0 finančni, valufni in carinski polifiki. (Iz govora poslaaca dr. Hohajeca pri skupščiaski razpravi o dvaaajstinah.) Fiaaačna politika se je vodila v istem pravcu ia na Isti načia, kakor celokupaa vladina politika: brez programa. Finaaeni minister ni parlamenta nikdar pravočasno ia izčrpao obvestil o programu fiaaačne politiJce, o aačelih davčne politike, aiti o načrtu ia metodi svoje valutae politike. Njegovo geslo je: brez večjega koacepta od danes do jutri. Vso aiizeraost državae fiaančae politike ilustrira zaačilao dejstvo, da se državno gospodarstvo aavadao ae vrši po stalno odrejeaem, od parlameata votiranem (dovoljeaem) proračunu, marveč po mesečnih provizorijih. Odkar je ustava bila -sprejeta, so bili odobreni samo trije redni proračuni, ves drugi čas se je gospodarilo na podlagi dvaaajstin, za. katere je gospod finaačai minister zahteval ia dobil geaeralno dovoljenje nujnim potem. Tako gospodarstvo ja za g. fiaančnega miaistra jako komodno, ker skoraj popolnoma oaeaiogočuje stvarao koatrolo parlamenta. Taka fiaaačaa politika pomeaja zanikanje prava, ia to prvega in poglavitnega prava parlameata, za državo pa pomeaja škodo in aesrečo, iker onemogočuje uvaževanje stvarnib. državaih potreb ia ker otežkoča stvarao pre-sojo državnih dohodkov. Gospod fiaaačni miaister jo je svojčas sam obsodil kat »štefau i ubitačno praksu«. Kako malo realao j.e budgetiraaje g. fiaaačaega ministra, dokazujejo izredai ia naknadni krediti, kojih je T>ilo za dtobo dveh let odobrenih 2 milijardi 561 milijonov dinarjev. Po volitvab. leta 1923. je finaačai miaister od parlameata zahteval odobreaje naknadaih kreditov v zaesku 1 milijarde 43 milijoaov diaarjev, izredaih kreditov vznesku 156 milijonov diaarjev. Po volitvah leta 1925 pa odobrenje naknadaih kreditov v zaesku 288 niilijoaov diaarjev, izredaih v zaeska 1 milijarde 73 milijonov dinarjev, skupno izredni krediti 1 milijardo 299 milijoaov4Laarjev, aaknadai krediti 1 milijardo 332 milijoaov dinarjev. Pripomaiti je treba ter dobro podčrtati, da je g. finančni miaister budget za leto 1924-25 v znesku 10 ia pol milijarde diaarjev sam sestavil ter ga samohvalno imeaoval »prvi istiaski, realai i uravaotežea budget«. Njegovo realnost in uravnotežeaost aajbolj dokazuje iaktum, da je gospod finaučni miaister moral od parlamenta zahtevati odobreaje izredaih ia aakaadnih krediSov v zaesku 1 milijarde 300 milijoaov diaarjev. Za proračunsko leto 1925-26 g. fiaančai minister ai uili predložil pravilao izdelaaega državaega proračuna. Kolikor sledi iz prejšnjih ia sedanjih dvanajstin, bi ta proračua zaašal preko 12 milijard dinarjev ali nad 1 milijardo zlatih diaarjev. To je za naše gospodarske razmere in za plačilno zmožnosl aašega prebhalstva preveliko. Na enega prebivalca pride 75 zlatih dinarjev, v predvojni Srbiji j> prišlo na enega prebivalca 30 zlatih dinarjev, v drugih državah pa pride 35—50 zlatih diaarjev. Bati se je, in izkušnja zadajih let potrjuje to bojazea, da bo tudi ta budget končal z deficitoin. Strokovnjaki so izračunali, da bodo dohodki v najboljšem slučaju zaašali samo 11 aiilijard diaarjev, takoda bi proračunski deficit znašal 1 milijardo diaarjev. K teaiu je treba prišteti leteče dolgove, to je aeizplačane račune iz prejšajih let ia sedanjega leta v notraajosti države, koji se cenijo aa 1 ia pol milijarde diaarjev. Takšna je sedaj naša f iaančaa situacija, slabša aego kedaj poprej. Kam takšna politika vodi, ni Ireba podrobnejše ia natančaejše opisati. Kam plovemo v Sloveaiji in kako daleč smo že lamkaj prišli v gospodarskem propadaaju, dokazuje splošao aezadovoljstvo ia vseobčna obupnost, ki se je lolila celega naroda ia vseh njegovih staaov ia slojev brez razlike straakarske opredeljeaosti. V letu 1924-25 je Slovenija plačala neposredaih davkov 114.2 milijona dinarjev, dočim je bilo po proračunu predpisano le 74 milijonov. Plačala je torej 40.2 milijoaov diaarjev več. Štirikrat "vefija Srbija s Čmo goro pa je plačala le 197.8 milijonov diaarjev, torej aiti dvakrat toliko ne kot Slovenija. ^Plačilo Slovenije je prekoračilo za 55 odstot. proračunano in zpkonsko dovoljeno v&oto. Tako se na nezakoniti načia ropa pranožeaje v Slove¦niji. Takozvanih začasaih 500 odstot. in 30 odstot. doklad aa zemljiški da^ek, ozjroaia aa ostale direktae davke, je plačala Slovenija *fe mesece januar, februar ia marc 1925. leta 12.4 milijoaa dinarjev, Srbija pa le 9.2 milijoaa dinarjev. Po proračuau za leto 1924-25 odpade na Sloveaijo dohodaiae z vseaii dokladami vred 33 milijonov dinarjev, predpisalo pa se je na podlagi izkaza delegacije fiaaac v Ljubljaai 62.3 aiilijona diaarjev, torej za 90 odstot. več kot določa proračua. Ali ni to navadno izropanje Sloveaije, ki niora v aajkrajšem času aašo domoviao dovesti do gospodarske propasti. (Fiaančai minister dr. Stojadinovič: To aije tačao.) To je resaica, gospod fiaaačai miaister. Koastatiram, da je Sloveaija plačala za 50—90 odstot. več kot je dolžaa po proračumi ia zakonu. (Finančni minisler dr. Stojadino- vič: Pa to aije tačao.) To je popolnoma točno, saj ste to  vi sami, oziroma vaši uradniki izračunali. Mi smo aeštetokrat dvigaili svoj protestirajoči in svareči glas proti odiiaaju Sloveaije, gospod finaačai minister je pa vse te glasove s smehljajočim obrazoin i>dbil. Mi smo stavili aujae^predloge, da se davčaa bre-*  mena, 'zlasti kar se tiče osebae dohodaine in zakoaa o  laksah, znižajo, gospod finaačai minister je aujaost brez  motivacije odkloail. Oa hoče gospodarsko propast aaše  ožje domoviae. (Klici na levici: Tako je.) Dočim daje Sloveaija državi debele milijoae dinar jev več, nego je po zakoau dolžna, pa drža^ a ne daje Sloveniji niti tega, kar je po zakona dolžna. Za cestno auežo v Sloveniji, ki znaša 4.190 km in za kojo so stroški vzdrževaaja uradno proračuaaai aa 18.5 milijona dinarjev, a dala je proračuau za leto 1924-25 le 1.5 milijona diaarjev, dolguje še okoli 10 milijoaov diaarjev, razea tega pa še za lelo 1922-23 5.8 milijoaa dinarjev. Kako fiaaačaa uprava upošteva stališče ae samo zakonitosti, marveč i humaritarnosti (človečaosti), se vidi iz tega, da aoče izplačati oaih beraško malen-^ kostnih nagrad, koje bi država morala plačevati v Sloveniji duhovaikom kot veroučiteljem, pa jih je ostala aa dolgu. V Sloveaiji ai dobilo 365 duhovaikov aagrade za jaauar, februar in marec 1924, 560 duhovaikov za september, oktober, aovember ia december 1924, 660 duhovnikov za jaauar, februar ia marec 1925. Izplačila po zakoau določenih skromaih potain pa niso bili veroučitelji deležai od 1. jalija 1923, torej celi dve kti ne. Kljub vsem zahtevam, opomiaom ia protestom vlada ai hotela izpohiiti svoje dolžaosti napram duhovščini v Sloveaiji. S tem svojim postopaajem, kakor tudi s postopanjeai aapram uradaikom, katerim dolguje preko 200 milijonov diaarjev, proti invalidom, proti žekzničarjem, pen-> zijonistom itd., je vlada n^šo državo približala oai višiai, na kateri je bila Turčija za časa sultana Abdul Hamida, Vlada ne izpolnjuje svojih obveznosti napltam državljanom, nalaga jim pa vedao večja bremena. Mesto, da bi uiki-* aila 500 odstot., odaosao 30 odstot. povišanje direktnili davkov, koje j€ po izjavi gospoda fiaaačnega ministra! bilo samo začasao, ga vzdržuje aaprej, kljub temu, dac je gospod f iaančai miaister v svojem pismu f iaančaemui odboru izjavil, da so davčaa bremeaa v naši državi dosegla vrhuaec. Nasprotao je uvedel g. fiaaačai ministec d\ye aovi bremeni: povečal je ceao na sol, s čimer bo bu-: do prizadel siromašne sloje, povečanje bo dalo še 101 milijonov diaarjev novih dohodkov, 5 diaarjev letao na prebivalca — in z aovo carinsko tarifo je •povišal uvozno oariao. O socijalaem j>ojmovanju sedaajega voditelja državae fiaaačne politiie spričuje dejstvo, da je z dvauajstlnami za mesece april, maj, junij ia julij 1925 ¦peljal aovi davek (2 odsot.) aa zaslužek ročaih delavoev ter da je z izdaakni »uputstvi za razrez la aaplatu poreza« šel preko čleaa 56. zakoaa o dvaaajstiaah za april do julija 1925. Na ta načia hoče gospod fiaaačai minister prisiliti tiste siromašae ljudi, ki dosedaj niso plačevali davkov, da bodo poleg 2 odstot. davk aa zaslužek še morali plačevati iavalidski davek, komorsko doklado, 30 odstot. izredao državno doklado ia povrh še visoke samoupravae (občiaske ia okrajae) doklade. — Upravičeaa je bojazen, da bodo ta davek, kakor davek aa vojae dobičke ia aa poslovai promet, plačevali izključao prečaaski kraji, zlasti Sloveaija. Gospod minister! Mi smo vložili nujni predlog, da se ta aesocialai davek ukiae. Zalcaj ae dovolite, da pride ta prepotrebai predlog aa seji finančnega odbora v razpravo? (Miaister dr. Stojadiaovič: Na prvoj sedaici dočiče aa red.) Svoje prevladujoče fisk%Lae iastiakte je g. finaačai minister tudi pokazal v ¦ -i| novi carinsld tarifi, ''" ki je stopila v veljavo 20. juaija t. 1. Njene postavke so tako visoke, da se morejo imeaovati prohibitivae. Narnen te tarife je po izjavi vlade zaščita domače produkcije. V istiai pa je glavni aamea pridobiti iz cariae čim več dohodkov za državno blagajao. Nova tarifa ščiti sarao gotove paaoge iadustrije, kojim se prizaavajo privilegiji. Drugim panogam pa prizadeva velito škodo, ker iieprimerao povečuje uvozne postavke za suroviae in za stroje. Za poljedelstvo pa pomenja nova tarifa naravnost katastrofo. Predpogoj za aapredek poljedelstva je uporaba umetaih gnojil. Mesto da bi vlada avozno cariao aa umetaa gaojila zaižala ali celotao opustila, pa jo je povečala ali na novo upeljaaa. Žvepleao kisli amonijak ia čilski soliter, ki sta do sedaj bila prosta uvozae cariae, sta obremeajena s 120 papiraatimi dinarji za 100 kg. Superfosfat, Tomasova žlindra ia kostaa moka so obremenjeai s 24 dinarji — govorim aamreč o papiraatili dinarjih — za 100 kg. Za uvoz žvepla se je carina povišala za 50 odstotkov, za uvoz galice pa kar za 400 odstot. (od 36 D aa 144 D za 100 kg.) Jugoslavija rabi okoli 800 vagonov galice na leto. Tako bodo morali viaogradaiki plačati: državi samo pri nakupu galice nad 11 in pol milijona dinarjev aa carini. (Klici aa levici: Čujte, čujte.) — Za škropilnice in žveplalnike se je doslej plačevalo 72 dinarjev, odslej pa se bo plačevalo 216 dinarjev. Enako so se obremenili s carino različai poljedelski slroji ia razao kmetijsko orodje ter razaa semeaa. Karaklerističao je za mentaliteto tistih, ki so sestavljali to tarifo, da se cariaa ni znižala niti za ea predmet, ki spada med kmetijske potrebščiae. Ako se ta tarifa o.e bo revidirala, bo škod!a, ki se bo prizadela domačemu kmetijstvu, ogromaa, ter bo imela za posledico, da bo poljedelstvo v aaii državi ne napredovalo, marveč nazadovalo. (Franjo Smodej: Imamo pač kmetijsko vlado. Smeh.) Kakor je gospod fiaaačai minister navajen na saine provizorije, tako se tudi v valutaem vprašanju zadovoljuje s provizorijem. Pri aas se valutna politika d«la brez ozira na celokupao naše gospodarstvo, vodi se le iz vidika koristi za mali krog ljudi. Nestalnost valute, visoki kurz dinarja, ki nima odgovarjajoče notranjc kupne moči, ubija naše narodno gospodarstvo, favorizira uvoz, a oaeaiogočuje izvoz. Vsled tega se doaiača iadustrija ae more razviti, kakor bi bilo potrebao, marveč nazaduje ia propada. Brezposelaost se ne širi samo v Sloveaiji, marvcč tudi v drugih krajih. V trgoviai in obrti vlada kriza, ki postaja vedao hujša. PoljedclsLvo ne more prodati po piiaierni ccai svojili pridelkov, aiora pa plačevati ogromne davke, Arsled_ česar vedao bolj leze v dolgove ia v gospodarski propad. Kljub vsem teai dejstvom vlada aili aoče pristopiti koačai ureditvi aašega valutnega vprašanja, marveč s fatalističnim mirom posmatra naš valutni nered ter se zadovoljuje s provizornimi sredstvi za stabilizacijo dinarja za daljšo dobo, kakor je izja vil gospod fiaaačai miaister. Dokkr pa se to vprašanje ne reši defiaitivno ia končaoveljavao, ai misliti na to, da bi se produkcija v naši državi vsestraasko dvigaila ia v svojem napredovaaju utrdila. i,j