbor niki za javna dela vseh šestih občU1, Pogovarjali so se o razdelitvi fiua^’ '.čnih sredstev. Ta mesec pa je v načrt še ena seja, ki bo prav tako kot pr''® potekala na sedežu Pokrajine. Na t®" sestanku naj bi sestavili seznam d® ' ki jih je treba denarno podpreti. 1 seznam bo morala nato odobriti PoK rajina.
■ Rajonski svet za Škedenj in Ča
bolo se bo sestal 11. septembra , uri na sedežu v Ul. Roncheto. P° .-j sporočil predsednika ter vprašanj 1. interpelacij ima na dnevnem redu tu razpravo o osnutku pravilnika sm®13 ske službe in o načrtu za javna dela triletje 1991-93.	.
Istega dne ob isti uri se bo sest tudi rajonski svet za Sv. Ivan s pod0 nim dnevnim redom.
uradno priznan jezikovni licej
sedež državnih izpitov
tehnični zavod za računovodje
sedež državnih izpitov
uradno priznanih vseh pet let
srednja šola za nadoknadenje izgubljenih let
geometri - knjigovodje - učiteljišče liceji - vrtnarice - srednja šola
informatika poklicni tečaji
tajništvo podjetja programerji IBM - strojepisje stenografija - jeziki knjigovodstvo - aranžerstvo finančni svetovalci
VPISOVANJE
v dnevne in večerne tečaje:
NOV SEDEŽ
TRST - UL. LAZZARETTO VECCHIO 24 ' TEL. 040/307440 - 307416
Po nedavnem obisku medvedka v bližnji tržaški okolici
Kras primeren dom za živaH
Na tržaški Kras sta v prejšnjih dneh prišla dva neobičajna gosta: eden še teka po širnih gozdovih, drugi pa je svojo pot končal v zmrzovalniku Tržaškega naravoslovnega muzeja.
Slabši konec je napravil piton, ki so ga povozili na Obalni cesti, gozd pa uživa mladi medved, ki se je ves dan potikal po Globojnerju in v okolici Centra za znanstvene raziskave. Povoženi piton leži vsekakor na vesti nemarnega lastnika in ekshibicionistične želje po tem, da držimo doma eksotične živali. Nekateri se ne zadovoljijo s papigo (že z večjimi vrstami ptic obstajajo pač težave), ampak kupujejo leve, tigre in panterje. Podobne manioke najdemo tudi pri nas, pri Banih je na primer živel lev, ki ga je kot mladiča kupila družina, nato pa ga niso mogli imeti doma in so ga postavili v povsem neprimerno kletko. Ne bomo opisovali trpljenja leva, ki je živel v skrajno majhni in nezavarovani kletki v mrazu, dežju in burji. Po posegu svetovnega naravnega sklada WWF in v sodelovanju z Društvom za zaščito živali so našli,levu primernejše bivanje, prav WWF pa opozarja, da ima zasebnik na Tržaškem mladega tigra, ki bo seveda zrastel in prerastel lastnikove rejske zmogljivosti. Piton je prav gotovo prišel v last in roke kakega podobnega brezvestneža in se potem znašel na cesti. Na vprašanje, kako in zakaj si ljudje nabavijo divje živali, bi bilo najprimernejše, da bi odgovarjali psihologi in morda sociologi, morda pa gre le za neumnost, za katero ni zdravil in specialistov.
Povsem drugo vprašanje je simpatična prisotnost medveda. Morda se čudno sliši, vendar je danes morfologija Krasa takšna, da ne izključuje obiskov kosmatincev tudi v naši bližini. Nepretrgano gozdnato območje, ki veže naš Kras z gozdovi Vremščice, Snežnika in drugih krajev, pomeni za marsikatero divjad vabljivo in vsaj deloma varno pot. Tako so na Kras prišli divji prašiči, selijo pa se srne in druge živali. Končno je prišel še medvedek, ki je morda zaradi mladosti zašel. Marsikdo si je zastavil vprašanje, če ni morda tudi on ušel iz kake kletke, saj ni bil pretirano plašen, vendar je šlo za žival, ki je le pred nedavnim
zapustila materino varstvo in je po vsej verjetnosti P1 sg izkušena. Na medveda se je pričel miroljuben lov, saj ^ ga hoteli uspavati in odnesti v primernejši gozd, ven®,oVo je lovcem izmuznil in si sam izbral bivališče. Prav g°l s0 je okolica Centra za znanstvene raziskave neprimerno^ ,a pa tudi na tržaškem Krasu področja, kjer obisk ntedv nikomur ne škodi, čeprav je to žival, ki ljubi mir, a ^ približa hišam. Seveda bi bilo napak pisati, da so s j nam naselili medvedi in še slabše, kako moramo biti n sprehodi oprezni, da ne srečamo še mladičeve mome očeta.	. d-
Ko govorimo o živalih na Krasu, moramo misliti p vsem na njihov razvoj in varnost. Eden izmed nujnih “ fl. pov bodo seveda obcestne mreže na avtocestnih pov _e. vah, saj se lahko prisotnost srne pri velikih hitrostih SP -----• ----X----------1..”_	r-.	-------z skOCl
,od
meni v večjo tragedijo. Dejstvo je namreč, da pokrajinskih in drugih okoliških cestah precej s^‘gSti. avto, vendar so posledice omejene zaradi nizkih uu Odpira pa se tudi splošnejše vprašanje ureditve ^ j0 skratka, problem parka. Pri tem pa je očitno, da se m domeniti predvsem Slovenija in tukajšnje krajevne in,^,e(j-uprave. Narava ne pozna meja in zgodba našega me ^ ^ ka, ki so ga po televiziji pokazali vsej Italiji, je v smislu dovolj zgovorna.
V Devinu o paleologij*
trimesečje od.a5„
gusta do oktobra organiziralo vrsto srečanj za razsv®
Devinsko kulturno združenje, ki je za
,.etlit®;
oko«®®'
mitov, zgodovine in arheologije Devina in njegove^o^.^
Srečanje se bo pričelo ob 19.30 v devinskem hotelu '^^ed raciji "Dama Bianca", večer pa bo posvečen obdob) qoVo-bronasto in železno dobo v severovzhodnih deželam za rila bo prof. Paola Cassola Guida, docentka na oda antične vede tržaške univerze.
Negotova usoda bivših delavcev
Sindikati za nujno srečanje o Aqunli z deželno upravo
Štipendije, neustrezni prostori, odnosi, demografski padec, združevanje šol...
Nekaj »kamenčkov«, ki ob začetku šolskega leta žuljijo profesorje slovenskih višjih srednjih šol
hi^avcem' ki 80 zaposleni v Jsi čistilnici Aquila, se ne obeta c dobrega. Odlok Medministrske-odbora za gospodarsko načrtova-(CIPE), ki je zagotavljal sredstva . dopolnilno blagajno za te delav-> bo zapadel 31. decembra. To dej-v° zaskrblja krajevne voditelje rok°vnih organizacijah sindikatov riaiT' CISL in UIL, ki so se sestali, a bi ocenili nastali položaj, ro znano je obrate bivše čistilniki	kupila družba Monteshell,
Jo svojčas pripravila načrt za po-POin° gospodarsko in proizvodno j ^trukturiranje tovarne, srce nove L.d^trijske dejavnosti pa bi morala n 11 Podzemska skladišča utekočinje-Za?9 P^na propana. Še preden se je kal birokratski postopek, so sindi-inri 6 or9anizacije' Dežela in Zveza Ib i trijcev podpisale sporazum, ki tn , m^il, da bodo delavci bivše čis-. niče v dopolnilni blagajni vse do-fa?r ne b° Monteshell prestrukturi-obrata. Ta sporazum je slonel a točnem industrijskem proizvod-a,n načrtu Monteshella, ki pa med , ajevnim prebivalstvom ni žel veli-navdušenja. Ti pomisleki so pr-nstveno ekološke narave. Vsled da*K S° kraievni upravitelji sklenili, " bo načrt pretresla posebna dežel-0a komisija.
Sindikalisti CGIL, CISL in UIL v t uPnem tiskovnem poročilu ugo-Jajo, da deželna komisija žal še v °bjavila rezultatov svoje raziska-' Ta zamuda pa nedvomno nega-n° vpliva na rešitev tega žgočega [j ašanja. Zaradi tega so sindikalis-Ca ^Prosili deželnega odbornika ( arb°neja za nujen sestanek, na ka-, rom mu nameravajo predočiti svo-zahteve in pomisleke.
Na višjih srednjih šolah so v teku popravni izpiti in ko bodo opravljeni, se bodo ravnatelji in profesorji začeli konkretneje pripravljati za začetek novega šolskega leta, ki dejansko že trka na vrata. Da so slovenski šolniki že v zagonu, priča med drugim tudi seminar, na katerem upamo, da nabirajo nove informacije in spodbude. Ker smo želeli spoznati, s kakšnim občutkom se lotevajo dela v novem šolskem letu, kakšne so njihove želje, pa tudi kritične opombe, oziroma, kaj jih najbolj žulji, smo se obrnili na nekatere od njih in jih prosili za kratek intervju.
Ester Sferco, profesorica slovenščine in zgodo-vine na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois.
»Že nekaj let se mi septembri predstavljajo v znamenju nelagodja ob vedno znova ponavljajočih se nerodnostih v zvezi s podelitvijo štipendij za izpopolnjevanja v Ljubljani, s katerimi skuša naša matica izboljšati kakovost in učinkovitost zamejskega šolstva. Mnenja sem namreč, da bi morali prejeti podporo ob šolski plači ljudje, ki imajo res težave v izražanju in sicer predvsem tisti, ki so obiskovali italijansko fakulteto, torej zlasti in predvsem profesorji in učitelji znanstvenih predmetov. Ljubljana bi si morala prizadevati zlasti v smeri spodobnejšega izražanja na čisto osnovni ravni — mislim celo, da je to tudi smoter vsakoletnega podeljevanja štipendij.
Žal že več let tega ne opažam. Štipendije prejemajo ljudje, ki jim družina (to so predvsem matere) ali pa zdravje često onemogočata celo redno prisotnost na šoli — kljub temu pa se zdi, da jim je študij v precej oddaljeni Ljubljani lažje premostljiv. Marsikatera je z lahkoto izpolnila zahteve in dosegla podporo celo več let, da bi naposled odšla — v pokoj....
Ob podelitvi se tudi zdi, da je nekoliko poudarjena možnost nadaljevanja podiplomskega študija, pa čeprav prosilec tiči nekje na nižji srednji šoli in je morda že tako odrasel, da bi lahko celo njegovi otroci prosili za štipendijo... Taki otroci namreč "stare" suplirajo, ko ti "študirajo" v Ljubljani...
Kdo je pa tega kriv? Po mojem mnenju tisti, ki štipendijo podeljuje. Moral bi namreč prisluhniti ravnateljem, ki dobro vedo, komu se jezik "krha" -ta bi namreč podporo zelo potreboval in lepo je, če ga nagovorijo, da prosi. V primeru, da štipendijo
dobi, bo vsaj eno leto zahajal v slovensko družbo, saj marsikdo, ki danes redno poučuje, dobro pozna le svoje dijake in morda le sovaščane, če ne živi v mestu. Slovenščino pa mora zagovarjati tudi on, ne samo profesor tega predmeta, ki se mu večkrat dozdeva, da uči tuj jezik. Sposobni, nadarjeni kolegi s svojim izbrušenim jezikom, ki že več let prejemajo štipendijo, pa niso nič krivi. Bog je brado najprej sebi ustvaril.«
Marta Ivašič, profesorica zgodovine in filozofije na klasičnem liceju F. Prešeren.
»Po eni strani imam ob začetku šolskega leta veliko načrtov in pričakovanj, saj je to poklic, ki potencialno nudi veliko možnosti in spodbud, tako ozko strokovnih kot tudi obče človeških. Veselim se novih izkušenj in preizkušenj, preverjanja sebe in svojih načrtov, čeprav je vse to psihično in pogosto tudi fizično naporno. Bojim pa se, da se bo to navdušenje vsaj delno ohladilo, ko pa bo na naši šoli tudi letos potekal pouk v prenatrpanih in zasilnih prostorih, ko ne bo možnosti za pravo uporabo videokaset in drugih učnih sredstev, ko ne bo možnosti za ustrezno delo, saj so učilnice zgrajene tako, da je v njih prostora samo za majhne klopi, kateder in tablo. Predvideno je še zmeraj samo sedenje, pa učbenik in zvezek in šolski dnevnik. Tudi reforme višje srednje šole, ki so jo že toliko obljubljali, še zmeraj ni od nikoder, tako da imamo po eni strani — s pravnega vidika — kar precej možnosti, po drugi strani pa je finančnih in organizacijskih sredstev tako malo, da ostanejo vse pobude le pri dobri volji in pripravljenosti posameznikov, da gredo pač preko svojih službenih zadolžitev, 'fako se dogaja, da se navdušenje in pričakovanje kmalu začneta prepletati z utrujenostjo in s frustracijami.
Letos bi vsekakor želela, da bi lahko izpeljali nekatere načrte in pobude, za katere smo se dogovorili v preteklem šolskem letu. Za svoj predmet lahko povem, da smo se dogovorili, da bomo učne načrte tako spremenili, da bodo dijaki antično in srednjeveško zgodovino predelali v večji meri že v prvih dveh razredih, tako da nam bo v naslednjih razredih ostalo dovolj časa za najnovejšo zgodovino. Za vse nas želim tudi, da nam ne bi bilo treba vlagati toliko energij le v obrambo obstoječega, ampak da bi sile
izkoristili za kakovostno rast šole. Na koncu naj še izrazim željo, da bi od šolnikov, staršev, dijakov in tudi drugih prihajale predvsem spodbude, izzivi, tudi kritike ali protesti, ki bi presegali golo nerganje in se dotikali bistvenih vprašanj, kot so: kakšno izobrazbo želimo, kakšne medsebojne odnose, kakšno povezavo med šolo in gospodarstvom, ali pa med italijanskimi šolami in slovenskimi, med zamejstvom in matico, med šolo in organizirano manjšino, pa tudi, kako vsak od nas tolmači pluralizem na šoli, osebno iniciativo in osebno svobodo, enakopravnost... Sebi in kolegom pa želim, da bi lahko delali zavzeto, vendar sproščeno, z ritmom in v pogojih, ki ne bi ubijali medčloveških odnosov in ki nas ne bi utesnjevali.«
Magda Rebula Metlika, profesorica matematike na zavodu za geometre.	-
»Ker je ravno čas popravnih izpitov, naj kot prvo povem, da me je zelo prizadelo izredno revno "jesensko" znanje dijakov. Tudi iz te ugotovitve se mi postavljata dve osnovni vprašanji v zvezi s šolo. Prvo je, kako poživiti pouk, da bi postal bolj življenjski in zanimiv, drugo pa, ali jemljemo šolo — tu mislim na vse šolske komponente — dovolj resno in odgovorno?
Med objektivnimi problemi me posebno straši demografski padec in krčenje števila dijakov, kar je še posebno zaskrbljujoče za šole s specializiranimi smermi, kot je naša. Letos smo sicer še na dobrem, toda kako bo v naslednjih letih? Kaj lahko storimo, da preprečimo ukinitev šole, kot se dogaja s šolo za vzgojiteljice? Pri tem se moramo tudi zavedati, da se dijaki vse raje odločajo za šole, kot je denimo znanstveni licej, ki nudijo širše osnove in seveda tudi več možnosti za nadaljevanje študija.
Še en problem me trenutno zelo žulji. V mislih imam združevanja šol in ravnateljstev, konkretno primer nižje srednje šole F. Erjavec: zahtevam in ukrepom oblasti se težko upiramo, marsikaj pa lahko naredimo, če skupno nastopimo starši, profesorji, dijaki, politiki... Našo šolo moramo imeti radi, če hočemo, da bo ostala živa. Za to pa se moramo zavzemati vedno in ne le, ko nam voda sili v grlo in je morda že prepozno.«
Zbrala Nadja Filipčič
bunes svečanost pri Sv. Ani, jutri v Kranju, v
Bazoviškim žrtvam
Pred šestdesetimi leti so na današnji dan na bazovski gmajni pod Kokošjo padli pod streli fašističnega eksekucijskega voda štirje slovenski fantje Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič, katerih glavna krivda je bila, da so se uprli zatiralskemu režimu, ki je zapisal slovenski narod narodnostni smrti. Zaradi tega jih je fašistični režim obsodil na smrt, vrsto njihovih somišljenikov pa na dolge zaporne kazni. Usmrtitev štirih slovenskih fantov je močno odjeknila po vsej Evropi, fašistični režim pa je, kot izhaja tudi iz poročil časopisov tiste dobe, pokazal svoj pravi obraz.
Kot vsako leto prireja tudi letos Odbor za proslavo bazoviških žrtev spominske svečanosti v spomin junakom, ki so zanetili med Slovenci baklo upora, ki se je razplamtela deset let po njihovi smrti v narodno osvobodilni boj. Ob obletnici ustrelitve Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča bo danes ob 15. uri na pokopališču pri Sv. Ani krajša spominska svečanost, ki jo prireja Odbor in na kateri bo na krat-
Od januarja do avgusta letos v tržaški pokrajini
v Nad trideset milijonov potnikov cez italijansko-jugoslovansko mejo
pok v prvih osmih mesecih tega leta je italijansko-jugoslovansko mejo v naši ieiar®Jlni prečkalo štiri milijone in pol več ljudi kot v istem obdobju lanskega izha.Podatkov, ki jih je včeraj posredovala javnim občilom obmejna policija da je od januarja do avgusta letos prečkalo državno mejo točno 30.360.340 Miam v istem obdobju 25.827.699).
a3večji porast prehodov so zabeležili v avgustu (18 odst. več kot v istem pr6L CV 1989), precej več ljudi pa je prečkalo tudi tako imenovane maloobmejne aicejf. M'5 °dst. več prehodov od januarja do avgusta). Med imetniki prepus-ttigf..' ki so prečkali mejo, je bilo največ Jugoslovanov (kar 35 odst. porasta),
sg'--'......................................
leta) p? i® dilo Italijanov (2,8 odst. manj kot v prvih osmih mesecih lanskega iv. '. <Tre v prvi vrsti za jugoslovanske kupce, ki predvsem ob koncih tedna v Trst in Gorico, a tudi v Videm, Palmanovo in v Venelo.
KPI: župan Locchi naj občanom °brazloži načrte za Sesljanski zaliv
rdvnavadt:)ena komisija devinsko-nabrežinske občine je pred kratkim začela ob-?aliv Jdl Izvršilne načrte podrobnostnega urbanističnega projekta za Sesljanski bistvi ^0 dokončno odprl pot turističnim gradnjam družbe Finsepol. Gre v ku, Q(|Za zadnje dejanje v dolgem birokratskem in istočasno političnem postop-JJOstj 2° krit vi tega načrta bodo sledila gradbena dovoljenja, ki sodijo v pristoj-baje DjUf>ana D^ria Locchija. Gradbena komisija se je sestala v torek (seja je bila 9a tehn^ M razburljiva in polemična), znova pa bo zasedala v začetku prihodnje-a' ko bo po vsej verjetnosti padla dokončna odločitev.
Mpajjgk^rristična svetovalska skupina je medtem včeraj formalno zahtevala od Poznaj čimprej na javni skupščini seznani devinsko-nabrežinske občane s • r9io ^Vsekirio izvršilnih načrtov. V pismu, ki ga je podpisal načelnik skupine
Ntejjo^M0 v pismu novoizvoljenemu županu tudi precej pomislekov .	„
/Prhala01, c®l0tne obravnave te problematike, ob tem pa so tudi mnenja, da bi NhisiT^ka telesa počakati, naj pristojni deželni organi odobrijo podrobni j,str6r. roni pian za sesljansko pristanišče, ki je, kot kaže, še vedno predmet Ur6ditevSP0.ra in razhajanj med Deželo in tržaškim pristaniškim poveljstvom. v Pristanišča je namreč tesno povezana s celotnim turističnim projektom.
V okviru »Glasbenega septembra«
Violinski virtuoz Črt Šiškovič drevi v evangeličanski cerkvi
nedeljo pa v Bazovici
v spomin
ko spregovoril v slovenščini in italijanščini Milan Pahor. Ta svečanost bo uvod v osrednjo svečanost, ki bo v nedeljo, 9. septembra prav tako ob 15. uri na bazovski gmajni na kraju ustrelitve štirih junakov. Na tej osrednji slovesnosti bo sodeloval zbor Vasilij Mirk, spregovorila pa bodo kot običajno trije govorniki, dva v slovenščini in eden v italijanščini.
Jutri ob 17. uri pa bo spominska svečanost v Kranju, ki jo prireja občinska uprava v sodelovanju z drugimi občinskimi dejavniki. Kolikor je znano bodo na slovesnosti nastopili osnovnošolski otroci, zapel pa bo krajevni pevski zbor. Slovesnosti se bodo udeležili tudi predstavniki Odpora za proslavo bazoviških žrtev, ki bodo položili venec k tamkajšnjemu spomeniku Bidovcu, Milošu, Marušiču in Valenčiču.
Na sliki (foto Mario Magajna) spomenik bazoviškim junakom na pokopališču pri Sv. Ani.
V petek, 21. septembra, bodo v dvorani gledališča Rossetti predstavili novo sezono 1990/91 tržaškega Stalnega gledališča FJK, ki je letos stopilo že v 37. leto svojega delovanja. Kljub finančnim težavam je ta gledališka hiša sestavila za svoje občinstvo res pester in zanimiv program. S svojimi igralci in režiserji je pripravila tri popolnoma nove predstave, dve igri, ki sta v lanski sezoni doživeli na največji odziv, pa bodo ponovili.
Na odrskih deskah Stalnega gledališča FJK si bo mogoče januarja ogledati igro z naslovom "Stadelmann", prvo gledališko delo tržaškega pisatelja Claudia Magrisa. Igro je zrežiral Egisto Marcucci.
Druga popolnoma nova predstava bo odrska postavitev dela "Scacco pazzo" Vittoria Franceschija. Avtor je zanj prejel tudi nagrado Premio IDI 1990. Komedija uprizarja grotesken in tragičen odnos med dvema bratoma, ki se ne moreta rešiti medsebojne odvisnosti. Režiser je Nanni Loy.
Tretja igra, ki so jo za svoje občinstvo pripravili igralci Stalnega gledališča FJK je "Caro Bonbon". Gre za portret književnika Itala Sveva. Igro je pripravil Massimo De Francovich na podlagi bogate zapuščine pisem, ki jih je pisatelj pošiljal svoji ženi Livii Ve-neziani v teku tridesetih let.
Poleg tega si bo mogoče v tržaškem gledališču ponovno ogledati dve lanski uspešnici. Prva je igra "Zoo di vet-ro" Tennesseeja Williamsa pod vod-stom Furia Bordona, ki je obenem avtor drugega dela z naslovom "Viaggio
V evangeličansko-luteranski cerkvi se bo drevi ob 20.30 nadaljeval ciklus »Glasbenega septembra« z drugim koncertom, na katerem fo nastopil naš tržaški slovenski violinski virtuoz Črtomir Šiškovič. Na svojo stradivar-ko bo zaigral za začetek in konec Bachovi Partito III. v E-Duru BWV 106 (Preludij, Loure, Gavotte et Rondeau, Minuet L, Minuet 11, Bourree, Gigue) in Sonato III. v C-Duru BVW 1005 (Adagio, Fuga, Fargo, Allegro Assaij, vmes pa dve skladbi tržaških avtorjev: Pavla Merkuja Citira-Allegro in M. Sofianopula Variante na ljudski ples iz Epira (andante cadenzato).
Koncerti v okviru »Glasbenega septembra« bodo na sporedu vsak ponedeljek v katedrali Sv. Justa (orgelski koncerti Alpe-Jadran - z izjemo zadnjega, ki bo simfonično-zborovski s sodelovanjem zborov Cappella Civi-ca, »Savorgnano« iz San Vita di Tag-liamento in »Milan Pertot« iz Barko-velj ter orkestra Slovenicum iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Marca Solianopula) in vsak četrtek v lute-
incantato". Pravljica je bila napisana za znamenite Podreccove lutke.
Sezona na odru gledališča Rossetti pa se bo uradno pričela 6. novembra z znano Pirandellovo igro "Henrik IV." Že pred tem pa bodo v tem gledališču na sporedu najrazličnejše prireditve. Posebej je še treba omeniti, da je v sklopu iger, posvečenih novim načinom gledališkega izražanju, v programu tudi nastop švicarske skupine Mummenshanz.
Še jutri koncert na vrtu Sartorio
Jutri, 7. septembra, bo na sporedu zadnji koncert iz niza glasbenih srečanj, ki bodo potekali na vrtu Vile Sartorio. Koncert se bo pričel ob 20.30. Nastopil bo trio "Hector Villa-Lobos" (Andrea Chenna - oboa, Claudio Man-sutti - klarinet, Paolo Calligaris - fagot), na sporedu pa bodo skladbe Mozarta, Francaixa in Tansmana. Vstop je prost.
Vila Sartorio je sedež zgodovinske sekcije, ki je v tem poslopju priredila razstavo z naslovom: "Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta", z sodelovanjem občinskega odborništva za kulturo. Razstava, ki je na ogled tudi v Vili Revoltella, je doslej naletela na precejšnje zanimanje ne samo tržaškega, a tudi vsedržavnega javnega mnenja.
ransko-evangeličanski cerkvi na Trgu Panlili. Vseh koncertov bo enajst.
Prvi iz tokratnega ciklusa je bil na sporedu minuli ponedeljek v katedrali Sv. Justa, na katerem so se predstavili mladi tržaški orglar Mauro Macri ter vokalni solisti sopranistka Veroni-ca Vascotto, tenorist Giuseppe Botta in basist Ivan (Gianni) Sancin. Spored je bil v celoti posvečen francoskemu skladatelju Cesarju Frančku^ ob 100-letnici njegove smrti (1822-1890). Orglar Mauro Macri, ki je od leta 1986 tudi titulami organist Cappelle Civi-ce v katedrali Sv. Justa, je izvedel tri korale za orgle. Odličen inštrument, izdelana orgelska tehnika in pa tenkočutna muzikaličnost so izvajalcu omogočili na moč kakovostno interpretacijo meditativno zasnovanih skladb iz prav zadnjega obdobja skladateljevega življenja, ko se je skoraj povsem posvetil orgelskemu komponiranju kot organist cerkve Sante-Člo-tilde v Parizu in kot profesor za orgle na konservatoriju.
Srednji del koncerta je obsegal štiri Franckove motele za tri vokalne soliste in orgle (Ave Maria, Domine non secundum, Domine Deus in simplicite, Dextera Domini). Moteti so iz zgodnjega skladateljevega ustvarjanja, saj se je pozneje posvečal skoraj izključno inštrumentalnemu komponiranju in je ustvaril nekaj velikih mojstrovin, ki se pogosto pojavljajo na koncertnih repertoarjih, kot na primer Simfonične variacije za klavir in orkester, Sonata za violino in klavir in Simfonija v d-molu.
Vokalni solisti in orglar so motete izvedli slogovno dognano, intonančno precizno z veliko vokalno izkušenostjo in poželi dolg aplavz (tudi za dodatek) zelo številnega in pozornega občinstva, (jk)
V Trstu višje cene bencina proste cone
Medtem ko ostaja na drugem italijanskem ozemlju cena bencina nespremenjena, ker jo je vlada zamrznila, da bi tako delno zajezila inflacijo, bodo morali tržaški avtomobilisti seči glob-je v žep. Opolnoči so namreč stopile v veljavo nove cene neobdavčenega bencina. Liter bencina super stane danes 746 lir (prej 722 lir), liter navadnega bencina pa 696 lir (prej 672 lir). Opolnoči so poskočile cene naftnih derivatov tudi v Jugoslaviji.
Tudi na Tržaškem je medtem v veljavi odlok, da je treba kurilno olje plačati v gotovini. Ker so petrolejske družbe začele zahtevati plačilo v gotovini, so se tej obliki plačila obvezno podredili tudi trgovci na debelo. V tržaški pokrajini ta odlok doslej hi povzročil posebnih težav.
Program bodo uradno predstavili v Rossettiju 21. septembra
Stalno gledališče FJK bo v tej sezoni predstavilo tri popolnoma nove igre
Uspel enotedenski izlet KD Vigred
Šempolajci v Španiji
Po tolikih priprhvah je končno prišel dan odhoda, 24. avgust. Na dolgo pot do Španije se je podalo kar za dva avtobusa izletnikov s Tržaškega, Goriškega in iz Ajdovščine. Po dolgi nočni vožnji smo dospeli v Lloret de Mar in se namestili v hotelu Oasis Park, kjer so nas prijateljsko sprejeli.
Nedeljsko popoldne je bilo namenjeno ogledu znane corride (bikoborbe) na Plaza de Toros Monumental in enkratnemu programu barv, luči, glasbe in vode znanega vodometa Montjuic.
V ponedeljek smo si ogledali lepote državice Andorre ob Pirenejih. V torek zjutraj smo se z ladjo Sirmar Cru-ceros peljali ob obali Costa Brava v Tossa de Mar in San Felu, kjer smo si ogledali vinsko klet in imeli pokušnjo vin. Zvečer pa smo se odpeljali v Lloret de Mar v znani lokal El Relicario in prisostvovali večeru flamenka s plesno skupino Alhambra, pevci Los Cantores Paraguayos in ansamblom Los Nomadas.
_________gledališča____________
GLEDALIŠČE VERDI V torek, 18. t. m., ob 20.30 bo v Mali dvorani gledališča Verdi koncert dua, ki .je leta 1989 osvojil prvo nagrado na mednarodnem natečaju Sergio Lorenzi in ki ga sestavljata Cleeve Greensmith (čelo) in Carole Presland (klavir). Na programu bodo skladbe L. van Beethovna, J. Brahmsa in S. Barbera.
koncerti
Miramarski park
Glasbeni sprehodi
V	soboto, 8. t. m., ob 15.30 bo na sporedu tretji Glasbeni sprehod z orkestrom Opera giocosa, ki ga vodi Severino Zan-nerini.
Zadnji »sprehod« bo v nedeljo, 9. septembra.
Glasbeni september
Nocoj ob 20.30 bo v evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili koncert violinista Črtomira Šiškoviča. Na sporedu bodo skladbe Bacha, Sofianopula in Merkuje-va »Citira«.
Vila Sartorio
Jutri, 7. t. m., ob 20.30 bo na sporedu zadnji koncert iz ciklusa, ki ga je organizirala Občina Trst vzpoiedno z razstavami o neoklasicizmu. Nastopal bo Trio d'-Ance.
Musicanta '90
Jutri ob 21. uri bo na Trgu Unitž ne-tekmovalni večer gledališča in plesa.
V	soboto, 8. t. m., ob 21. uri bo na Trgu Unita zaključni večer glasbene prireditve Musicanta '90.
razstave
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki
spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, umik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih
10.00-	22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in
17.00-	20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in
17.00-	19.00.
Na gradu sv. Justa bo razstava ruskega slikarja, kostumista in designerja Er-teja odprta do konca septembra. Umik: od 10. do 19. ure.
V občinski galeriji v Miljah na Trgu republike bo do 8. t. m. na ogled razstava slikarja Silvia PEČARIČA.
Na sedežih letoviščarskih ustanov v Miljah in v Sesljanu bosta do 15. t. m. odprti razstavi grafik Alpe-Jadran. Razstavljali bodo italijanski, jugoslovanski in avstrijski umetniki. Urnik: od 9. do 13. ure - ob sobotah in praznikih zaprto.
Ob spremstvu naših vodičev Darka, Severina in Teteja (španskega vodiča) smo si v sredo ogledali lepote Barcelone. Peljali smo se mimo Plača di Ca-talunya, templja Sacrada Familia, katedrale Sta Eulalia, mimo hiše Battlo Mila stavbenika Antonia Gaudija, glavnih ulic do hriba Montjuic in si na koncu ogledali še znani grad Pueb-lo Espanol, kjer smo se tudi skupno slikali. Prehitro pa je prišel dan odhoda in morali smo proti domu. Med potjo smo se še popeljali mimo Nizze, Monaca in Montecarla, kjer smo imeli še kratek postanek.
Čeprav utrujeni, smo domov odnesli prekrasne spomine na vesele dni, ki smo jih preživeli skupaj v prelepi Španiji in se poslovili z obljubo, da se drugo leto spet zberemo ih se skupaj podamo na lep izlet, tak pač kot je bil ta.
FRANKA ŠKRK
Na sliki: spominska slika udeležencev izleta po Španiji.
šolske vesti
Glasbena matica obvešča, da vpisujejo nove gojence za šolsko leto 1990/91 še jutri, 7. septembra, na šoli Glasbene matice v Trstu, Ul. R. Manna 29, od 8. do 12. ure.
Glasbena matica obvešča, da bo vpisovanje za nove gojence v Nabrežini v ponedeljek, 10. t. m., od 17. do 18. ure ter v Boljuncu v sredo, 12. t. m., od 17. do 19. ure.
razne prireditve
ŠD Polet priredi v soboto, 8., in nedeljo, 9. septembra, ob 20. uri na kotalkališču na Opčinah, Repentabrska ulica, ko-talkarsko revijo OD MISSISSIPPIJA DO DONAVE po operetnih melodijah.
ŠZ Sloga - planinski odsek vabi v nedeljo, 9. septembra, ob 60-letnici usmrtitve štirih junakov, na tradicionalni spominski pohod BAZOVIŠKI JUNAKI 1990. Zbirališče ob 9.30 pri spomeniku padlim v NOB v Bazovici, odhod ob 10.15. Vabljeni vsi planinci in športniki.
KD Kolonkovec - Ženjan 46 vas vabi v soboto, 8., in v nedeljo, 9. t. m., na TRADICIONALNI PRAZNIK SOLATE. ■V nedeljo popoldne bo sledila razstava domače solate in občinstvo bo volilo najlepši pridelek. Ob večernih urah nagrajevanje najlepše solate. V soboto in nedeljo vas bo zabaval Kraški trio.
Ars nova - Birstrasse vabita na SEP-TEMBERFEST V ZGONIKU. Jutri, 7. t. m., ples s skupino Pop Design, v soboto,
8.	t. m., ples s skupino Happy day. V nedeljo, 9. t. m., Rockfest '90 - revija mladih talentov slovenskega naroda. Gost večera skupina Šank Rock.
V nedeljo, 9. t. m., bo na Katinari v kapelici sv. Kraljice miru slovesna maša v počastitev 51. obletnice postavitve kapelice.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev organizira izlet na Brione in Labin 19. septembra. Vpisovanje bo jutri, 7. septembra, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
Na izlet v Caorle in bližnje lagune, ki ga priredi KD Primorsko iz Mačkolj dne
9.	septembra bosta odpotovala dva avtobusa. Prostih je še nekaj mest, zato naj sg vsi, ki bi se nam želeli pridružiti, čimprej javijo pri Danici Smotlak, tel. št. 232114.
SKD Vigred prireja 16. t. m. izlet v Bohinj na Kravski bal. Za vpisovanje tel. od 19. do 21. ure na št. 200150 - Franka Škrk ali Armita Kante na št. 201102, najkasneje do 12. septembra.
Zadružni center za socialno dejavnost obvešča udeležence 7-dnevnega bivanja v Domu Mangart v Žabnicah, da je odhod avtobusa v soboto, 8. t. m., ob
14.30	s Trga Oberdan (deželna palača).
Ob praznovanju 500-letnice rudnika organizira Sindikat upokojencev SPI -CGIL od Domja v petek, 21. t. m., izlet v Idrijo. Vpisovanje jutri, 7. t. m., v Partizanskem klubu v Boljuncu v jutranjih urah in na tel. št. 228597 ali 228909.
Odbor za proslavo bazoviških žrtev
vabi na
SPOMINSKO SVEČANOST NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI
Danes, 6. t. m., ob 15. uri
V torek sta na pedagoški akademiji v Kopru uspešno diplomirali učiteljici
TATJANA CIBIC in BETTV PRASSEL
Iskreno jima čestitajo
vsi domači
čestitke
Včeraj je v Križu praznoval 60. rojstni dan RUDI PAHOR. Vse najboljše in obilo zdravja mu želijo prijatelji.
Dragi RUDI! Za tvoj rojstni dan ti želimo vse najboljše vsi tvoji.
razna obvestila
MePZ Primorec-Tabor vabi vse, ki jim ugaja petje in dobra družba, ter nove člane, s katerimi bi se radi seznanili danes, 6., jutri, 7., v ponedeljek, 10., ali v torek, 11. septembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah.
SKD Barkovlje javlja, da bo redna seja glavnega odbora danes, 6. septembra, ob 20.30.
kino
ARISTON - 20.45 Sogni, r. Akira Ku-rosawa.
EKCELSIOR - 18.00, 22.15 Revenge.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.15 House Party, r. Reginald Hudlin.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Link, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Pierino torna a scuola, i. Alvaro Vitah.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Sui marciapiedi di New Vork, pom., □ □
NAZIONALE IV - 17.00, 22.15 La leg-ge del desiderio, r. P. Almodovar,
□ □
GRATTACIELO - 18.30, 22.15 Ancora 48 ore.
MIGNON - Zaprto. Jutri 17.00, 22.15
Dopia identita.
LJUDSKI VRT - 21.15 Skin deep il piacere e tutto mio.
EDEN - 15.30, 22.00 Iniziazioni in un collegio femminile, pom., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi par-la, i. John Travolta, Kristie Alley.
LUMIERE - 18.00, 22.15 II sole anche di notte, r. Paolo in Vittorio Tavia-ni.
ALCIONE - 17.30, 22.00 Un mondo senza pieta, r. Rochant.
RADIO - 15.30, 21.30 Incontri in čase private, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 6. septembra 1990
PETRONIJ
Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.35 - Dolžina dneva 13.04 - Luna vzide ob 19.51 in zatone ob 8.05.
Jutri, PETEK, 7. septembra 1990
REGINA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.44 najnižja -54 cm, ob 11.04 naj višja 56 cm, ob 17.17 najnižja -46 cm, ob 23.11 najvišja 40 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1007,7 mb, pada, brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, padlo je 4/10 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Simunovic, Thomas Saitta, Federica Laspada, Francesca Laspada, Lorenzo Adamo, Luca Samsa, Nicolas Calcina, Alberto Ladic.
' UMRLI SO: 53-letni Mario Ujcic, 68-let-ni Elio Grandin, 70-letni Biagio Costaglio-la Di Migliovillo, 78-letni Giovanni Cafo-ne, 76-letni Giovanni Cotterle, 89-letna Albina Ouassi.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. septembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
BAZOVICA (tel. 226210) - Samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
Namesto cvetja ha grob Maria Lepore-}a daruje Anton Ražem 20.000 lir za pihalni orkester Breg.
V	počastitev spomina prijatelja Marka Tenceja darujeta Tatjana in Jože Koren
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Marka Tenceja daruje Slavko Daneu lOp.OOO lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
V	spomin na strica Ketija daruje družina Starc 100^000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
KD Kraški dom vabi danes, 6. septembra, na
OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE DOMAČINA MILANA BIZJAKA
Kulturni večer bo v pokrajinskem muzeju v Repnu s pričetkom ob 20.30. Sodeluje MePZ Primorsko iz Mačkolj. Razstavljalca bo predstavil
Sergij Cesar.
mali oglasi
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samator-ca 21.
PRODAM kad za 8 hi in plastični sod za 3 hi. Tel. 327143.
PRODAM zazidljivo parcelo, 1.200 kv. m na Vrhu. Tel. od 11. do 14. ure na št. (0481) 489530.
PRODAM majhen mlin za grozdje. Tel. (0481) 882397.
PRODAM suzuki SS 413 - 1300, letnik '87, s premično streho, za poljske poti in s številnimi priključki. Tel. (0481) 779331.
PRODAM fiat 127, letnik '81. Tel. 201083.
PRODAM pet hrastovih sodov različnih mer. Tel. 229486 v večernih urah.
IZKUŠENO PRODAJALKO išče pomembno trgovsko podjetje. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Prodajalka ".
SLAŠČIČARNA rabi vajenko in pomočnico v laboratoriju. Tel. 213055.
TRGOVINA s keramiko išče uradnika/prodajalca po možnosti z delovno izkušnjo. Tel. v uradnih urah na št. 200371.
MLADJE: tržaško uredništvo obvešča, da se na revijo lahko naročite v Tržaški knjigarni z naročilnicami in nakazilom na tujski račun št. 65/21363 pri Tržaški kreditni banki. Letna naročnina znaša
20.000	lir + 4.000 lir za poštne stroške. Na revijo se lahko naročite neposredno pri izdajatelju: Mladje, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec.
TRGOVSKO PODJETJE zaposli fanta z opravljenim vojaškim rokom, prakso v zunanji trgovini in z znanjem angleškega jezika. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro 'Trgovsko podjetje".
GOSTILNA v Sovodnjah išče natakarico in kuharico. Tel. (0481) 882017.
KUPIM trisobno stanovanje na Opčinah. Tel. 393624.
NOVA telefonska številka zobozdravniš-ke ambulante dr. Sardočeve je: 371184.
KNJIGE za prvi razred Žiga Zois prodam. Tel. 220669.
MAJHNO zemljišče ali zapuščeno njivo v Bregu, na Krasu, v Miljah ali drugje v okolici Trsta iščem v najem za nedeljski relax. Tel. 826756 - Davor.
IŠČEMO kuharico. Tel. 226112. '
IŠČEM knjige za prvi razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. 327240.
IŠČEM knjige za prvi razred (angleščina) za znanstveni licej F. Prešeren. Tel. 53032.
IŠČEM knjige za prvi razred znanstvenega liceja France Prešeren. Tel. na št. 823106 v večernih urah.
IŠČEM knjige za tretji razred znanstvenega liceja. Tel. 228438.
IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica, štirikrat tedensko. Tel. (003866) 81371.
ROTTVVEILER mladiče, stare osem tednov, cepljene, z visokim rodovnikom prodajamo. Tel. 200520 med 12.->in 13. uro.
PRIZNANO ZASTOPNIŠKO podjetje išče v Trstu In Gorici zunanje sodelavce. Delo part time primerno za nezaposlene ženske in študente. Tel. danes in jutri med 13. in 15. uro na št. (040) 362014.
IŠČEMO vajenca za semenarno, po možnosti prva zaposlitev. Telefonirati ob delovnem urniku na št. 213760.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
V	spomin na drago Anno Primosi d ruje Fausta Premru 30.000 lir za Skia Mitja Čuk.
V	počastitev spomina na Cveta Hr0''®
tina daruje sestra Justi z družino 200.0tn lir za SKD Tabor, 200.000 lir za ŠD P°lel in 200.000 lir za vzdrževanje spomenik padlim v NOB na Opčinah.	,
V	spomin na Silvo, Vido, Joland0' Ivanko, Mihelo, Justo, Marto in Kan06* darujeta Marčela in Orlanda z družin^
25.000	lir za Godbo na pihala V. Parn?a Trebče in 25.000 lir za mladinsko folkl° no skupino Trebče.
Zadovoljen nad beograjskim uspeh0® in prelepim doživetjem daruje Dav Berdon 100.000 lir za Glasbeno matico-
V	spomin na dragega Marka Tence] darujeta Tatjana in Josip Panjek 50.0°° lir za Dijaško matico.
V	spomin na Marka Tenzeja daruje1 Pavel in Tuša Lutman 100.000 lir za v?, •_ ževanje spomenika padlim v NOB v Kn-
V	počastitev spomina Ane Primosi daruje družina Kodrič - Šiškovič 50.000 h za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Marka Tenzeja daruje® Mira in Erika Fonda 50.000 lir za maleg Giulia Vidalija.
Norma Godini daruje 20.000 Hr z Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Ketija Tenzeja dam
je Bruno Pertot z družino 50.000 lir za P Kontovel.	a
Namesto cvetja na grob Majdineg očeta Ljubomira Černeta darujejo koleg
50.000	lir za Dijaško matico.	. .
V	spomin na drago Karmelo daruje)
Ančko, Juština, Doro in Leonora 50-0 lir za godbo V. Parma in 50.000 lir za P Primorec.	•
Namesto cvetja na grob Franca UmaC, ja darujeta Vojka in Lado Pertot 50.0°° lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. . Ob priliki Cibicijade darujejo či°
200.000	lir za Kulturni dom Prosek-K° tovel.
V	spomin na Francita Ukmarja darujeta Vlasta in Andrej Nabergoj 30.000 1 Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Cveta Hrovatina daruj Zmaga Malalan 20.000 lir za vzdržavanj spomenika padlim v NOB na Opčinah-
V	spomin na Karlata Malalana daruj žena Zmaga 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na prijatelja Cveta Hrovati na daruje Zoran Škabar 50.000 hr z gradnjo novega Ljudskega doma na OP činah.
V	spomin na pok. Rafaela Grgiča d®
je Milka (Rsnjakova) 20.000 lir za Skup nost družina Opčine.	,-73
Družina Milkovič daruje 50.000 m Skupnost družina Opčine.	:e
V	spomin na Cveta Hrovatina daruj družina Kraus 50.000 lir za vzdrževanj spomenika padlim v NOB na Opčinah-
Namesto cvetja na grob prijal J) Marku Tenzeju darujeta Irma in L g 50.000 lir za ŠPD Polet.
V	spomin na mamo Emo Ferlugo P' .
daruje hči Tatjana 200.000 lir za PeVS zbor Fantje izpod Grmade.	a
Ob tretji obletnici smrti nepozabne? moža in očeta Stanka Požarja daruje) Sonja, Alex in Sergij 100.000 lir za P0.^ porno pogrebno društvo v Bazovici 1
100.000	lir za VZPI-ANPI.
V	spomin na našega dragega Ljubo
ra Černeta daruje družina 300.000 h Dijaško matico.	ira
Namesto cvetja na grob Ljubom Černeta daruje Mara Kenda 50.000 h Dijaško matico.	zameta
V	spomin na svaka Ljubomira ue‘‘. 0 daruje Mara Pupis DTnca z druz
100.000	lir za Dijaško matico.	. b0.
V	spomin na Majdinega očeta Lju° mira Černeta darujeta Marta in Gi° 9
30.000	lir za Sklad Mitja Čuk.	^
Namesto cvetja na grob	Maria P-?Pngo
darujeta Marta, Giorgio in Edvin 50-lir za cerkev v Dolini.	uje
V	spomin na Cveta Hrovatina daru N. N. 30.000 lir za Sklad MitjaiČuk.
V	spomin na Cveta Hrovatina daruj
Anica in Silvan Mesesnel 30.000 h vzdrževanje spomenika padlim v n1 na Opčinah.	v(j.
V	spomin na pok. Justo PaJor -eta Kralj ter na Marto in Karmelo daruj ^ Slava in Anica 25.000 lir za Godb ^ pihala V. Parma - Trebče in 25.000 popravilo Prosvetnega doma iz TreD 'cja.
V	spomin na pok. Tineta LipoV0 ggfl rujeta Silvan in Anica Mesesnel -> • lir za Zvezo vojnih invalidov.
V	počastitev spomina ob 46. lqar smrti moža Karla daruje žena Zora
50.000	lir za TPPZ Pinko Tomažič- ,et3
V	spomin na Cveta Hrovatina da _ gp
Mira in Edi z družinama 50.000 hr Polet.	. pav-
V	spomin na Draga Oto daruj_ej ^ jg-la, Sergij in Divna z družinama 60.
za ŠD Breg.	TramPuža
Ob 2. obletnici smrti Pepija hraVa5k° daruje žena Elda 50.000 Ur za skupnost Praprot.
menjalnica
TUJE VALUTE
Ameriški dolar .. Nemška marka .. Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling — Irski šterling .... Danska krona ... Grška drahma ... Kanadski dolar..
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
1168.000	1150,—
745,980	735.—
222,550 217,500 661,870	650,—
36,288	35.—
2215.000	2170.— 2002,500 1960.
194,830	190-
7,535	7.—
1012,400	970.
TUJE VALUTE
Japonski jen....... ■ •
Švicarski frank....
Avstrijski šiling..
Norveška krona.....
Švedska krona......
Portugalski eskudo .
Španska peseta ....
Avstralski dolar...
Jugoslov. dinar ...
ECU................
5. 9. 1990
fdcing
MILAN
8,240
899,540
106,046
192,930
203,000
8,440
11,890
965,850
7,700
890-^
104-''
188-''
197--'
7---
880-
100-
1545,35
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež O40®,7??« Agencija Domjo ^gil Agencija Rojan 4H
1
Dirigent Claudio Abbado kot Karajanov naslednik
Dirigent Claudio Abbado je v torek zvečer prvič stopil na dirigentski pult Pred Berlinskimi filharmoniki kot dirigent uglednega orkestra, mlijanski glasbenik je komaj podpisi pogodbo, ki ga veže na slavni ansambel za naslednjih sedem let. Na °rkovem koncertu je Abbado dirigi-^1 skladbe Igorja Stravinskega, Clau-dea Debussyja in Johannesa Brahm-sd Občinstvo, ki se je za koncert zbralo v berlinski Filharmoniji, je izvajanje in dirigenta pozdravilo z velikim navdušenjem.
. Značilnost Berlinskih filharmonikov ie' da si sami izberejo dirigenta. Smrti alikega Herberta von Karajana je seveda sledila doba medvladja, vendar s° se člani orkestra že pred nekaj me-seci odločili za Abbada, zaradi nekih °frokratskih težav pa je italijanski di-dgent podpisal pogodbo šele v torek, ker je Abbado tudi Generalmusikdi-z^ktor na Dunaju, kar z drugimi besedami pomeni, da je stalni dirigent Orkestra dunajske Filharmonije in se tej zadolžitvi ne namerava odpovedati, kot je potrdil časnikarjem prav v teh neh, je 57-letni glasbenik pravzap-tav dejanski naslednik velikega Ka-r.diana. V zelnik mu leze edino njegov ‘talijanski kolega Riccardo Muti, ki je Postal junak letošnjega salzburškega ostivala. Berlin, Dunaj in Salzburg so da mesta, kjer je Karajan do smrti ^sporno kraljeval. Ostaja še cesar-tvo Deutsche Gramophoh, ki pa je iz-
razito gospodarski imperij, čeprav se je vsaj v preteklosti pod Kargjanovim vodstvom delovanje diskografske hiše temeljito prepletalo s snemanji predvsem Berlinskih filharmonikov.
Glede berlinskega orkestra velja povedati, da so ga pred Karajanom vodili VJilhelm Furtwangler, Arthur Nikisch in Hans Von Bulow. Abbado-va pogodba z Berlinskimi filharmoniki predvideva najmanj 24 koncertov letno, novi dirigent pa je tudi že predlagal, da bi v repertoar vključili opero v koncertni izvedbi.
Omenjeni festival v Salzburgu je letos praznoval svoj 70. rojstni dan. Pravzaprav je bila letošnja izvedba še vedno pod Karajanovo senco, ker ga je slavni dirigent še pred smrtjo zasnoval. V pričakovanju festivala leta 1991, ki bo v znamenju 200-letnice nesmrtnega Mozarta, je letošnja izvedba potekala izjemoma brez večjih polemik in ob velikem priznanju tako s strani kritike kot s strani občinstva. Umetniško je festival zadovoljil prav vse, saj je vodstvo posvetilo več pozornosti umetniški kot posvetni plati. S prisotnostjo češkoslovaškega predsednika Vaclava Havla je zadobil celo nekakšne politične odtenke. Krize po Karajanovi smrti ni bilo, kot so nekateri napovedovali, zato pa je zablestel Riccardo Muti, še posebno po letošnji izvedbi Mozartovih oper Don Juan in Cosi fan tutte.
Umrla je filmska zvezda iz 30. in 40. let
V 88. letu je zaradi težav z ledvicami v Los Angelesu umrla Irene Dimne. V svoji zlati dobi je bila filmska zvezda iz 30. in 40. let najbolje Plačana igralka v Hollywoodu. Kar petkrat je bila deležna nominacije za oskar, ne da bi nagrado kdaj prejela. Od leta 1957 se je posvetila jliplomatski karieri. Rahlo zagonetni so njeni rojstni podatki: gotovo se je rodila v Louisvillu 20. decembra, glede letnice pa so mnenja deljena In nihajo od leta 1898 do 1904. Dunnejeva je leta 1926 diplomirala na elkaškem Collegeu of Musič, kot sopranistka pa je v Metropolitanu doživela velik poraz. Za krajši čas je tudi poučevala na osnovni šoli. Nastopati je začela na broadwayskih odrih z glasbeno komedijo Irene leta 1927. Tri leta kasneje so ji že začeli ponujati vloge v filmih različnih žanrov, do slave pa so jo spet popeljale glasbene komedije.
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Otroška agresivnost do matere
(Foto Magajna)
Mnogi otroci so vseskozi zelo agresivni in nesramni predvsem do svojih mater. Le ob njej se obnašajo kot neukrotljive zverine, medtem ko so ob očetu, stari mami ali teti bolj podobni jagnjetu. Ko pa je ob njih mati, razmetavajo po jedilnici namazane kruhke, razmažejo marmelado po prtu, skratka vse svoje sile napnejo, da bi učinkovali vandalsko. Morda je včasih štiriletna hčerka ob materi razdražljiva in je vedno potrebna bitka, ■‘plenimo, da se obleče; za staro mamo pa je prav ta štiriletna najmilejši otrok pod nebom, ki se pusti božati, oblačiti, hraniti in- voditi.
So manjši otroci, ki na materino prepoved iščejo priložnost, da bi se dotaknili vroče pečice ali pometali z mize na tla prav vse, od žlice do krožnikov in kozarcev. So drugi, ki močno stisnejo zobe, ko jim jih hoče mati počistiti, medtem ko se vdano pustijo cediti od stricev in tet. Najbolj značilen pa je primer brata in sestre, ki se prideta vedno kregat le v dnevno sobo, ko je mati tam, če pa sta brata v svoji sobi ali ob očetovi navzočnosti, tega kreganja ni.
Zato, da bi razumeli, zakaj je velikokrat mati za strelovod otrokovim nestrpnostim ali cilj njegove agresivnosti, si poskušajmo predstavljati nekaj različnih situacij. Ko recimo triletnik v svoji sobi zgradi sebi enako visok stolp iz kock, bo vsakdo pomislil; aha, otrok se igra! Kako priden otrok!'
Ko vidimo petletnika, ki vlači v kopalnico ogromno steklenic, jih napolni z različno količino vode in nato si s kuhalnico skuša nanje zaigrati Marko skače, takrat pomislimo: Oho, fantič eksperimentira, kako je bister!
Ko pa mali otrok stopi naravnost pred mater, se strmo zazre v njene oči in ji jasno reče; »Krava neumna!« se zgražamo, kako nesramen je ta ničvrednež!
Vsi trije otroci, ki smo jih primerjali, pa so kljub vsemu počenjali isto; šli so se staro igro - otroško vedoželjno raziskovanje. Seveda je to včasih težko razumljivo in si vzporedno ustvarja vrsto komplikacij. Vendar je vsaka otroška igra v zelo širokih mejah izveden eksperiment. Otrok poskuša, kako se obnašajo stvari, da bi razumel zakonitosti, ki jih vodijo. Zanima ga, kdaj se stolp iz kock podere, kako se kotali žoga, ko jo vržeš ob steno, kdaj se lepše zlepi mivka -ko je suha ali ko je mokra.
Ker pa svet niso le stvari, otroka zanimajo tudi živa bitja. Tudi živa bitja so za otroka »igralni pripomočki« za raziskovanje. Posebej še tisto živo bitje, s katerim ima največ opravka - njegova mati. Priti do njenih zakonitosti, dokopati se do pravil, ki se jim mama pokori, je še bolj zanimivo od mokrega peska in kotaleče se žoge. Otroka zanima, na kaj mama reagira ljubeznivo, na kaj jezno, na kaj vznemirjeno, ob čem si oddahne, kdaj je izčrpana, naveličana. Kdaj odgovori s karanjem, z zmerjanjem, s klofutami ali s čokolado.	(Se nadaIjuje)
Nova številka glasila Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije Naš zbornik, nam je prišla šele sedaj v roke, nosi pa številko dva za letošnje leto in napis julijska številka.
Glavna tema, kateri se glasilo posveča, je Mednarodno gibanje specialne olimpiade. Gre za male zmage, a velike sreče, kakor piše uvodničar Marijan Lačen, ko govori o prizadevanjih, ki so nastala v Sloveniji pred letom dni, da bi v normalizacijo življenja zmerno in teže duševno prizadetih
Naš zbornik
otrok in mladostnikov vključevali tudi športno rekreativno udejstvovanje.
O gibanju Specialne olimpiade izvemo iz prevoda glavne urednice Aljoše Vodnik med drugim, da je na predlog Svetovne korporacije s sedežem v Virginiji v ZDA in Evropskega urada s sedežem v Belgiji (sedaj v Parizu) bil v Zagrebu 1985 ustanovljen Iniciativni komite specialne olimpiade
za Jugoslavijo. Specialna olimpiada ima svoj program, svoje igre, zdravstveno varstvo, prostovoljce, ki pomagajo, soudeležbo staršev in skrbnikov.
Zanimiv je tudi zapis o priročnikih za vadbo posameznih športov, ki so bili prav tako pripravljeni v okviru specialne olimpiade.
Od ostalih zapisov, ki so za tiste, ki se ukvarjajo s prizadetimi, vsi zanimivi, naj posebej omenimo še članek Nova spodbuda za otroško ustvarjalnost, povzet iz knjige To zmorem tudi jaz avtorice Genije Lipar-Kadunc.
m
današnji televizijski in radijski sporedi

■II
. ■■■
	
RAI 1
Risanke; Tao Tao •30 Nad.: Santa Barbara ,“•15 Risanke
u-35 Film: Adamo ed Eva (kom., It. 1949, r. Mario Mattoli, i. Erminio Ma-
12 ^reme *n kratke vesti '°5 Nanizanki: Su e giu per Beverly Hills, 12.30 Fuo-
14 no Dneimk - tri minute . U i TV Igra: Ciao fortuna •15 Film: Spettacolo di vari-eta (glas., ZDA 1953, r. Vincent Minelli, i. Fred Ir « Astaire)
•00 Mladinska oddaja: iR n Aspettando Big!
•50 Nadaljevanka: Don Gio-ifi _ vanni in Sicilia Ift ^an-: Cuori senza eta
19	4 Nad.: Santa Barbara
20	4n Almanah in dnevnik
%re brez meja g lS Dnevnik
"‘5 Opera: Ricciardo e Zo-raide (Rossini, dir. Ric-23 cardo Chaily, 2. del)
’0 Dokumentarec: Srečanje 0 z umetnino 0 , 5 Dnevnik in vreme •‘5 Rubrika: Mezzanotte e
dintorni
C~s
CANALES
8'30 Nanizanke: Simon Tem Plar, 9.30 Marcus Welby M.D., 10.30 Un dottore llnn Pertutti U 4v Aktualno: Forum
Kviz: O.K. II prezzo č 12.4c Iiust0
13.45 9uPerclassifica Show Julm: Comincio con un “acio (kom., ZDA 1959, r. IS.Se f\e°rge Marshall)
Nan.: Dalle nove alle
12.20	vrique' 16-20 Mannix
12.55	\tV*Z: Doppio slalom
Nanizanki: Mai dire si,
19.50	t<-,55 Top Secret 2o,3q tLVlZ: Quel motivetto... hilm: Culo e camicia [kom., R. 1981, r. P. F, k-ampanile, i. Enrico
23.05	Vrisano)
ariete: Maurizio Co-
O.55	20 Show
uni: Una romanza cru-dele(dram.)

$ETE4
8 1q"	_
9.10	n*zanka: Bonanza
Um: Una sera di maggio
U-00 te;Itl955)
nadaljevanki: Aspettan-u domani, 11.30 Cosi •9lra il mondo
^ RAI 2
9.00	Nanizanki: Lassie, 10.25 La mia terra tra i bo-schi, vmes risanke in dokumentarca
11.10	Nanizanka: Ho sposato tutta la famiglia
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nan.: Saranno famosi
15.15	Variete: Ghibli
16.25	Nan.: Mr. Belvedere
16.50	Film: Ouando la citta
dorme (krim., ZDA 1956, r. Fritz Lang, i. Dana Andrews, Rhonda Fleming)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.15	Večerni šport
20.30	Film: II passo falso (dram., It. 1982, r. Paolo Poeti, i. Michele Placi-do, Valeria Ciangottini)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.30	Aktualno: Benetke 90
23.15	Dokumentarec: Mixer
0.15 Dnevnik, vreme in horoskop
0.30 TV film: Stelle in fiam-me (dok.)
^ RAI 3	|
11.45	Atletika
12.05	Film: Domani e un altro giorno (dram., It. 1951, r. Leonida Moguy, i. Anna Maria Pietrangeli)
14.00	Deželne vesti
14.10	Dokumentarec: O venezuelski savani
15.05	Nanizanka: Vita col nonno
15.55	Rubrika: Rally, nato Drobci
16.45	Film: Vacanze pericolo-se (krim., ZDA 1946, r. Edward Griffith, i. Pat CBrian)
18.10	Poletje Magazin 3
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti in Drobci
20.00	Aktualnosti: Bambiri-chinate
20.30	Nanizanka: I Professio-nals - Controspionaggio
21.20	Film: II dominatore (dram., ZDA 1962, r. Guy Green, i. Charlton Heston, Vvette Mimie-ux), vmes dnevnik
23.10	Nanizanka: II nero e il giallo
0.15 Nočni dnevnik
0.45 Aktualno: Blob v Benetkah
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri
15.35 Nan.: Falcon Crest
16.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.00 La valle dei pini
18.30	Nanizanka:	General
Hospital
19.30	Nad.: Febbre d amore
20.30	Aktualno: Ciak a Vene-zia
20.40	Film: Agatha Christie -Delitto in tre atti (krim., ZDA 1986, r. Gary Nelson, i. Peter Ustinov, Tony Curtis)
22.55	Film: Fronte del porto (dram., ZDA 1954, r. Elia Kazan)
1.00	Nanizanki: Cannon, 2.00 Barnaby Jones
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Superman,
9.00	Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Boomer, cane intelligente
10.30	Nanizanke: Skippy il canguro - Una visita inattesa, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.00 La famiglia Addams
12.25	Filmske novosti
12.30	Tenis - turnir US Open (iz New Yorka)
13.30	Nanizanke: Apparta-mento in tre - Doppio gioco, 14.00 Starsky & Hutch - Filosofia del cri-mine, 15.05 Giorni d'e-state
15.20	Glasbena oddaja: Dee-Jay Beach in Ibiza -
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e cantiamo con Licia in risanke
18.00	Nanizanke:	Batman,
18.30	Supercopter, 19.30 Časa Keaton - Un collo-quio molto importante
20.00	Risanke: Le avventure di Teddy Ruxpin
20.30	Film: Turk 182 (kom., ZDA 1985, r. Bob Clark, i. Timothy Hutton, Kirn Cattrali, Robert Ulrich, Robert Culp)
22.20	Nanizanki: I Robinson -Staffetta a sorpresa, 22.50 Cin Cin
23.20	Filmske novosti
23.25	Rubriki: Ai confini dello šport, 23.55 Grand Prix
1.05	Nanizanki: Sulle strade della California, 2.05 Benson
[ tf' TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Nanizanka Grizli Adams, 9.25 Šolska TV - Otrok in šola,
9.55	izobraževalna oddaja Kruh skozi stoletja,
10.30	Mostovi, 11.00 nanizanka Zakon v .Los Angelesu (pon.)
11.45	Video strani
14.50	Video strani
15.00	Mozaik. Mostovi (pon.)
15.30	Žarišče (pon.)
16.00	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Šolska TV: Otrok in šola, 17.40 Kruh skozi stoletja
18.25	Spored za otroke in mlade: glasbena pravljica Baletna suita, 18.40 nanizanka Čudežna leta
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Mihajlo Lomonosov (5. del) •
21.20	Tednik
22.25	Dnevnik in vreme
22.45	Nočni program Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Srce mesta
ODEON
9.00
12.30 15.00
15.30
17.00
19.00
20.00 20.30
22.30
24.00
Nanizanke Filmi in risanke Nan.: Captain Power Film: Il ritorno dei Re-bels (kom., ZDA 1981, r. Noel Nosseck) Nanizanki: Gli inafferra-bili, 18.00 Doc Elliot Filmi in risanke Nan.: Flash Gordon Film: La mafia lo chia-mava II Santo ma era un castigo di Dio (krim., VB 1973, r. James O Connol-ly, i. Roger Moore)
Film: Ninja in azione (krim., Filip. 1987, r. Tommy Cheng)
Nan.: Night Heat
TMC____________________
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nan.: Mago Merlino
13.00	Šport in vesti
13.45	TV film: Ai confini delle tenebre (4. del)
15.00	Film: La straniera (pust., ZDA 1955, r. Mervyn Lee Roy), nato risanke
18.00	Nanizanke: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni partico-lari, genio, 19.00 Petro-celli
[IIP) TV Koper_______________
13.45	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meado-wu (četrtine finala, ženske, prenos)
16.45	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meado-wu (četrtine finala, moški, prenos)
19.00	Oddaja v slovenščini: Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meado-wu (prenos)
22.00	TVD Novice
22.15	Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meado-wu (prenos)
[jjf' TV Slovenija 2
17.30	Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: Alo, alo
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Dokumentarna oddaja: Odlagališče jedrskih odpadkov
21.00	Mali koncert: Uroš Rakovec in Jan Plestenjak
21.10	Dokumentarec: Afera prisluškovanja
21.55	Mednarodni rokometni turnir: Belinka Olimpi-ja-Debrecen (posnetek)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: La truffa (krim.,
ZDA 1982, r. Matt Cim-ber, i. Telly Savalas, Pia Zadora)
22.10	Morski planet
22.45	Vesti in šport
24.00	Film: Gli assassini vanno a caccia (dram., ZDA 1970, r. B. Girald)
TEIEFRIULI____________
11.00	Medicinska rubrika
11.30	Nad. Vite rubate (pon.)
12.00	Rubrika
13.00	Nan.: L albero delle mele
13.30	Film: Disprezzo (dram., i. Brigitte Bardot!
15.30	Nanizanka: L albero delle mele (pon.)
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: Si e giovani solo due volte
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Voglia d estate
20.30	Film: I cavalieri del Nord Ovest (vestern, ZDA 1950, i. John Wayne)
22.30	Nočne vesti
23.00	Nan.: Navy, 24.00 Si e giovani solo due volte
0.30 Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Ekologija danes za boljši jutri; 8.25 Evergreeni; 9.10 Mladinska nadaljevanka: V družini (Hector Malot, 3. del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Dobrodošlo poletje!; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Z naših festivalov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Večna ženska proza; 16.35 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden italijanskega baroka; 18.00'Jugoslavija 1941-1945; 18.30 Soft mušic; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Jutranja glasba; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovske pesmi; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije;
7.30	Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem;
17.30	Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinski svet: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Pisali so nam...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Noč-, ni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Cest la vie; 18.00 Vedeževal-ka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Sestal se je s triiškim županom Demarchijem
Di Benedetto obljubil pomoč za liberalizacijo avtoceste
Shod Primorcev v duhu ljudskega izročila
V Zakojci slovesnost v počastitev F. Bevka
Deželni odbornik za prevoze Gio-vanni Di Benedetto se bo danes v Rimu sfestal z zastopniki družbe ANAS, da bi z njimi še enkrat govoril o liberalizaciji na avtocesti od Mošče-nic do Vileša. To je Di Benedetto včeraj povedal tržiškemu županu Gian-francu Demarchiju ter mu obljubil, da ga bo takoj obvestil o rezultatih tega rimskega srečanja. Di Benedetto bo kmalu poskrbel za sestanek z vsemi zainteresiranimi župani tržiškega območja in z goriško pokrajinsko upravo.
Na včerajšnjem sestanku je Demar-chi deželnemu odborniku orisal resolucijo, ki jo je pred dnevi odobril občinski svet v Tržiču. S to resolucijo so občinski svetovalci župana obvezali, da prepove promet s tovornjaki na cestah skozi mesto. S tem so občinski upravitelji v Tržiču hoteli od pristojnih oblasti izsiliti sklep o liberalizaciji prometa na odseku avtoceste med Moščenicami ih Vilešem.
Stvar se je zaostrila, potem ko je družba Autovie Venete Občini Doberdob, ki je za to pristojna, predložila načrt za povečanje izstopne in vstopne postaje na Moščenicah. Di Benedetto je tržiškemu županu povedal, da tudi deželna uprava podpira ta načrt liberalizacije, ki je vnešen v deželni načrt za prevoze. O tem so se predstavniki Dežele že pogovarjali s tisti-
mi od ANAS in družbe Autovie Venete.
Demarchi se je včeraj o tem pogovarjal tudi s Paolom Pollijem, direktorjem zadruge avtoprevoznikov ČILA. Ti imajo veliko opravka s prevozi iz tržaškega in furlanskega zaledja v tržiško pristanišče in v nasprotno smer. Tudi kamionistom ne prija naporna in dolga vožnja po tržiških ulicah. Prebivalstvo Tržiča pa s svoje strani zahteva, da se promet tovornjakov preusmeri na avtocesto. O tem so, kot smo že poročali, v torek razpravljali tudi v goriškem pokrajinskem svetu.
Vprašanje liberalizacije prometa na odseku med Vilešem in Moščenicami je staro že več kot deset let. V prvi vrsti prihaja v poštev promet tovornjakov na 14 kilometrov dolgem odseku avtoceste med vstopno postajo na tr-žaško-tržiški strani in Vilešem, kjer se na avtocesto vklaplja avtocestni odsek iz Gorice in državne meje z Jugoslavijo. Vmes je še postaja v Redipuglii, ki po spremembi, nastali letos spomladi služi potrebam letališča v Ronkah. Ko ne bi bilo treba plačati cestnine bi ta prvi odsek avtoceste uporabljali tovornjaki, ki prihajajo iz tržiškega pristanišča, ki so namenjeni v Spodnjo ali Srednjo Furlanijo. Med pristaniščem in avtocesto je že speljala široka cesta. Ker pa je cestnina visoka šoferji vozijo tovornjake skozi Tržič.
Če bi bil promet liberaliziran potem bi tudi tovornjaki iz Gorice, namenjeni v Tržič, vozili po avtocesti Gorica -Vileš - Redipuglia - Moščenice. V tem primeru bi bila razdalja nekaj kilometrov daljša od sedanje po Krasu (Gorica - Dol - Jamlje - Tržič) ali po Bizjakarji (Gorica - Zagraj - Ronke -Tržič), vendar pa bi tovornjaki vozili po široki in varnejši cesti. Istočasno ne bi bilo treba porabiti več deset milijard lir za predlagano razširitev ceste po Krasu. Goriška pokrajinska uprava je že pred leti predvidela razširitev ceste po goriškem Krasu ne le tako, da bi sedanjo cesto razširili, marveč tudi tako, da bi tu pa tam šli na čisto novo traso tudi z gradnjo kakega predora ali viadukta. Sedaj, ko po tej cesti vozijo tovornjaki, je vožnja počasna. Če na tej cesti ne bi bilo tovornjakov potem bi bila vožnja za vse avtomobiliste zelo ugodna.
Dosedanjim prizadevanjem za liberalizacijo vožnje se je uprla družba Autovie Venete, ki trdi, da bi s tem izgubila veliko denarja. Zavzema se, da bi tovornjakom omogočila brezplačno vožnjo, vendar le tako, da bi ti plačali cestnino in jo kasneje dobili povrnjeno. S podobnimi vprašanji se soočajo tudi drugod v Italiji, povsod tam, kjer so avtoceste postale obveznice majhnih ali velikih mest. Podobne polemike so na'dnevnem redu v raznih krajih Veneta.
Stoletnico rojstva pisatelja in narodnega buditelja Franceta Bevka bomo slovesno počastili v Zakojci, pisateljevem rojstnem kraju. Tu bo v nedeljo, 16. septembra, vseslovenski ljudski shod, na katerem bodo sodelovale skupine in obiskovalci iz Primorske in zamejstva. Prireditelji (odbor sestavljajo kulturni delavci vsepri-morskega območja) so na včerajšnji tiskovni konferenci v Novi Gorici obrazložili podroben potek slavnosti, ki se bo začela že na predvečer, ko bodo v raznih krajih Baške grape nastopili pritrkovalci, prižgali bodo kresove in zvrstili se bodo pevski nastopi.
Nedeljska slovesnot, ki bo potekala v režiji Janeza Povšeta, je zamišljena kot shod Primorcev v duhu ljudskega izročila in sporočila. Ob 12. uri bo svečana otvoritev prenovljene Bevkove domačije z uvodno besedo pesnika in člana predsedstva Republike Slovenije Cirila Zlobca. Istega dne pa bodo v Bevkovi domačiji odprli trajni razstavi in sicer o pisateljevem življenju in delu ter o etnoloških zanimivostih kraja iz časov Bevkovega otroštva.
Zatem se bo v sami Zakojci kar na treh prizoriščih — prostorsko in likovno zamisel dogodka je pripravil oblikovalec Milan Valič — zvrstil ljudski shod s srečanji skupin, sinhroniziranim nizanjem programa in premikanjem od prizorišča do prizorišča, z
V Novi Gorici slovesnost ob občinskem prazniku
Nova Gorica bo v soboto praznična. Občinski praznik bodo namreč počastili s slovesnostjo, ki bo ob 10. uri v veliki dvorani Kulturnega doma in na kateri bodo posameznikom in organizacijam podelili občinska priznanja.
Priložnost občinskega praznika pa sta predsednika Skupščine občine Sergij Pelhan in Izvršnega sveta Črtomir Špacapan izkoristila, da sta se z novinarji pogovorila o zdajšnjem položaju Nove Gorice ter tudi o predlugu o Novi Gorici in Gorici kot enem mestu. Sicer podrobno o tem bodo razpravljali na jutrišnji seji Izvršnega sveta.
Kar zadeva programske usmeritve v novi mandatni dobi je Črtomir Špacapan podčrtal, da bodo slonele predvsem na razbremenjevanju gospodarstva. Sam program pa je pomemben predvsem zaradi vsebinskih sprememb, ki predvidevajo večjo racionalizacijo pri trošenju sredstev in zmanjšanje števila zaposlenih.
Razbremenjevanje gospodarstva bo zadevalo tudi nekatere družbene dejavnosti. Tako je bila predlagana združitev skupnih služb Kulturnega doma, kino podjetja, knjižnice in ZKO. Kar zadeva javna podjetja naj bi število zaposlenih do konca leta zmanjšali za petnajst odstotkov, povečalo naj bi se tržno poslovanje tam, kjer je to mogoče.
Po besedah Črtomira Špacapana naj bi tudi na področju zaposlovanja uvedli nekatere spremembe predvsem v želji, da bi nadomestilo za nezapos-
lenost prejeli le tisti, ki so tega prejemka potrebni.
Glede nalog na področju komunalnih infrastruktur naj bi začeli z gradnjo čistilne naprave ter sanacijo Briškega vodovoda. Med obveznosti sodijo tudi izgradnja telefonskega centra v Novi Gorici, ureditev projekta obrambe pred poplavami z gradnjo kanala v Sočo in protipoplavnegft omrežja v Šempetru ter ureditev mestne okolice.
V programu upraviteljev iz Nove Gorice je tudi več programskih nalog na področju urejanja prostora. Med temi bi ■omenili ureditev kulturnega, trgovskega in zdravstvenega centra v Novi Gorici, melioracije v Goriških Brdih ter dokončna ureditev zazidalnega načrta počitniškega naselja na Lokvah. Na področju cestnega gospodarstva prioritetne naloge zadevajo dokončanje obvoznice mimo Šempetra, začetek izgradnje obvoznice mimo Mirna in nadaljevanje gradnje odseka avtoceste Vrtojba-Selo.
Ob dograditvi trgovskega centra v Novi Gorici bodo podobno središče uredili tudi v Šempetru.
■ Drevi ob 20.30 se na sedežu v otroškem vrtcu v Ul. Brigata Avellino sestane rajonski svet za Madonnino. Ob zamenjavi svetovalca bo govor o izvajanju programa rajonskega sveta, o uporabi sredstev za letošnje leto in o osnutku deželnega zakona za reformo turističnih ustanov.
Miši ponoči zasedle bar na goriškem županstvu
Morda se bo goriška občinska uprava sedaj odločneje angažirala v boju proti mišim in podganam. Vse pogosteje se v zadnjem času dogaja, da te nadležne stanovalke pritekajo iz kleti in greznic na površje in so jih že večkrat opazili v raznih stavbah, v parkih in drugod. Tokrat pa so predrzne gledalke presegle vsako mero, saj so si drznile celo na županstvo, kjer so čez noč zasedle bar, ki ga upravlja rekreativni krožek občinskega osebja tik ob občinski sejni dvorani, poslužujejo pa se ga občinski uslužbenci in upravitelji-
Do presenetljivega odkritja je prišlo včeraj zjutraj, ko je uslužbenka, ki upravlja bar na županstvu, prišla v službo. Ko je odprla vrata majhnega bara je zavpila: mimo nje so namreč švignile številne miši, ki so se skrivale pod pultom in med policami z jedačo in pijačo. Miši so bar osvojile tako rekoč čez noč, saj jih v prejšnjih dneh ni nihče opazil, vsaj ne v notranjosti županstva. Zdi se, da so nekoliko nenavadno prisotnost miši pred nekaj dnevi opazili v parku za županstvom, nihče pa ni pomislil, da se bodo piodale celo do prostora ob sejni dvorani, kjer navadno zasedajo naši občinski možje.
Miši so si v baru privoščile marsikaj, saj so pospravile nekaj slaščic, konfekcij bonbonov in prigrizkov, pritegnile pa so jih tudi vrečke sladkorja.
Po nenavadnem odkritju so včeraj zaprli bar in poskrbeli za dezinfestaci-
jo, občinski uslužbenci pa so se morali odpovedati vsakodnevni skodelici kave.
Bencin dražji
Goriški avtomobilisti so tokrat kar pod dvojnim udarom, saj se je skoraj istočasno podražil bencin tako na jugoslovanskih črpalkah kot tudi bencin proste cone tostran meje. Čez mejo stane od včeraj liter super bencina 8,30 din, za plačilo v lirah pa je ob uradni menjavi predviden popust, tako da dobimo liter super bencina za 835 lir.
Bencin proste cone stane od'danes 746 lir, namesto dosedanjih 722. Nespremenjena je cena v prosti prodaji, saj je vlada podražitev cene goriva na mednarodnem tržišču krila z zmanjšanjem davčnega bremena. Če upoštevamo, da je še konec julija bencin proste cone stal 588 lir, ugotovimo, da se je v 40 dneh podražil kar za 21%.
■ Tatovi so prejšnjo noč obiskali stanovanje 30-letnega Alessandra Furlana, lastnika kmetijskega podjetja Pra di Pradis pri Koprivnem. Odnesli so-zlatnino in druge dragocene predmete ter videorekorder. Skupna vrednost ukradenega blaga je okrog 7 milijonov lir. Preiskavo vodijo karabinjerji.
Da se zavaruje desni breg
Izkop v strugi Soče
Pred kratkim so se na strugi Soče tik pod jezom pri Ločniškem mostu' pojavili težki tovornjaki in stroji, ki so začeli z izkopom grušča in kamnov iz rečne struge. Na kraju smo se pozanimali za kaj gre, saj se odvoz velikih količin materiala nadaljuje že nekaj časa in kaže, da gre za dokaj obsežen in zahteven poseg. Pod jezom se je namreč zaradi naplavljanja materiala ob levem bregu (pod razstaviščem Espomego) struga močno zožila, tako da voda že nekaj časa teče samo še po ožjem delu struge ob desnem bregu. To povzroča izpodjedanje tega brega. Zaradi tega je potrebno odnesti material, ki se je nabral na levi polovici struge in spet sprostiti pot vodi. Doslej so že izkopali kakih deset metrov širok kanal, z delom pa bodo še nadaljevali, da bi razširili pretok vode tudi ob levem bregu.
Na sliki (foto Marinčič) izkop v strugi Soče pod jezom pri Ločniškem mostu.
Goriška PSI se zavzema za hitro izgradnjo avtoterminala
Čimprej bi bilo treba nadaljevati z izgradnjo avtoterminala, saj je v ta namen na rapolago 40 milijard lir državne dotacije, katerih dejanska vrednost se zaradi inflacije in naraščajočih stroškov vsako leto zmanjša za približno dve milijardi lir. Le na tak način bi Gorica pridobila tisto mednarodno vrednost, za katero se poteguje v sodelovanju s sosednim mestom na jugoslovanski strani, kjer pa je nujno treba zgraditi avtocesto od Vrtojbe do Razdrtega. Zaradi tega bo nujno potrebno, da se goriška občinska uprava zavzame, da bodo čimprej stekla dela za dokončno izgradnjo avtoterminala.
Takšno je stališče svetovalske skupine PSI na Občini, ki se je sestala pod vodstvom svetovalca Zucallija.
Iz tiskovnega sporočila PSI .izhaja nadalje zadovoljstvo, da so odbor in načelniki skupin sklenili, da bo na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo 17. septembra, na dnevnem redu tudi sprememba pravilnika del tega sveta, še zlasti v tistih točkah, kjer je govor o posegih svetovalcev v razpravo. V sedaj veljavnem pravilniku ni omejitve časa govora posameznih svetovalcev. Že v prejšnjem občinskem svetu pa so se čuli glasovi, da je treba ta čas omejiti na 15 - 20 minut. Na tak način naj bi pospešili delo občinskega sveta. Svetovalci večinskih strank so prišli do take časovne omejitve, ker je eden od svetovalcev opozicije velikokrat govoril tudi po več ur. To se je pono-
vilo tudi na prvi seji sedanjega občinskega sveta.
Čeprav ima po novem zakonu občinski svet manj pristojnosti, saj so jih precej prenesli neposredno na ožji odbor, bodo v občinskem svetu še vedno zanimive debate. Brez dvoma bo tista o spremembi pravilnika precej polemična.
Spet odplake
V Tržiču so včeraj ponovno zabeležili hud primer onesnaževanja morja. Upravitelji jadralnega kluba SVOC so namreč opazili na morski gladini velik madež svetle barve. Obvestili so pristaniško poveljstvo, ki je poskrbelo za prevzem vzorcev za analizo onesnažujoče snovi. Po vsej verjetnosti gre za mineralna olja oz./industrijske odplake, kakršne so v zadnjem času že večkrat našli v morju in nekaterih kanalih na Tržiškem. Onesnažujoča snov je v morje pritekla - kot že nekajkrat v zadnjih tednih - po kanalu San Giusto in tokrat pomazala kar veliko površino do marine Hannibal in skoraj do tržiške luke. Menijo, da gre za odplake, ki so jih čez noč izpustili iz kakega industrijskega obrata v coni Schia-vetti. Krivcev teh naravnost kriminalnih primerov namernega onesnaževanja zaenkrat še niso izsledili.
Bevkovo besedo, ki bo uglasila pJ'VI in drugi del shoda.
Slovesnost v Zakojci naj bi se zaključila po 17. uri. Na prireditvi bodo nastopile folklorne skupine, pevski zbori, godbe na pihala in ljudski godci. Ljudski shod bodo obogatile stojnice, na katerih bodo ponujali pristne domače jedi in izdelke iz naše kmeč-ko-obrtne kulture. Kot so prireditelji-povedali na srečanju z novinarji, bo parkirišč dovolj za vse in tudi hrane in pijače ne bo manjkalo.
Bevkovo leto pa bodo označile še nekatere druge pomembne prireditve. Ob Primorskih slovenističnih dnevih, Bevkovem večeru v knjižnici Damira Feigla in odprtju razstave v Novi Gorici gre omeniti še predstavitev knjige Franceta Hvale »Življenje pod Bevkovo Kojco«, ki bo 11. t. m. v Cerknem ter odprtje prenovljenih prostorov knjižnice v Idriji, ki bo 14. septembra.
V ta okvir sodita tudi srečanje slovenskih pesnikov in literatov, ki ga za 15. september pripravlja knjižnica Cirila Kosmača v Tolminu, ter literarni večer, ki ga bo Združenje književnikov Primorske priredilo v Novi Gorici. Franceta Bevka se bomo spomnili tudi v zamejstvu, predvsem v Gorici, kjer bo več zanimivih pobud.
________________izleti_________________
Slovensko planinsko društvo priredi 23. t. m. družinski avtobusni izlet na Lisco pri Sevnici z ogledom raznih zanimi; vosti. Informacije in prijave v trgovini Bavcon. Izlet bo le, če bo do 15. septem" bra dovolj prijav.
SPD prireja v nedeljo, 9. t. m., izlet na Bavški Grintavec. Vodi Mirko Radinja, tel. 30179.
SPD vabi člane in prijatelje, da se 9-septembra udeležijo Dneva planincev v Domu pri Krnskih jezerih. Uradna slovesnost bo ob 11. uri.
razna obvestila
Gledališka skupina Gorica vabi čl®' ne in prijatelje na prvo srečanje v sezoni; ki bo nocoj ob 19. uri na sedežu v Križni ulici 3 (2. nad.)
Radio Trst A bo danes ob 12. uri v oddaji Vilija Prinčiča Dobrodošlo, poletje! prenašal pogovor z Bojanom Makucem o kajakaštvu. Jutri ob 8.10 bo Radio Trst A prenašal ponovitev oddaje Zdenka Vogriča Poti, zanimivosti in lepote naše dežele. Tokrat bo govor o poti °d Tržiča preko Selc, Doberdoba in Polj®11,
_________čestitke__________
Danes praznuje v Jamljah rojstni dan GABRIJELA. Obilo sreče in zadovoljstva ji voščita Jordan in Danjel.
_______________kino___________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Revenge«.
VERDI 18.00-22.00 »Damico ritrovato«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Inizi particolaP di una ereditiera«. Prep. ml. pod 1 letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »Gle), kdo to govori«.
SVOBODA Šempeter 20.30 »Dolgin«-
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino - Verdijev Korzo 57 -
531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2 (Comunale n. ■ - Ul. A. Manlio 14 - tel. 480405.
pogrebi
Danes v Gorici ob 9.30 Luigi Rizzatti ^ splošne bolnišnice v cerkev sv. na glavno pokopališče, ob 12.15 I50*1 a Tarlao, vd. Furlan iz bolnišnice -I®11^.. od Boga v Škocjan ob Soči, ob 13.30 t genia Tomba iz splošne bolnišnice v min, ob 14.15 Ivan Čevdek iz SP ;r0 bolnišnice na Peč, ob 14.30 Domen Pollo iz splošne bolnišnice v Krmin.
^ Zapustil nas je naš priljubljeni
Ivan Čevdek
(NUTO)
Žalostno vest sporočajo hčeri in sinovi z družinami
Pogreb dragega očeta bo -danes, ^ septembra, ob 14.15 iz fr0Int*n*cepe£j Justa v Gorici v farno cerkev na ob 14.30.
Peč, 6. septembra 1990
Razmišljanje ob zaključku letošnje jubilejne Drage
O slovenski državi in državnosti
. letošnja jubilejna Draga je v svo-letn bistvu razpravljala o tem, kakšna t]0! bo slovenska država. Gre za zgodovinski preskok ne glede na to, kaj “do misli o prireditvi. Z vsemi nian-sami y odnosih je bila Draga do vče-ral disidentska manifestacija, sedaj Pd je, kot je dejal predsednik sloven-Ie vlade Lojze Peterle, v središču s‘°venstva. To pomeni, da je Draga sestavna komponenta vsega sloven-skega kulturnega in političnega ži-'f‘len j a in kot tako jo je treba obrav-davati. V tem okviru dobi tudi razpra-a o slovenski državi primerno težo. ‘seveda Draga ni bila in ni splošni fo-dtd, saj je razpravljal le del slovenje politične in kulturne scene. Gla-sov z leve (tu je težko biti precizni, °a/ oznake iz Slovenije ne odgovarja-1° registrskim tablicam v zamejstvu. Ldhko pa bi kar po starem rekli, da se mso oglašali, razen izjem, komunisti, Prenovitelji, radikalni liberalci, tukaj-Snli socialisti, eskagezejevci itd.) sko-alda ni bilo, saj je bistvo Drage v Odgovarjanju določenih stališč, je srednje ene strani in ne parlament (kar eveda ne pomeni zaprtih mikrofonov).
Kljub določenosti Drage, ki je letos ‘dvila svoje uradno priznanje in po-n° legitimizacijo ob prisotnosti ‘evilnih slovenskih ministrov in sa-"tega predsednika vlade, pa smo Pddv o bistvenih rečeh slišali različna tališča, čeprav občinstvo (zelo števil-p) ni bilo nevtralno in se je oprede-za eno drago tezo. Splošna J. j n pa je relevantna tudi za celotno ravensko politično sceno in jo velja zdto izpostaviti.
Stališče vseh je bilo, da mora biti , venijo večstrankarska in torej pluralistična in demokratična država.' O dni danes ni razhajanj, saj tudi Kuča-ovi prenovitelji niso sestopili z ob-asti, da bi se iz taktičnih razlogov dpnili nevihti in počakali na boljše di. Nostalgike te ali one vrste najdeš P°v.sod, vendar je izven zgodovine k^rti, da je v sedanji Evropi možna dka pot nazaj. Slovensko igrišče je, bitu^a, zakoličeno in igra, ali pa tudi ura, se bo dogajala v njem.
Vsi so se tudi strinjali s suvereno in Jpddstojno Slovenijo, pri tem pa že Vdiajo razlike. Del diskutantov je ko odločno odkorakal po poti sa-dstojne države in odcepitve. K raz-,,,Qv' se je prijavil sam predsednik dvenske skupščine France Bučar in 2vaj jjudi k treznosti. V bistvu je ka'e<*al' 711 mogoče Jugoslavije hjI Jak° odpisati, saj živimo v njej.
d/bolj realistična pot v samostojnost ten ^re^° konfederacije in tudi glede tvp vPrašanja so v Jugoslaviji bis-. ena razhajanja. Srbija zagovarja a}l9ačna stališča, tu je še vojska, ki Bu?enj konkretno moč itd. Nadalje je šibkr Pove<Lul, da je Slovenija sama no kd in da je v luči suverenosti nje-jVjj zpvezništvo s Hrvaško bistveno. Bo ^uduli' da je odprto vprašanje o sa; bodo tamkajšnje volitve in Soni e^fve bistvenega pomena. Pot v n(Z,ostajnost torej ne pomeni reza z čarem' moremo zapisati, da je Bana i PrePričal vse, čeprav ima v da-tnd^leni trenutku svojo veliko moč Dnin imenovana realpolitik, ki se tal V ia k°t druga faza velikih preob-0v v Sloveniji in Evropi.
Še bolj razčlenjena so bila stališča o tem, kakšna naj bo vsebina nove demokratične države in tu smo že pri precejšnjih razhajanjih, čeprav jih marsikateri kontingenten problem prikriva. Razlike bi lahko razdelili v tri skupine:
1.	Spomenka Hribar se je v svojem občutenem posegu o perspektivah Slovenije po zlomu petdesetletne diktature opredelila za Slovenijo, kjer bo »toliko resnic, kolikor je ljudi«. Gre za stališče, ki ga že dolgo časa zagovarja eno izmed središč slovenskih preobratov, to je Nova revija. Država, ki bo omogočala družbo, v kateri bo prostora za vse različne subjekte in kjer bo osnovni imperativ spoštovanje »svetosti« vsakega in sproščen dialog med njimi, je skupni imenovalec »laičnega« dela Demosa, v različnih variantah pa se ta misel opaža tudi v prenoviteljskih in liberalnih vrstah.
2.	Župnik s Trnovega Jože Pogačnik je dokaj lucidno podal stališča o vlogi Cerkve v sedanjem in bodočem trenutku. Osnovno skrb Cerkve je opredelil z etično prenovo slovenske družbe. Tu naj ima Cerkva središčno vlogo, saj se lahko pojavlja kot vest politike, vanjo pa se kot ustanova ne vmešava. Istočasno pa je Pogačnik pozval vernike, naj ne bodo samo intimno opredeljeni, ampak naj nastopijo v javnem in političnem življenju. Izpostavil je Slovensko krščansko-de-mokratsko stranko, omenil pa potrebo (kar se dejansko tudi dogaja), da so kristjani prisotni v vseh strankah. Pogačnik je opredelil tudi zavezništvo z
liberalci in videl v njem pomembno jamstvo razvoja in demokracije. Odklonil je le zavezništvo z radikalnimi liberalci, ki so, če lahko sami sklepamo, saj predavatelj ni imenoval stranke, predvsem v Liberalni stranki in okrog revije Mladina.
3.; Tretja varianta je demokratična država, nad katero pa bedi bog s katoliškim zakonom, gre torej za državo, kjer je osnovna resnica resnica enega. To tezo je izpostavil v svojem predavanju avstrijski diplomat, koroški Slovenec Zdravko Inzko, saj je povedal, da bo lepša bodočnost Slovenije slonela na »ideji o resnici« in svobodi, ki pa je »popolna samo tam, kjer vlada popolna resnica«. Takšna resnica je lahko seveda samo bog.
Iz odmevov lahko sklepamo, da je ta teza našla na Dragi dokajšen odziv. Svoje korenine ima v emigrantskih krogih (uporabljam stare oznake, ki jih bo treba revidirati) in prav gotovo tudi v plasteh slovenskih vernikov.
Odpira se torej zanimiva in pomembna razprava, na katero moramo biti izredno pozorni. Misel o državi, ki jo bodo vsaj delno urejali tudi cerkve-no-katoliški zakoni, ima na primer svoje osnove in ni le sanja. V Italiji je bil na primer verouk v šolah obvezen do nedavnega. Mlad in še vedno^on-troverzen je zakon o splavu, pred 16 leti pa smo volili o zakonu o razporo-ki. Vse tri teme močno vzburjajo slovensko javnost in izrazito opredeljujejo odnos med laično in konfesionalno državo. Dileme ostajajo torej znot-
raj samega Demosa, aktualne bodo na vsem slovenskem prostoru in tudi na Svetovnem slovenskem kongresu, ker gre za izjemno važne opredelitve.
Sam sem seveda za laično državo in v tem smislu sem že v preteklosti razvijal polemiko z nekaterimi predavatelji in diskutanti Drage. Prejšnja komunistična oblast je bila na svoj način prav gotovo konfesionalna, saj so bili temelji marksizma šoloobvezni (v smiselnost tega pa je z leti verjelo vedno manj profesorjev), prav tako je uradna oblast ponujala marksistične oprijeme kot najprimernejše za reševanje vseh vprašanj. K sreči in tudi po zaslugi mnogih, predvsem slovenske kulture in pisateljev, se ta indoktrinacija ni posrečila. Prav tako bi bila neka sedanja konfesionalna država nesposobna izvršiti tri osnovne postavke: spravo, evropsko usmeritev in gospodarsko modernizacijo. Laična država je edini pravi prostor za spravo, za odprtost do zgodovine in za pomiritev, ki omogoča sproščeno komuniciranje med vsemi Slovenci. Laične države so tudi v razviti Evropi najučinkovitejši model, kar dokazuje na primer pot »katoliške« Italije. V spremenjenih mednarodnih razmerah, ki jih označujejo veliki naselitveni in migracijski tokovi, ki prepletajo kontinente in zbližujejo ljudi, bi bila država enega in ene vere pravi anahronizem. Isto velja tudi za ekonomski razvoj in modernizacijo. Laična država seveda ne pomeni izpodrivanja vernikov in njihovo getizacijo v intimo. Kako se bo ta debata odvijala, bomo videli, brali in slišali v Sloveniji in verjetno tudi na prihodnji Dragi.
Ob zaključku bi posvetil nekaj misli tistim, ki se niso vključili v debato Drage, kar seveda danes ne pomeni posebnega vprašanja, saj vsak prireja svoje razprave, komunikacija pa je možna tudi drugače in na drugačnih forumih, to je levici. Menim, da bi slednja danes kot že dolgo ne potrebovala svojo Drago, a ne zato, da bi iz neke užaljene odmaknjenosti streljala puščice na sedanjo oblast (seveda je tudi to opravilo opozicije). Levica bi potrebovala svojo Drago predvsem zato, da bi našla med črepinjami svojo novo identiteto, dejstvo je namreč, da je zgodovina najsilovitejše udarila prav po levici, ki pa se le še ni izpela. Med različnimi pojmovanji države, o katerih smo pisali, na--mreč na openski Dragi ni bilo govora o socialni državi. Vprašanje je žgoče in ne potrebuje dogmatskih in razred-no-ideoloških predznakov, ostaja pa realen problem. Socialni je eden izmed važnih problemov moderne države, v Sloveniji pa bo v prihodnje to eno izmed osnovnih vprašanj. Povsem jasno je, da veliki socialni problemi porajajo konflikte, slednji pa dve dokaj otipljivi nevarnosti: odgovor z represijo in izkoriščanje nasprotij v korist te ali one skupine; oboje bi vplivalo skrajno razdiralno. Seveda ne vidim v socialnem edine naloge levice in še manj to, da gre samo za nalogo levice. Družbene dinamike pa ne morejo obviseti le na odgovornosti enih in jezi drugih, ampak v igri in opoziciji, pritrjevanju in zanikovanju, seveda morajo biti za to pravila in odgovorne sile, ki ne pustijo, da konflikti podivjajo.
ACE MERMOLJA
Beneški festival
Z velikim pompom in pričakovanjem se je v torek v Benetkah začel 47. mednarodni festival filmske umetnosti, ki tako ali drugače spodbuja razmišljanja, hvale in polemike o tej umetniški zvrsti. Tekmovalni spored zaobjema vrsto filmov, začel pa se je z »Afričanko« režiserke Margarethe von Trotta. V filmu nastopa tudi Stefania Sandrelli (na sliki AP v družbi z Margarethe von Trotta)
Zborovodja E. Ericson v Sloveniji
Konec septembra bo tudi za Slovenijo priložnost, da neposredno spozna vodilno osebnost zborovske glasbe v svetu — dirigenta Eriča Ericsona iz Stockholma. Mojster Ericson bo namreč gostoval pri enem od slovenskih najboljših zborov. Akademskem pevskem zboru France Prešeren iz Kranja, in z njim pripravil izbrani koncertni spored. V njem bodo nekatera temeljna dela evropske zborovske tradicije, izbor iz slovenske zborovske glasbe ter predstavitev nekaterih skandinavskih skladateljev. Koncerti bodo v Kranju (23. t. m.), Velenju (24. t. m.) in Ljubljani (25. t. m.).
Erič Ericson (19X8) je svoj prvi zbor vodil že pri štirinajstih letih. Na stockholmski Visoki šoli za glasbo je študiral glasbeno vzgojo in cerkveno glasbo in med tem vodil razne ljubiteljske zbore. Leta 1945 je ustanovil Stockholmski komorni zbor, vokalno različico slovitega, podobno imenovanega švedskega instrumentalnega ansambla, ki je izvajalsko raven zlasti sodobnih del razvil do neverjetnih višin. Bil je tudi zborovodja slovitega moškega zbora Orphei Drangar v Uppsali, od leta 1951 pa je trideset let vodil Zbor švedskega radia. Zborovodja Erič Ericson ima najobsežnejšo zborovsko diskografijo z antologijskimi posnetki najpomembnejših vokalnih partitur preteklosti in sedanjosti. Številne nove zborovske skladbe so nastale na njegovo pobudo, večino teh pa je tudi sam prvič izvedel. Na stockholmski glasbeni akademiji je več let predaval dirigiranje in zborovstvo in vzgojil vrsto uspešnih nadaljevalcev razvite švedske zborovske tradicije. Po upokojitvi se posveča seminarskemu delu na tečajih in simpozijih ter gostovanjem pri številnih najuglednejših zborih po vsem svetu. Ericson je tudi častni predsednik mednarodne zborovske federacije IFCM.
Gostovanje uglednega dirigenta v Sloveniji je tudi priložnost za številne slovenske zborovodje, da izpopolnijo svoje znanje. Študij koncertnega programa bo namreč potekal v obliki javnih vaj, ki jih bo mojster Ericson sproti komentiral in pojasnjeval. Pripravil bo tudi več predavanj s področja metodike zborovodstva, predstavil pa bo tudi švedsko zborovsko tradicijo v okviru zborovske ustvarjalnosti 20. stoletja. V sklopu XXIV. zborovskega seminarja pa bo še več pogovorov in okroglih miz o problematiki uveljavljanja in razvijanja zborovske glasbe v slovenskem prostoru in v svetu.
Podrobnosti in informacije nudijo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani (tel. 003861/211828, int. 38).
jjj ^°Voriti o zborovski glasbi v času mladinskih t)Q 9ak°ncertov in velikih masovnih prireditev se 9lac:K e'° morBa malo anahronistično. Res je ta iz	zvrst plačala davek na račun občinstva
ljudskih plasti, celo na račun obiska Bo HCanov. samih iz Arezza. Resnici na ljubo gre-roči 91165	zabavo drugam, običajno na pod-
»pr aj k-7 ponujajo lažje prebavljive glasbene fedit kte<<' Zabavo pač, kar pa mednarodna pri-ip zborovskega petja v Arezzu ni, ne more
3g ^akoletno srečanje zborov v Arezzu, letos že °	zahteva večdimenzionalnega poslu-
ni v»' zgolj ušesa in vzhičenost - mi je všeč, mi 9reoo ne zadostujejo. Celotna stilna paleta, od dfoh,.r9anskega petja pa vse do sodobnih raz-Bostn eni^ bsočerih stilnih iskanj, je le s težavo 9Qjen?113 (dojemljiva) že tistemu, ki je vključil v stp0 . a/9e vse svoje duševne zmožnosti. Tovr-ni past ni0Var9e' oziroma intenziven poustvarjal-izj6p. t0P' nehote selekcionira, obenem pa nudi kov sfl° Prožnost poglobitve in izmenjave vidi-Ija nov^l0*)otr^'tve pravilnih izbir, ali pa postav-razrešit u9anke in vozle, ki kličejo po nadaljnjih Presenef *n banjih. Ta, ki piše, je bil prijetno slovenski11 °b sorazmerno številni prisotnosti ria tovrst ■ z,:)0rovodij iz zamejstva. Žal manjka skih zhr,tnih Prireditvah večja udeležba sloven-ložnost vVr' ^aterim bi se nudila praktična pri-venska *9učitve v Evropo, zgolj notranja slo-vepski ^^zadovoljnost je premalo. Edini slo-bora s sv e. enec, ženski zbor »Rotovž« iz Mari-s°bnosti °J0 PdnBo dirigentko - obetajočih spo-jzločevpj’ Se 117 uspel prebiti skozi trdo lupino bi so i0 x/te9a prednastopa. Zvočna samozavest, ske gia^ ar. orbanke pokazale na festivalu Ijud-JNhodpost’ v6 na tekmovanju samem izpuhtela. ?asba ie v i? labko - ob delu - prinesla svoje, b' ob pravil8-°r V7no " potrebuje čas, da se izčis-. Ustanov ni ne9‘ in v dobrih sodih seveda, bim Vogs, a “Guido d'Arezzo« skupaj z umetniš-brezhibnirr,°tn s sv°jim prizadevnim in skoraj n^ogočiia Zabulisnim organizacijskim delom avqUs. Bučen potek tekmovanja od 20. do •• Udeležba je bila izredno številna:
Tekmovanje zborov Gnido d’Arezzo razgalilo dejansko stanje zborovstva
okoli tisoč petsto pevcev in 36 zborov iz 15 držav Evrope in Azije. Toda kljub odlični organizaciji in kljub številčno visoki udeležbi, je bil nivo letošnjega tekmovanja precej nižji. Številčni porast udeležbe ni pomenil tudi kvalitetnega dviga. Vseskozi se je čutilo pomanjkanje enega ali dveh »vzorčnih« zborov, kar bi služilo za merilo. Trije zbori so bili v precej izenačenem ravnovesju nekje v sredini kakovostnih možnosti zborovskega izražanja, kar se je pokazalo tudi v točkovanju samem. Celo sam otvoritveni nastop znanega angleškega vokalnega ansambla »The Tallis Scho-lars« je (vključno s svojim dirigentom) v tem oziru razočaral. Upravičeno bi pričakovali vsaj ob takem svečanem in otvoritvenem nastopu vzorno niansirane stilne odtenke iz že samo po sebi poustvarjalno kočljivega in problematičnega renesančnega repertoarja. Toda razvpitemu slovesu »The Tallis Scholars« je žal sledila medla izvedba kar sedmih (pohvalno) renesančnih skladateljev; toda T. Tallis je izzveneval kakor Palestrina ali G. Allegri, čeprav je med vsakim od teh razdalja ene cele generacije in šol. Drugače povedano: prisotni so lahko opazovali bolj »kako ne«, kakor pa »kako bi naj«.
Letošnje mednarodno tekmovanje, za razliko od lanskega, je potekalo v vseh petih kategorijah: zbori z mešanimi (A) oziroma enakimi (B) glasovi, vokalno-solistične skupine (C), otroški zbori (D) ter kategorija gregorijanskega ali drugega krščanskega bogoslužnega petja (E). Izjema je bilo narodno (tj. italijansko) tekmovanje, ki je obsegalo zgolj kategorijo mešanih zborov (A); kategorija zborov z enakimi glasovi je bila ukinjena zaradi premajhnega števila prijavljenih. Novost tekmovanja je bila kategorija otroških zborov (prvič po letu 1984), ki je nastala namesto
prejšnje kategorije mladinskih zborov, katera je povzročala prejšnja leta, zaradi preširoke starostne razsežnosti, veliko negodovanj in pripomb. Poseg v pravilnik je pravilen, le da sedaj manjka mladinska kategorija - zbori prehodnega starostnega obdobja (od 15 do 20 let starosti). Podobne težave je povzročala - mutatis mutandis seveda -preširoka definicija kategorije E. Kot odraz so se pojavila močna nesoglasja tako znotraj ožje strokovne komisije same (sestavljene iz strokovnjakov tovrstne glasbe) kakor zunaj nje. Nastop in zmaga armenskega ženskega zbora iz Erevana (moderne priredbe starih motivov) je bilo nemogoče primerjati z ostalimi programi čistega gregorijanskega petja. Morebitnim bodočim slovenskim udeležencem tekmovanja v tej kategoriji (želeti bi bilo) bo zato zelo koristno predhodno razčistiti nejasnosti, razen če ne bo do tega prišlo v pravilniku samem. Za naslednje leto je objavljen razpis, enak do podrobnosti letošnjemu. Pozor torej!
Nič manjših težav niso imele posamezne strokovne komisije v ostalih kategorijah tako v izločilnem kot tekmovalnem delu prireditve. Že omenjeni izenačen in srednji nivo je pripeljal do številnih napetosti. Samo dva kriterija (intonacija in vokalnost ter interpretacija) sta bila tokrat bržkone premalo. Marsikomu se je zdela izključitev iz nadaljnjega tekmovanja zahodnonemške vokalne skupine »Musiča Antiča« iz Miinchna prehitra, predvsem glede na pomanjkanje ostalih »veliko boljših«, ki jih pa enostavno ni bilo. Dvomljivo interpretacijo Gesualda (pretirani gli-sandi in portamenti) in hladen odnos do Orlanda di Lassa bi morda lahko popravili, če gledamo na stvar pedagoško, kar pa tekmovanje zaenkrat še očitno ni. Protestni odhod skupine iz Miin-chna zato ni pomenil vrzeli (med skoraj enaki-
mi!) v tekmovanju, sprožil bi pa lahko resen premislek okoli smisla in namena tekmovanja, ki bi bil po našem: »Gojiti in usmerjati glasbeni okus znotraj zgodovinske mavrice stilov ob večjem ali manjšem intonančnem poustvarjalnem spektru-mu. Omenjeni kriterij se je nehote pokazal v točkovanju samem. Z izjemo kategorije E ni noben prvouvrščeni zbor dosegel v pravilniku tekmovanja predpisanih točk. To pomeni, za prvo mesto, npr. 90/100 ali 180/200 ali 270/300. Na narodnem (italijanskem) tekmovanju je prvouvrščeni zbor iz Nuora zbral samo 254,30/300 točk, drugouvrščeni tržaški zbor »Mladinskega centra Claret« pa zgolj 231,60 glede na 240/300 predpisane v pravilniku. Podobno vsi prvouvrščeni zbori po vrsti na mednarodnem delu tekmovanja. Norvežanom in Parižanom (ex aeguo) v kategoriji »A« so manjkale štiri točke do predpisanih 270/300, zopet istim iz Pariza (»Audita Nova«) tokrat v ženski zasedbi - kategorija B - za 17,40 točke. Zmagovalnemu madžarskemu otroškemu zboru »Kodaly« v kategoriji D pa je manjkalo 20,60 točke. Celo samemu absolutnemu zmagovalcu »Gran Premio Citta di Arezzo« s pravico prisostvovanja na »Gran Premio Europeo 1992« v zborovskem petju, tj. »Vokalni skupini iz Roviga« sta manjkali v tekmovalni skupini »C« celi dve točki. Nepodeljena, vsaj nekatera, prva mesta bi bila letos morda edina rešitev, kajti »Arezzo« si ne more dovoliti razkošja prilagoditve vsakoletnemu... nivoju zborov.
Večinoma so številke neke vrste bikini, prikrivajo intimno - bistveno, kot na primer v socioloških statistikah, da se izrazim po Šušičevo. Tokrat pa so izjemoma zgovorne in razkrivajoče. Razgalile so žgočo točko tega in podobnih tekmovanj: kvantificirati količinskosti uhajajočega živega poustvarjalnega utripa. Tekmovanje -tudi zborovsko - je zgolj umetno ustvarjena krizna situacija, ki želi prebuditi skrite in dremave duševne rezerve, jih sprosti in pusti zaživeti. Bi bilo isto možno brez tekmovanja? Bilo bi preveč lepo.
IVAN FLORJANC
V prvi tekmi za evropski nogometni naslov under 21
SZ presenetila »modre«
Ženski teniški polfinale v New Yorku
Graf - Sanchez in Fernandez - Sabatini
JUGOSLAVIJA - SOVJETSKA ZVEZA	2:4 (1:2)
STRELCI: Sideljnikov v 9. min., Šuker v 20. min., Černišev v 40. min., Sideljnikov v 49. min., Jarni v 62. min., Dobroveljski v 82. min. iz 11-m.
JUGOSLAVIJA: Lekovič, Brnovič, Jarni, Petrovič, Djukič, Babunski, S. Mihajlovič, Saveljič (C. Mihajlovič, Ivič), Bokšič, Mijatovič, Šuker.
SOVJETSKA ZVEZA: Jerjomin, Čugunov (Kirjakov), Pozdnjikov, Černišev, Vidonov, Sideljnikov, Kočenski, Kobaljev, Šalimov, Dobrovoljski, Kolovanov SODNIK: Biguet (Francija).
OPOMltfl: Babunski, Vidonov, Jarni, Kočenski, Jerjomin.
SARAJEVO — V prvi finalni tekmi za evropski naslov nogometnih reprezentanc izpod 21 let je včeraj v Sarajevu Sovjetska zveza dokaj presenetljivo premagala Jugoslavijo s 4:2 in ima tako pred povratno tekmo na domačih tleh odlične možnosti za osvojitev trofeje. Obe ekipi sta na razmočenem stadionu Grbavica prikazali lep in dopadljiv nogomet. Kljub temu da so imeli domačini številne stoodstotne priložnosti, je zmaga pripadla gostom, ki so znali odlično izkoristiti napake v obrambi »modrih«.
»Leit-motiv« srečanja je bilo mogoče zaznati že v prvih minutah tekme, ko je Šuker zastreljal v vratarja Jerjomina lepo priložnost, takoj zatem pa je sovjetski branilec Sideljnikov po povsem nenevarni akciji na sredini igrišča s strelom s kakih 40 metrov presenetil jugoslovanskega vratarja Lekoviča, ki se je znašel izven vrat.
Takoj je treba povedati, da so igrali Jugoslovani v zelo okrnjeni postavi, brez petih reprezentantov (Bobana, Prosinečkega, Panadiča, Savičeviča in
Novaka), kljub temu pa so po prejetem golu lepo odgovorili na napade sovjetske reprezentance in sredi polčasa tudi izenačili s krasno akcijo, ki jo je začel Petrovič s podajo s peto, zaključil pa strelec Šuker.
Po izenačenju so izvedli »modri« še nekaj lepih akcij, malo pred koncem polčasa pa so jih gostje spet presenetili s Čemiševom, ki je z glavo preusmeril v mrežo strel iz kota.
Tekmo je v začetku drugega dela v bistvu zapečatil Sideljnikov, ki je spet izkoristil napako jugoslovanske obrambe in vratarjevo odbito žogo poslal v mrežo. Z dvema goloma prednosti v gosteh je Sovjetska zveza prvenstveno obvladovala igro na sredini igrišča in skušala preprečiti nevarne napade domačinov. J-e-tem je nekaj upanja vlil drugi zadetek, ki ga je dosegel Jami po strelu Šukerja s kota. Zatem so jugoslovanski nogometaši spet ostreje pritisnili na vrata Jerjomina, a brez uspeha. »Modri« so kljub lepim solopro-dorom vse preveč grešili pred vrati, kot se v nogometu večkrat dogaja pa
so jih te napake spet drago stale. V protinapadu je Šalimov nekaj minut pred iztekom srečanja prodrl v kazenski prostor, preigral nekaj igralcev in padel. Sporno enajstmetrovko je realiziral Dobrovoljski, ki je bil s Šalimo-vom in branilcema Sideljnikovom in Čemiševom najboljši v sovjetski vrsti.
Med Jugoslovani se je ob napadalcih izkazal Jami, vsi ostali branilci pa so puščali nasprotnikom preveč prostora, kar so gostje tudi spretno izkoristili.
Nogometaši trenerja Ivana Čabrino-viča imajo po včerajšnjem porazu v Sarajevu res minimalne možnosti, da si v povratni tekmi 17. oktobra v Sovjetski zvez) zagotovijo evropski naslov: takrat bi morali zmagati vsaj s tremi goli prednosti...
Trabzonspor v pokalu pokalnih zmagovalcev
ANKARA — Z zmago v povratni tekmi proti irski ekipi Bray Wanderers z 2:0 si je turški Trabzonspor zagotovil uvrstitev v tekmovanje pokala nogometnih pokalnih zmagovalcev. Irska in turška ekipa sta si morali mesto v pokalu pokalnih zmagovalcev priboriti v medsebojnem dvoboju. V prvi tekmi na Irskem sta se razšli pri neodločenem izidu 1:1. Trabzonspor je včeraj pred 15 tisoč navijači zmagal z goloma Cukiča in Hamdija v drugem polčasu. V šestnajstini finala pokala pokalnih zmagovalcev se bo turška ekipa srečala s špansko Barcelono.

w
i
L.
I
Triestina se je v pokalni tekmi v San Siru proti oslabljenemu nasprotniku solidno branila
Milan zmagal le po enajstmetrovki
MILAN - TRIESTINA	1:0 (1:0)
STRELEC: Agostini (11-m) v 10'
MILAN: Rossi, Costi, Carobbi, Gau-denzi (Albertini od 58'), Galli, Nava, Stroppa, Salvatori, Agostini, Massaro, Simone.
TRIESTINA: Biato, Corino, Costan-tini, Di Rosa, Consagra, Picci, Conca (Luiu od 65'), Giacomarro, Soda, Urban, Terraciano (Trombetta od 65 ).
Upanje mnogih tržaških navijačev, da bo Milan v povratni tekmi na Gre-zarju prisiljen poslati na igrišče vsaj kakšenga svojega asa, da se obvaruje pred morebitno nepričakovano izlo-čitvjo, se bo verjetno uresničilo, kajti sinoči so si na San Siru gostitelji zagotovili le minimalno zmago.
Tudi z rezervami je bil Milan boljši tekmec, vendar pa verjetno Triestine niti ne bi premagal, če evropskim prvakom ne bi sodnik nekoliko prerado-darno poklonil enajstmetrovke že v
10.	minuti igre zaradi Piccijeve igre z roko slab meter znotraj kazenskega prostora. Prekršek je bil nemara nenameren, Agostini pa je z močnim strelom ukanil Biata.
Triestina je na tem zahtevnem gostovanju potrdila, da ima zelo dober koncept igre, ko si kot cilj zastavi branjenje lastne mreže. Vratar Biato je kot ponavadi blestel.
Slabše pa se Giacominijeva vrsta obnaša v napadu. Na nasprotnikova vrata je Triestina streljala le v 39'. Močan prosti strel Conce je Rossi s težavo ubranil. V prvem delu igre so Tržačani pokazali tudi zametke protinapada, ki bi bil lahko dragoceno orožje moštva, ko ga bodo pač izpilili.
V drugem delu je Milan pritisnil še odločneje in vsaj petkrat nevarno streljal proti Biatu.
OSTALI IZIDI
UDINESE - PIŠA	0:1 (0:0)
STRELEC: Piovanelli v 77'
UDINESE: Giuliani, Sensini, Al. Orla-nod, Vanoli, Lucci, Susic, Mattel, An. Or-
lando, Pagano (Giulieni od 75'), Dell'An-no (Catalano od 82'), Balbo.
PIŠA: Simoni, Cavallo, Lucarelli, Ar-gentesi, Calori, Bosco, Neri, Simenoe (Larsen od 60’), Padovano, Dolcetti (Been od 70'), Piovanelli.
GIARRE - GENOA	0:0
G ENO A: Braglia, Torrente, Caricola, Eranio (Ferroni od 81'), Collovati, Signo-rini, Ruotolo (Pacione od 81), Fiorin, Aguilera, Skuhravy, Onorati.
NAPOLI - COSENZA	3:0 (0:0)
STRELCI: Ferrara v 58’, Maradona (11-m) v 60' in Careca v 70'
NAPOLI: Galli, Ferrara, Francini, Riz-zardi, Alemao, Baroni (Mauro v 54'), Cor-radini, De Napoli (Crippa od 46'), Careca, Maradona, Silenzi.
FIORENTINA - PARMA	1:0 (0:0)
STRELEC: Di Chiara v 61' FIORENTINA: landucci, DelFOglio, Pin, Dunga, Faccenda, Malusci, Lacatus (Zironelli od 87 ), Kubik, Buso (Nappi od 46), Fuser, Di Chiara.
PARMA: Taffarel, Gambaro, Grun, Mi-notti, Apolloni, De Marco, Melli (Manna-ri od 87’), Zoratto, Osio (Sorče od 66'), Catanese, Brolin.
BOLOGNA - REGGIANA	4:1 (2:1)
STRELCI: Melchiori v 4', Waas v 11' in 56', Poli v 40' in Tricella v 69'
BOLOGNA: Cusin, Villa, Cabrini, Bo-nini, Verga, Tricella, Mariani, Notariste-fano, Waas, Detari, Poli (Di Gia od 88 ). MODENA - LAZIO	0:0
LAZIO: Fiori, Lampugnani, Sergio, Pin, Gregucci, Solda, Madonna, Bacci, Riedle, Sclosa, Sosa.
CESENA - CREMONESE	4:3 (2:1)
STRELCI: IACOBELLI (11-m) v 17', Es-posito v 39', Pierleoni v 44', Amarildo v 50' in 81', Neffa v 61', Verdelli v 83' CESENA: Fontana, Calcaterra, Nobile, Esposito, Barcella, Jozič, Turchetta, Pierleoni,, Amarildo, Giovannelli, Ciocci. SAMPDORIA - BRESCIA	1:1 (0:1)
STRELCA: Ganz v 45' in Dossena v 47' SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Bo-netti, Pari, Vierchowood, Invernizzi, Mi-hajličenko, Katanec, Calcagno, Manični, Dossena.
mmmm§
sagsi;
mmmm
mm
m


'* u -	' •. čit

Tako Je Massimo Agostini po enajstmetrovki ugnal vratarja Triestine Biata in omogočil tesno zamgo Milanovih rezerv	(telefoto AP)
VERONA - TORINO	0:4 (0:1)
STRELCI: Cravero v 46', Škoro v 67', Baggio v 78' in Muller v 85'
TORINO: Marcheggiani, Bruno, Anno-ni, Mussi, Cravero, Policano, Lenitni, Fusi (Baggio od 46’), Muller, Martin Vas-guez, Škoro (Carillo od 79’).
MONZA - INTER	0:1 (0:0)
STRELEC: Brehme v 82' (11-m)
INTER: Zenga, Bergomi, Brehme, Berti, Paganin, Battistini, Bianchi, Pizzi (Ba-resi od 86'), Klinsmann, Stringara (Man-dorlini od 68 ), Serena.
JUVENTUS - TARANTO	2:0 (1:0)
STRELCA: Baggio (11-m) v 40' in Casi-raghi v 80'
JUVENTUS: Tacconi, Napoli, Julio Cesar, Fortunato, De Marchi, Luppi, Di canio (Alessio v 76’), Marocchi, Scnillaci (Casiraghi od 59'), Baggio, De Agostini. ROMA - FOGGIA	1:0 (1:0)
STRELEC: Vdller v 8'
ROMA: Zinetti, Tempestilli, Carboni, Piacentini, Aldair, Nela, Desideri (Salsa-
no v 87’), Di Mauro (Gerolin od 46'), Vdller, Giannini, Camevale.
ATALANTA - PESCARA	2:0 (0:0)
STRELEC: Evair v 47' in 82' (11-m) ATALANTA: Ferron, Contratto, De Patre, Bonacina, Bigliardi, Progna, Stromberg, Catelli, Evair, Perrone (Monti od 86 ), Caniggia.
LECCE - CAGLIARI	4:0 (0:0)
STRELCI: Pasculli (11-m) v 63', Aleini-kov v 68', Firicano v 72’ in Mazinho (avtogol) v 78'
LECCE: Zunico, Amodio, Carannante, Mazinho, Ferri, Marino, Aleinikov, Con-te (Morello v 58'), Pasculli, Benedetti, Morierio (Virdis v 70').
CAGLIARI: lelpo, Festa, Nardini, De Paola, Valenitni, Firicano, Herrera (Mo-bili od 78 ), Matteoli, Capriolo, Frances-coli, Paolihi (Rocco od 67 ).
BARI - MESSINA	0:0
NEW YORK — Pravi gospodar mednarodnega teniškega' prvenstva ZDA je televizijska mreža CBS, ki si je pravico do prenosov zagotovila za ceno 22 milijard lir, zato je logika, ki vodi prireditelje pri določevanju dne-vov in urnikov dvobojev, povsem., nelogična za tekmovalce, ustreza namreč samo mediju in njegovim potrebam.
Tako so v devetem dnevu tekmovanja od pomembnejših srečanj odigrah le dva ženska četrtfinalna dvoboja, preostala in še dva moška četrtfinala pa so odigrali včeraj popoldne in zvečer po našem času. To pa pomeni, da imajo nekateri igralci dan ali celo dva dni več počitka, spet drugi pa bodo igrali dvakrat v dveh dneh.
Kot prva si je uvrstitev v polfinala zagotovila Američanka Mary Joe Fernandez, finalistka na »openu« v Avstraliji. V treh nizih (6:2, 2:6, 6:1) je odpravila Bolgarko s švicarskim državljanstvom Manuelo Maleevo. Slednja ni ponovila izvrstne igre, s katero je v osmini finala nepričakovano izločila Navratilovo, tokrat pa jo je še posebej izdal servis.
Argentinka Gabriella Sabatini je nato s 7:6, 6:4, ne brez težav, odpravila žilavo Sovjetinjo Meškijevo.
Mnogo lažja je bila - v prvi tekm1 desetega dne - naloga prve dame svetovnega tenisa Grafova, ki je Novotno (ČSFR) zlahka nadigrala. Končni izid1 je bil namreč 6:3, 6:1.
Naposled sta se pomerili še Španka Arantxa Sanchez, šesta nosilka la Američanka Garrisonova (4.). S 6:2, je zmagala 18-letna Sanchezova, vendar je treba reči, da je igrala Garrisonova, letošnja finalsitka v VVimbledo-nu, s poškodovanim gležnjem.
Polfinalna para v ženski konkurenci sta torej Graf - Sanchez in Sabatini -Fernandez.
Povedati velja, da je Sanchezova lani v finalu pariškega Rolland Garro-sa ugnala Grafovo.
Češki dvojici Novotna-Sukova s®
medtem obeta osvojitev velikega slama. Po zmagah v Avstraliji, Rolan^ Garrosou in v VVimbledonu sta se tu New Yorku že uvrstili v polfinale.
Na sliki AP: Fernandezova se bo polfinalu pomerila s Sabatinijevo
Selektor sovjetskih nogometnih reprezentantov zapušča svoje mesto
Na nedeljskem atletskem mitingu v Rietiju
Lobanovski bo odslej treniral ZAE
Valerij Lobanovski
ABU DHABI — Trener sovjetske nogometne reprezentance na SP v Mehiki in Italiji Valerij Lobanovski bo odslej vodil reprezentanco Združenih arabskih emiratov. Vest objavlja tisk v Abu Dhabiju. Na italijanskem mundialu je arabsko vrsto treniral Brazilec Carlos Alberto.
Ivic novi trener Atletica Madrida
MADRID — Znani jugoslovanski nogometni strokovnjak Tomislav Ivič je novi trener španskega prvoligaša Atletica iz Madrida. Ivič je včeraj vodil prvi trening moštva, ekipo pa bo lahko formalno vodil šele potem, ko bo društvo izpolnilo vse pravne obveze do dosedanjega trenerja Peire.
Kolesarska dirka EGS tudi za ženske
BRUSELJ — Danes bo iz Roubaixa štartala 5. kolesarska dirka Evropske gospodarske skupnosti, ki se je bodo
tokrat prvič udeležile tudi kolesarke. Udeleženci bodo kolesarili po Franciji, Belgiji, Nizozemski, ZRN in Luksemburgu; dirka bo štela vsega deset etap, konec bo 14. v Luksemburgu.
Med, moškimi bodo štartale ekipe iz Belgije, Francije, z Irske, iz Luksemburga, z Nizozemske, Portugalske, iz Češkoslovaške, Sovjetske zveze in ZDA. Med ženskami bo tekmovala tudi italijanska ekipa.
Italijana vodita v razredu FD
NEVVPORT — Na svetovnem prvenstvu v jadranju v razredu flvmg dutchman vodita po treh regatah Italijana- Giovanni in Agostino Sommari-va. Brata Sommariva sta po drugi regati delila prvo mesto s Francozoma Thierryjem in Vincentom Bergerjem. V tretji preizkušnji sta osvojila drugo mesto za Vzhodnima Nemcema Bo-rowskim in Krohom, kar jima trenutno zagotavlja vodstvo na skupni lestvici s 16 kazenskimi točkami. Brata Berger zasedata drugo mesto (23 kazenskih točk), druga italijanska posadka Ange-letti - Fornelli pa je deseta.
Lewis-Burell tudi na lOOm
RIETI — Ameriški Sprinterski as Carl Lewis se bo na nedeljskem atletskem mitingu v Rietiju pomeril z Le-royem Burrellom v teku na 100 metrov. Tako je pred sklepnim dejanjem atletskega Gran prixa v Atenah'izjavil večkratni olimpijski zmagovalec. Do včeraj je kazalo, da bo Lewis nastopil v teku na 200 metrov, v katerem naj bi se srečal z Michaelom Johnsonom, ki je v letošnji sezoni že premagal Lewi-sa. Le-ta se je odločil za tek na Najkrajši progi, da bi se Burrellu oddolžil za poraz na Igrah dobre volje v Seattlu, seveda, če mu bo trenutno hitrejši Burrell to namero dovolil...
Deliš diskvalificiran zaradi jemanja poživil
HAVANA — Kubanska atletska zveza je za dve leti diskvalificirala kubanskega metalca diska Luisa Maria-na Delisa zaradi jemanja poživil. Deliš naj bi jemal poživila junija letos pred dvema atletskima tekmovanj ima na Švedskem in v Italiji. Mednarodna at-
letska zveza IAAF je izsledke o dop gu poslala matični atletski zvezi, ki J metalca takoj diskvalificirala. .. .-jj Luis Mariane deliš je na olimpijk, igrah leta 1980 v Moskvi osvojil ® _ nasto kolajno, na svetovnem stvu leta 1983 v Helsinkih pa Je drugi.
Dobra meta Felkejeve in Seada Krdžaliča ^
NOVO MESTO - Na nem atletskem prvenstvu Do ®?Ltu na novem stadionu v Novem “J ,ca sta dosegla najboljša rezultata kopja Vzhodno Nemka Petra f je
med ženskami in član Crvene zv
Sead Krdžalič med moškimi. va je zalučala kopje 68,44 metra d kar je občutno bolje od njenega^ davnega nastopa na evropskem P br0. stvu v Splitu, kjer je osvojila oin« nasto kolajno. Z »novomeškim m bi si v Splitu zagotovila zlato! ^jco Sead Krdžalič je dosegel zn 78,22 metra.
Jutri in v soboto košarkarski turnir v Nabrežini
Turnir za memorial bratov Husu
Prvi nastop jadranovcev
Smola Gaje
Jutri bodo Jadranovi košarkarji opravili prvi uradni na-stop v tej sezoni, in to na turnirju Alpe Adria za tretjeliga-ki ga bo jutri in v soboto v Nabrežini priredilo prav SZ Jadran in na katerem bodo poleg naše združene ekipe natopila še moštva Servolane Latte Carso iz Trsta, Italmon-'alconeja iz Tržiča in Iskre iz Nove Gorice.
Jadranovči se že skoraj mesec dni (vsaj mladinci) pripravljajo na novo sezono in ta turnir bo za naše košarkarje Se kako dobrodošel v tem predprvenstvenem obdobju. Naši Se bodo namreč že v prvi tekmi tega turnirja spoprijeli z ?Uim od konkurentov v prvenstvu C lige (z Italmonfalcone-j.6®), tako da bodo lahko takoj »preizkusili«, kaj jih med unrgim čaka v bližnjem tretjeligaškem prvenstvu. Težko je (udi vsako predvidevanje glede zmagovalca na tem turnir-saj so vse nastopajoče ekipe šele med prvenstvenimi
Pripravami.
SPORED TURNIRJA JUTRI, 7. 9.
ry-30: Latte Carso - Iskra Nova Gorica Jl-OO: Italmonfalcone - Jadran TKB SOBOTA, 8. 9. bkSO: finale za 3. mesto J1.00: finale za 1. mesto
, Na sliki Mauro Čuk, eden od Jadranovih »veteranov«, p* je še ostal zvest naši združeni ekipi. Čuk bo gotovo euen od protagonistov turnirja v Nabrežini.
GAJA - S. MARCO SISTIANA 5:6
PO 11-METROVKAH (0:0) 1:1
STRELCA: v 50. min. Ghiotto, v 90. min. Malusa iz 11-metrovke.
GAJA: Zemanek, Gregori, Šuc, Pečar (Dallagiacoma), Loi, Bullo, Križman, Vengust, Ghiotto, Kelemen, Kalc.
S. MARCO SISTIANA: Pavesi, Pisani, Sannini (Perich), Codiglia, Norbe-do, Buffolini, Novati, Malusa, Caiffa, Sorrentino (Benet), Urbisaglia.
Kot Zarja so si tudi nogometaši pad-riško-gropajske Gaje zapravili zmago v zadnji minuti igre.
San Marco je torej imel precej sreče, da je lahko izenačil, v tem primeru pa mu je bilo povrnjeno, kar si je v prvem polčasu tudi zapravil. Igralci iz Sesljana so namreč v prvi polovici tekme »zadeli« kar dve vratnici. Razen tega pa je bil ta del precej nezanimiv.
V drugem polčasu je Gaja kmalu povedla s spretnim Ghiottom in si ob tem ustvarila še nekaj zrelih prilož-
nosti. Najugodnejša si ji je ponudila okoli 75. min., ko je napadalec prodiral sam proti vratarju Pavesiju. Ko je bil v kazenskem prostoru, pa je na igrišču zmanjkala luč (pričakovalo se je namreč pravi naliv) in je sodnik moral tekmo prekiniti.
Dvajset minut kasneje sta ekipi spet stopili na igrišče in Zemanek se je res izkazal, ko je posegel na odličen prosti strel v kazenskem prostoru.
Sledilo je nekaj nevarnih akcij Gaje v protinapadu in ko so vsi že čakali na končni žvižg sodnika je slednji, točno v zadnji minuti, dosodil 11-metrovko v korist San Marca zaradi prekrška z roko v kazenskem prostoru. Malusa je najstrožjo kazen uspešno izvedel in pri streljanju naslednjih 11-metrovk, se je sreča nasmehnila spet San Marcu, ki bo tako jutri v finalu za 1. mesto igral z Bregom.
Gaja pa bo že drevi (20.30) igrali v finalu za 3. mesto proti Zarji. (Š. M.)
Odbojkarice Sloge Koimpex so se mudile na enajstdnevnih pripravah v Bratislavi
Koristni treningi in edinstvena izkušnja
Konec prejšnjega tedna so se iz Bratislave, kjer 0 bile na 11-dnevnih predprvenstvenih pripravah, r®le igralke ekipe Sloge Koimpex.
, Ce so bili pred samim odhodom na Slovaško, pri ruštvu nekoliko zaskrbljeni, saj so se na dolgo pot Podali v bistvu na neznan teren, pa čeprav so bile oljube in načrti dokaj visokoleteči, se je vsak dvom azblinil takoj po prihodu. Mirno lahko trdimo, da je 10 za izkušnjo, ki jo velja v bodoče še ponoviti, saj 0 bili v Bratislavi pogoji za delo in vnema, ki so jo ®nJ vložile vse igralke, enkratni. Naše odbojkarice
0	vadile^esmano s polno paro. Trenirale so v telo-vadnici in na atletskem stadionu bratislavske uni-
erze za telesno kulturo pet ur dnevno, dvakrat so v Popoldanskih urah igrale še turnir v beach volleyu. ‘oginim igralkam in trenerjem pa je bil v nepre-tp.nbivo pomoč tudi trener Dušan Blahuta, predava-
1	9 odbojke na univerzi za telesno kulturo v Bratis-'T poleg tega pe je bil tudi trener prvoligaša Stalo!? if Bratislave in trener mladinske ženske češkos-bil i k0 reprezentance. Naše igralke so na pripravah Pmle predvsem individualno tehniko, veliko pozor-
ost so posvečale specifični fizični pripravi in kljub "Porom, katerim so bile podvržene, so periodo trega dela dobro prestale. Povedati velja, da so
priprave vsestransko uspele, saj so imele igralke tudi dovolj časa za turistični ogled bratislavskih zanimivosti.
Ob povratku s priprav nam je prvi trener Sloge Koimpex Ivan Peterlin povedal sledeče: »Z opravlje-' nim delom sem izredno zadovoljen, saj smo program izpolnili sto odstotno. Zadovoljen pa sem predvsem zaradi tega, ker nam je uspelo plasirati naše društvo v neko novo odbojkarsko realnost, ki nam odpira nove razsežnosti. Domov prihajamo vsi obogateni z novimi izkušnjemi in občutki, ki jih bo treba v našem bodočem delovanju še razviti.«
Poleg vsega naštetega, so se igralke Sloge Koim-pex udeležile tudi izredno kakovostnega mednarodnega turnirja. Na njem so nastopili odbojkarski klub Rijeka (tretje uvrščena v jugoslovanskem prvenstvu), češkoslovaška prvoligaša Slavija in Crvena zvezda iz Bratislave, ekipa Volani (četrto uvrščena na madžarskem prvoligaškem prvenstu) in seveda Sloga Koimpex.
Slogašice so po pričakovanju pristale na zadnjem mestu, vendar je bil turnir med pripravami izredno dobrodošel. Nasprotnik takega kalibra, ti seveda ne odpusti nobene napake, tako so lahko igralke in trenerji po vsaki tekmi analizirali šibke točke šesterke
in na njih gradili nadaljnjo taktiko igre. Kljub temu da so zasedle zadnje mesto, pa s svojim nastopom naše igralke nikakor niso razočarale, saj so renomi-ranim nasprotnicam nudile res soliden odpor.
IZIDI
Slavija - Sloga Koimpex 3:0 (15:4, 15:6, 15:4)
Slavija - Volani 3:0
Rijeka - Sloga Koimpex 3:0 (15:8, 15:8, 15:7)	>
Rijeka - Slavija 3:1 Slavija - Crvena zvezda 3:1 Rijeka - Crvena zvezda 3:0
Crvena zvezda - Sloga Koimpex 3:0 (15:4, 15:13, 15:8)
Crvena zvezda - Volani 3:0 Rijeka - Volani 3:0
Volani - Sloga Koimpex 3:0 (15:3, 16:14, 16:14)
LESTVICA
1. Rijeka, 2. Slavija Bratislava, 3. Crvena zvezda Bratislava, 4. Volani Madžarska, 5. Sloga Koimpex.
Naše igralke sedaj nadaljujejo s treningi v openski telovadnici štirikrat tedensko, saj se zavedajo, da bo letošnje prvenstvo veliko zahtevnejše od lanskega in da so se iz vloge favorita prelevile v vlogo novinca, ki ima kot glavni cilj obstanek v ligi.
(INKA)
Spominski pohod »Bazoviški junaki«
20y?f. najavljeno, bo v nedeljo v „0,J<J Spominski pohod »Bazoviški ohi '1 9a P° tradiciji vsako leto tifr?stn*ci ustrelitve štirih slovenskih (n Sls,ov, prireja planinski odsek njrP0 združenja Sloga. Zbirališče j knr^e\ k° ob 9.30 pred vaškim sporni udei	v Bazovici, nakar se b
tQ "Ježenci pohoda podali na Jezero, na -,v Drago in preko Peska in Groč in ni°- S K°koši bo sestop ob 14. snr,an‘nci se bodo potem zbrali f bo menik?rn na bazovski gmajni, .
spominska svečanost in polagc ijp Cev- Svečanost bo posebno slvoe: Potoka letos 60 let od ustrelitve jp^Narušiča, Miloša in Valenčiča J vabi svoje člane, da se poli fiQ2o"° udeleže spominskega pohod
Gneča na Nanosu
cev ne^eIi° se /e velika množica planin-“Sto ^i^žila tradicionalnega pohoda p;Q . užin na Nanos«, ki ga postojnsko s ‘^o društvo prireja v prvih dneh tnbra. Na prostranem travniku pred
Vojkovo kočo se je ob lepem in toplem vremenu zbralo veliko planincev, med katerimi je bilo tudi petnajst članov SPDT, pretežno iz zgornje tržaške okolice. Prireditev je uspela in za naše planince ni manjkalo možnosti za navezavo novih stikov in poznanstev.
Izlet na Visoko rozojansko pot
Prejšnji četrtek smo v tej rubriki poročali, da pripravlja SPDT dvodnevni avtomobilski izlet v Rezijo, s prečkanjem Visoke rozojanske poti. Izlet bo 15. in 16. t. m. in je primeren za izkušene planince. Interesenti naj se javijo čimprej pri ZSŠDI (tel. 767304).
Bavški Grintavec
V	pripravi je vzpon na Bavški Grintavec, ki ga SPDT prireja 23. t. m. Izlet je primeren za vse. Vpisovanje poteka na ZSŠDI (tel. 767304). (L A.)
Alpinistične vesti
V	soboto, 15. t. m. ob 18. uri, bo v Kranju letošnji drugi Rock Master, sicer pa tretji doslej, ki je najbolj odmevna alpinistična manifestacija v Sloveniji. Tek-
movanje bo na umetni steni ob plavalnem bazenu, smeri bo pripravil Tomo Česen. Kot gosta bodo imeli tudi Rein-holda Messnerja, ki bo v petek na predvečer ob 20. uri, v kinu Center prikazal diapozitive o svojem zadnjem podvigu -prečenje Antarktike - ter o vzponih na osemtisočake. Pričakujejo, da bodo vštopnice, ki so na prodaj tudi v Ljubljani, kmalu razprodane. Prireditelju je uspelo, da se bo tekme udeležil znani francoski plezalec Jean Babtiste Tribout in plezalka Corinne Labrune. Povabili so najboljše plezalce - deset moških in pet žensk.
Marija Frantar višinska rekorderka
Marija Frantar (AO Rašica), profesorica geografije, rojena 1956, je takoj za Marijo Štrempfelj, naša druga alpinistka, ki je presegla mejo 8000 metrov. Z Jožetom Rozmanom se je 31. 7. povzpela na 8.125 metrov visoki Nanga Parbat, deveti najvišji vrh na svetu, in s tem potolkla jugoslovanski ženski višinski rekord. Leta 1986 je vodila prvo jugoslovansko žensko himalajsko odpravo, in sicer na južno Anapurno. Je tudi prva jugoslovanska alpinistka, ki je opravila,
in to letos, zimski vzpon v sloviti severni steni Eigerja.
Domače vesti
Erik Švab (AO SPDT) je v avgustu obiskal nekatere plezalske vrtce. V Finken-steinu pri Beljaku je splezal smer Filzla-us VIII-, v Libojah pri Celju smer Vabeča globina VIII- ter nazadnje v Ospu smer Jonathan Livingston VIII-. Daljših smeri v gorah se letos ni še lotil.
Jožko Baša (AO SPDT) je julija v Val di Non obiskal plezalska vrtca Cunevo in Fondo ter splezal nekaj petič, med temi Filling V+.
Teden kasneje se je s soplezalcem Maxom Concinijem povzpel po Fehrma-novi smeri na Campanile Basso 2.877 metrov, najbolj obiskan plezalski cilj v Dolomitih Brente, 500 metrov, 1V+/V-, mestoma izven smeri V/-.
V avgustu je v Kamniških Alpah v Mali Rinki z Miranom Cesarjem (AO Raduha) preplezal Igličevo smer V, IV+, 350 metrov v štirih urah. Z Jankom Jegličem pa je v Oljstrici, ki premore najlepšo severno steno Kamniških Alp, splezal klasično Herletovo smer V, Al/IV, 450 metrov v štirih urah in pol.
(J. B.)
V	nedeljo z gorskimi kolesi
Povsem uspela dirka v Zgoniku
V	nedeljo je zadruga Bike Team priredila v Zgoniku 1. Kraški pokal za gorska kolesa (mountain bike), ki se ga je udeležilo več kot 100 kolesarjev. V kategoriji amaterjev je zmagal Fa-bio Vallati, drugi je bil Fabio Pugliese in tretji Paolo Martini. Med ženskami je v isti kategoriji prva prevozila na cilj Ilaria Tonon, druga Monika Radovič in tretja je bila Vanja Flego. Med mladinci je bil najboljši Kristjan Legi-ša, drugi je bil Taiping Bazzariella, tretji pa Andrej Močilnik. Najboljši med kolesarji, ki so člani Italijanske kolesarske zveze, je bil Roberto Ganeva, drugi Alessio Moro, tretji pa Dario Rasman.
Organizator se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so omogočili, da je dirka lepo uspela.
obvestila
ŠD POLET
KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da so odprta vpisovanja za nove tečajnike (letnike 1983/84) in tudi za druge ljubitelje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na Poleto-vem kotalkališču od 18. do 20. ure vsak dan, razen sobote in nedelje (tel. 211758).
KK BOR - MINIBASKET sporoča, da se bo vadba v minibas-ketu (skupini 1979/1980 in 1981/1982/1983 dečki in deklice) začela v ponedeljek, 10. t. m. na stadionu 1. maj.
Za informacije tel. št. 361476 (Wal-ter Corbatti).
ŠD MLADINA
obvešča, da se nadaljujejo skupni treningi smučarjev in rolkarjev ob sredah, ob 18. uri. Zbirališče, kot običajno, na igrišču doma A. Sirk. Ker je v polnem teku prvi test, je zaželena polna udeležba.
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljuje predsmu-čarska telovadba na sedežu društva v Cerovljah vsako sredo od 18. do 19.30. Možen prevoz z društvenim kombijem. Za informacije tel. na št. 200939 (Kristjan Zidarič).
ODHAIANIA
DUŠAN
JELINČIČ

ha sta v	Se za trenutek zapiči v velik napis, ki kraljuje
kulture i mest.ne knjižnice. »Jorge Luis Borges«. Ta hram ehem 0rj Poimenovan po tem argentinskem pisatelju, zUanju m.m.°jih mladostnih literarnih mitov. Ob tem spo-tretiutku 1 6 toplo pri srcu. Ne vem zakaj, se mi v ?eUca.	pogled, v misli pa se mi zareže temna
1:zkristai. uu kljuje v možganih, pa tega še ne morem s°Učnih Dori v luščiti' Še vedno sem prepoln domačih V tržaških -Tu?.}?1 otožnih glasov nežnega valovanja morja v zve2iP°rtl«h, zato mora biti ta črna slutnja prav goto-^drzuem spS nerni simboli. Sonce, morje, ljubljena oseba...
• Borges in ljubljena oseba. Končno sem razu-
mel. Prišel sem misli do dna. Borges je nekje zapisal: »Vsi umremo izdani od Judeževega poljuba.«
Pregrenko, da bi bilo resnično, in vendar... Kaj nisem odšel od doma tudi zato, da si ponovno pridobim zaupanje v ljudi? In navsezadnje je le Judež tisti, ki ti pove, kdaj je napočil čas odhoda, kdaj te bo najbolj ljubljena oseba spet izdala. In navsezadnje je prav Judež tisti, ki se ti v trenutku obupa usede ob strani, te prime okrog ramen irt ti šepne, da je ta prvi odhod nujen, ko pa te je prvič izdala prav najbolj ljubljena oseba. In ti še potrpežljivo razloži, da tako mora biti, da to spada v logiko stvari in tega sveta in da ti bo največjo bolečino prizadel tisti, ki ga imaš najraje in pred katerim si torej razorožen in razgaljen.
Judež te bo pripravil na to kruto resnico, v katero najprej sploh ne boš verjel, dokler se ne bo pač prikazala v vsej svoji črni mogočnosti in neizprosnosti obenem, nato pa izdaj ne boš štel več. Le prva bo huda in se ti bo zato takrat Judež tudi posvetil. Nato pa se boš nanje navadil. In sedaj veš, da te doma najboljši prijatelj, najbolj ljubljena oseba, izda trikrat na dan. In zato je odhod nujen. In zato odhajam, vihram iz kraja v kraj, da bi svoje naslednje srečanje z Judežem v času preložil v nedogled. Ni važno, če je to Sizifovo delo. Ni važno, če je to le utvara in veš, da se Judeža ne bomo nikoli otresli. Stalno nas spremlja. Hodi ob nas, drži nas za roko, je naša zvesta senca in del našega življenja.
In vendar se na Judeža ne smemo jeziti. Ne smemo ga prekleti. Moramo ga sprejeti kot dobrega znanca ali celo prijatelja, saj le vestno opravlja svojo nehvaležno nalogo. On je večji nesrečnež od nas. Njemu je bilo naloženo breme večnega prekletstva, breme večnega izdajstva. Njegovo poslanstvo je to, da nas mora izdati.
Saj res! Kaj ni bil prav Judež tisti, katerega je imel od vseh apostolov Kristus najrajši? In to prav zato, ker mu je dodelil nalogo, ki je ni dodelil nobenemu drugemu od svojih učencev. In Judež je sprejel vse gorje človeštva, vendar pa tudi njegovo poveličanje. Ker se je edini upal upreti. Ni jasno, če je Kristus to želel od njega. Judež je po svojem izdajalskem poljubu v vrtu Getzemani čutil potrebo po uporu. Morda le proti krivici, ki ga je doletela, ker mu je bila poverjena težka naloga, da izda tistega, katerega je imel najrajši, morda pa proti absurdnosti tega sveta, ki le v uporu proti krivicam vidi neko logiko, neko svojo pot k očiščenju in zveličanju. In jaz sem tu pred ponovnim odhodom prav zato, ker vem, da me boš nekega dne izdala. Oprosti, Judež, brat v bolečini.
Rdeče proge na nebu so naznanjale večer. Niti zavedel se nisem, da se je vreme spet popravilo, da je tih, a vztrajen vetrič pregnal črne oblake, pa tudi zaznal nisem prihoda tiste nedvoumne sapice svežine, ki se pojavi le za trenutek in ti v sekundi razkrije spomine na dogodke, ki so se zgodili že pred mnogimi leti in so dolgo ždeli v podzavesti, in ki naznanja bližnji somrak.
Spomini, spomini. Spomini na trenutke pred somrakom. In v misel se mi potiho prikradejo utrinki časa, ki nastopijo tik pred odhodom dneva. In vidim sebe, kako ob poletnih večerih sedim s prijatelji, z znanci ali samo z delovnimi kolegi za mizico kakega bara na prostem in hočem dojeti skrivnost prehoda med dnevom in nočjo. Vendar pa noč še prehitro nastopi in je magična igra svetlobe, zraka in čutnih vtisov, ki se ti zarežejo v podzavest, nenadoma že mimo in že te ovija tema brez skrivnosti, ti pa še nisi dojel bistva.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796r688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 6. septembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Član Italijan**« zvaza čaaop'*"1" založnikov FIEU
Srečanje v seulskem hotelu je v prijateljskem vzdušju trajalo dobri dve uri
Zgodovinski sestanek predsednikov vlad za združitev Severne in Južne Koreje
SEUL — Včeraj so se. v južnokorej-ski prestolnici pričela težka pogajanja glede možnosti združitve Severne in Južne Koreje. Gre za zgodovinsko srečanje, saj je po dolgih 45 letih to prvi znak v smeri težko pričakovane združitve. Pogajanja bodo prav gotovo še zelo zahtevna, saj so si predlogi predstavnikov obeh Korej na prvi pogled sila različni in povsem neskladni. Sicer sta oba predstavnika poudarila pomembnost ohranitve miru in vzajemno toleriranje političnih sistemov.
Včerajšnje srečanje, ki sta se ga udeležila oba premiera omenjenih držav, se je odvijalo v luksuznem hotelu Intercontinental in je trajalo dobri dve uri. Sledilo mu je tudi lepo število radovednežev, saj je bil vstop na srečanje prost. Okrog desete ure sta se obe delegaciji srečali v prostorih hptela, kjer so prebrali programske govore.
Najprej je bil na vrsti severnokorejski prvi minister Yon Hyong Ha, ki je
v svojem posegu zahteval takojšnjo razorožitev in konec vojaških vaj, ki jih južnokorejski vojaki imajo z Američani. Obe Koreji naj bi izmenično imeli v Organizaciji združenih narodov le enega predstavnika. Poleg tega je zahteval izpustitev protestantskega patra Moon Ik Kwana ter nekega dekleta, ki naj bi ilegalno prešla mejo s Severno Korejo.
Nato je bil na vrsti južnokorejski predsednik vlade Kang Young, ki je predstavil osnutek sporazuma, ki je sestavljen iz osmih točk. Ta naj bi skušal izboljšati sedanje medsebojne odnose. Zahteval je odprtje državne meje ob priložnosti vseh praznikov ter poudaril nujnost po zrelejših humani-
tarnih, kulturnih in ekonomskih stikih.
Na sliki (telefoto AP): zgodovinski posnetek vladnih ministrov obeh Korej.
Vsi napori za pomiritev Gorskega Karabaha so propadli
MOSKVA — Po trditvah generalmajorja KGB Aleksandra Nor-manskega je položaj v Gorskem Karabahu ponovno skrajno napet. V intervjuju za glasilo rdeče armade Krasnaja zvezda je visoki častnik navedel, da »zločinski elementi izkoriščajo vsako priložnost, za netenje strasti«, tako da ni iz-gledov za skorajšnjo pomiritev med sprtima narodoma.
Tiskovna agencija Tass pa je sporočila, da so neznanci z nafto onesnažili vodovod v Stepanaker-tu, tako da morajo Armencem v glavnem mestu Gorskega Karabaha vodo dostavljati s cisternami. Nadaljujejo se tudi primeri načrtne dezorganizacije, s katero skušajo Azerbajdžanci preprečiti dobave najosnovnejših življenjskih dobrin v to armensko enklavo na azerbajdžanskem ozemlju.
Obračunavanje med rimskimi oderuhi terjalo dve žrtvi
Papež spodbudil razvite države naj pomagajo afriškim narodom
RIM — V noči na sredo so nedaleč od Rima v nekem avtomobilu našli dve zogleneli trupli. Šele po večurnih preiskavah so ugotovili, da gre za 21-letnega Andreo Ferrarija, ki je služil vojaški rok v glavnem mestu, in 36-letnega delavca Luciana Accarda. Pogrešana je začela policija iskati že v nedeljo, potem ko so iz vojašnice, kjer je Ferrari služil vojaški rok, sporočili, da se fant ni pravočasno vrnil. Svojci Accardija pa izginotja niso prijavili, zaradi česar so preiskovalci takoj posumili, da z zadevo nekaj ni v redu. Takoj po odkritju trupel so preiskavo usmerili v kroge rimskih oderuhov. Accardo je imel stojnico na enem Od številnih bolšjih trgov v rimskem predmestju, Andrea Ferrari pa mu je v prostem času pomagal. Sum, da sta bila mladeniča žrtvi oderuhov, pa je po podrobnejših informacijah odpadel. Accardo sam je bil namreč med njimi.
Resnica.je prišla na dan, ko je policija zaslišala nekatere sumljive osebe. Kaže, da je bil Accardo med najzahtevnejšimi v krogu malih oderuhov. Policija je zaslišala tudi njegovo ženo, ki je povedala, da ji je mož telefoniral v soboto pozno ponoči in jo obvestil, da se mora srečati z nekaterimi »poslovnimi partnerji«. Kaže, da ženska pozna njihova imena, vendar preiskovalci tega še niso potrdili.
Papež je prispel v burundsko Bujumburo
(Telefoto AP)
MOŠI (TANZANIJA) — »Svet ne sme pozabiti hudih težav afriških narodov!« S temi besedami se je papež Janez Pavel If poslovil včeraj od Tanzanije, kjer je v petih dneh obiskal pet največjih mest te afriške države. Pred svojim odhodom v Burundi je torej pozval najrazvitejše države na svetu, naj pomagajo svojim temnopoltim bratom v stiski. Med petdnevnim obiskom se je papež osredotočil predvsem na vprašanju versk6 strpnosti, ki naj prispeva k novi afriški renesansi, na vprašanju politične korupcije in na dramatičnem širjenju aidsa, obsodil pa je tudi čarovnijo ter priporočil spoštovanje ženskega dostojanstva. Čisto drugačen ton pa. so imele njegove poslovilno besede, saj je tokrat nagovoril razvite države, ki naj bi Afrj10 izkazale konkretno solidarnost, tako da bi ji pomagale pri nJ®.' nem razvoju. Gospodarski načrti so namreč večinoma propad^ po vsej celini pa se neustavljivo širi virus aidsa (z njim se J® okužilo že 30 odstotkov prebivalstva). »Na milijone odraslih in otrok tvega, da ne bo nikoli imelo zdravega življenja in u® torej ne bo moglo živeti od svojega dela,« je dejal papež. Zat® je pozval razvite države, naj v imenu skupnega človeštva, PPj magajo revnejšim državam in naj tako omogočijo, da se v A&n ki rodi nova solidarnosti, ki naj sloni na pravičnosti in na sp°' štovanju slehernega človeka.
Ljubezensld beg v Verono
ASCOLI PIČENO — Na begu sta bila dva dni in dve noči, njun cilj pa je bila Verona, simbol lju-' bezenske neučakanosti. Protagonista ljubezenske zgodbice današnjih dni sta dvanajstletna deklica in štirinajstletnik, ki »hodita« že kar nekaj časa, tako da so bili z njunim nežnim prijateljstvom seznanjeni tudi starši.
V ponedeljek sta se Julija in Romeo odpravila na izlet s kolesi, v Loretu,' 30 kilometrov od doma, pa sta stopila na vlak, namenjena v Verono. Nedolžni beg so prekinili karabinjerji, pri katerih so zaskrbljeni starši poiskali pomoč.
Starši pogrešane Santine Renda iščejo pomoč pri rimskih oblasteh
PALERMO — Starši male Santine Renda, ki jo pogrešajo že od marca letos, so dokončno pretrgali vsak stik s palermskimi preiskovalci in poiskali pomoč pri rimskih. Giuseppe in Vincenza Renda sta namreč odpotovala v Rim, ne samo da bi izročila predsedniku republike pismo, v katerem ga prosita za pomoč, temveč tudi zato, ker ima Giuseppe »marsikaj povedati preiskovalcem, ki svoje delo opravljajo resnejše kot v Palermu«. Tako je povedal Santinin ded, ki je med drugim obžaloval, da so palermski karabinjerji tako neprevidno razglasili, da so starši deklico prodali. »Vest so brez vsakega preverjanja povzeli novinarji in jo objavili z mastnimi naslovi na prvih straneh, s tem pa so našo družino dobesedbo raztrgali,« meni ded. Poleg tega pa dodaja, da je v njegovi družini kar 24 vnukov, eden je na poti, zakaj naj bi torej Santino prodali?
Drugo zagonetno vprašanje, ki razdvaja družino in preiskovalce, pa so telefonski pogovori med neko neznanko in družino Renda. Preiskovalci so telefon Rendovih nadzorovali, ne da bi družina to vedela, v telefonskem pogovoru, ki so ga posneli 9. junija pa je menda nekaj ključnih podatkov, ki bi bili za Santinine starše lahko usodni.
V Bologni naj bi priseljence sprejemali po zaprtem številu
BOLOGNA — V glavnem mestu Emilije-Romagne, kjer deluje sicer dober sprejemni center za priseljence, naj bi po predlogu občinskega odbornika za zdravstvo uvedli — prvič v Italiji — »zaprto število«. Težav s priseljenci je zlasti v velikih mestih (od Bočna do Rima) čedalje več in rastejo sorazmerno z njihovim številom. V zadnjih tednih so časopisi večkrat poročali o protestu priseljencev, ki nimajo strehe (v Milanu so zasedli Trg Scala) ali o njihovih nevzdržnih življenjskih razmerah (večkrat spijo v barakah iz lepenke, v starih avtomobilih ali na prostem). Krajevne uprave so marsikje ponudile priseljencem skupna bivališ-
ča, ne morejo pa biti kos njihovih1 množičnim prihodom.
V Bologni, kjer se bojijo epidemij® tuberkoloze, naj bi torej uvedli ne^6 vrste rotacijo, med njihovim bivanj61® v Bologni pa bi priseljencem nudi tudi zdravstveno oskrbo. Odbornik za zdravstvo je pozval tudi podjetnik6, naj poskrbijo za nova bivališča. >>^®? ramno je namreč,« meni odbornik, Bologna izkorišča tujce za neprij61® dela, a da jih pusti na cesti.«	...
Lombardska liga pa je včeraj vlom ^ prošnjo za sklicanje referenduma’ katerim naj bi razveljavili nekatm člene Martellijevega odloka.
Obeti za pozitiven konec dolgoletne kamboške krize
Na bližnjem srečanju v Helsinkih bosta Bush in Gorbačov pregledala, in se zanesljivo tudi o marsičem dogovorila, vrsto pomembnih mednarodnih problemov očitno v duhu, da jih je treba razreševati sproti, ne pa več na daljši rok, kakor je bilo večinoma do zdaj. Problem Perzijskega zaliva je neodložljiv, toda tudi pri nekaterih drugih vprašanjih očitno ne kaže več zastopati stališča, »naj čas opravi svoje«.
Na svetovnem političnem prizorišču spada kamboško vprašanje med tista, ki so postala domala nerešljiva; vleče se v bistvu že dve desetletji, nova faza zaostritve pa je nastopila pred dvanajstimi leti, ko so Kambodžo zasedle vietnamske' enote v slogu tedanje blokovske politike in očitno na pobudo Sovjetske zveze (ta se je nekoliko pozneje »izkazala« tudi z napadom na Afganistan), ki si je skušala utrjevati blokovske pozicije v Južni Aziji.
Korenite spremembe v politiki sveta, predvsem v znamenju novih odnosov med velesilama, razpadanja blokov in kajpak nove smeri, ki jo ubira Vzhodna Evropa, pa so v zadnjem času očitno odprle novo poglavje tudi pri azijskih dogajanjih. Varnostni svet Združenih narodov se je naravnost »konsenzno« odločil za to, da bi napravili konec kamboškim razmeram in tam končno uresničili pogoje za obnovo, oziroma za ustvaritev nove, demokratične Kambodže.
Med azijskimi problemi je kamboško še najbolj staro, obenem pa hudo zapleteno, vendar dobršen del težav, ki so ga umetno obdajale, je začel zdaj naglo odpadati. Propadanje blokov
uveljavlja vzporedno pogoje za njegovo rešitev. Sklep o tem, da se kamboško vprašanje reši »politično« so v Varnostnem svetu skupaj dale Združene države, Sovjetska zveza, hkrati pa tudi Kitajska, kar je v tem primeru še posebej pomembno. Znano je namreč, da je tudi Kitajska pri tem vprašanju imela ves čas tako rekoč prste vmes, saj je podpirala Rdeče Khmere proti vietnamski zasedbeni vojski in režimu, naklonjenemu Hanoiu.
■ Kitajsko soglasje ima še en odtenek: na dlani je namreč, da si tamkajšnji režim po tragičnih dogodkih na Tienanmenu skuša popraviti svoj mednarodni položaj z nizom pozitivnih akcij tako v Združenih narodih, kakor tudi v posameznih bilateralnih primerih. Seveda mu gre za to, da bi se izognil izolaciji, obenem pa spet intenzivno razvil gospodarsko sodelovanje. Pristanek na rešitev kamboškega problema sodi v to novo »konstruktivno« politiko Pekinga.
Seveda bi zdaj kamboški dejavniki morali privoliti v pobudo Združenih narodov, ki v bistvu
potrjuje, da svet tako rekoč ne prenese več kamboškega konflikta. Izreči se bo moral Vietnam, svoj pristanek bi morala sporočiti vlada v Phnom Penhu (ki je provietnamska), privolitev pa bimorale obelodaniti tudi gverilske skupine (v glavnem so tri); prvi dve nekako zastopa sloviti nekdanji princ Narodom Sihanuk (bil je eden od ustanoviteljev gibanja neuvrščenih), tretjo pa predstavljajo omenjeni Rdeči Khmeri, ki pa so, kakor kaže, največja ovira.
Vietnam (za njim je Sovjetska zveza) je bržčas že diskretno sporočil svojo pripravljenost za pogajanja, Sihanuk je nemara tudi že najavil svoje soglasje (v tem primeru gre za korake Združenih držav), Kitajci pa se najbrže trudijo pri Rdečih Khmerih, toda za zdaj z neravno spodbudnimi rezultati. Varnostni svet je svoj predlog formuliral v smislu, naj bi se v Kambodži odločili za sestavo vrhovnega nacionalnega sveta, ki naj bi pod okriljem Združenih narodov pripravil vse potrebno za novo ustavo in demokratične volitve. Tedaj naj bi dejavniki Združenih narodov zapustili deželo.
Nesoglasja so bržčas pri tem, kako in kdo h sestavljal nacionalni svet: Varnostni s. , .g. lenja, naj bi polovica članov predstavijo! n (provietnamski) v Phnom Penhu, drug0 P d c o pa gverilske skupine. Rdeči Khmeri -e •dniki nekdanjih zloglasnih Khmerov, ki.r^o dil Pol Pot) pa se zavzemajo za dvotretjio5 čino v vladi, češ, da predstavljajo "v0ia5gti rodje« in da so bili vseskozi nosilci boja pr i zasedbi.	,,.0-
V bistvu pa gre zato, da jih prebivalci ve.tn(e, i ne marajo tako zavoljo genocidne Po lt,tl(ji so jo vodili in izvajali pred leti, kakor 0( radi programa, ki da spet ima »skrajnos > idence. Rdeči Khmeri se kajpak zaveda/o, jih tako rekoč »politična« rešitev (ooed drag^ ložitev orožja) mahoma zbrisala s prizori g katerem lahko ostanejo le s pomočjo voj • sile. Zdi se, da bo to največji problem porih, da bi na novo ustanovili demokra . mbodžo, ki jo kot karizmatična osebnost <
- zelo spretna) v svetovni razsežnosti se z predstavlja Narodom Sihanuk.	mbož'
^ri tem nenadnem premiku v zvezi s Kam ^ sta zanesljivo pomembni dve spoznanji- g most, ki grozi v Perzijskem zalivu je 0 ^g. idbudila mednarodne dejavnike, da storkrfpa c s konflikti drugod in pa - v deželah nič, Kambodža, je gospodarski položaj tako j. je nujno potrebna mednarodna poino<:'gOp0-goj zanjo pa naj bi seveda bil konec sp v.	MIRO KOCJAN