Št. 63. V Gorici, v torek dne 7. junija 1910. TačaJ JtL. Izhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K 7* „ . . io „ V. „ . . 5 „ Posamične številke stanejo 10 vin. t". - .\L30dj1&L ssjjrjfJdaja ^S&čžT^v-1 vseh tobakamah. <¦¦->*'¦ »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem' in dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnlkor-ia poštnih zvez . Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogubi. Večje črke po prostoru, grome in spisi v uredniškem PlP^O vin. vrsta. — Za obliko l^vštebino oglasov (odklanjamo J odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«Ufon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček fcflgov. J. Fabčič) tiska in zal Naia sedanjost in naša bodočnost v Egipta. (Piše A. Oabršček). (Dalje.) II. Zadrski »Narodni List« je brez ovinkov, brez olepšav, da brezobzirno in naravnost drastično opisal našo sramoto v li^iptu. --¦ In ob sklepu apehtje na primorske rodoljube • in-.narodno časopisje, naj sedaj s svoje strani storijo svojo narodno iti socijalno dolžnost. Nekje drugje se je člankar začudil, kako je to, da se doslej sploh ni še nič storilo. Z ozirom na vse te pojave in pozive moram stopiti iz svoje reserve ter javno povedati, kaj sem storil že pred leti. da bi korenito odpomogh opisanemu zlu, še več. kako bi ustvarili bas v L.giptu trdne-jo podlago našemu napredku v domovini. .Narodni List« ni povedal nič takega, kar bi mi bilo neznano. Tekom 21 let svojega delovanja v (jorici sem se moral cesto bit viti s posamičnimi slučaji v Lgiptu, ki spadajo v tu opisano sliko. Celo na raznih javnih shodih je prišlo v razgovor neko zlo, katero je dobilo značilno ime -~ aleksandrinstvo. In cesto so se oglašali stariši, ki so iskali pomoči, da bi našli svojo »izgubljeno hči«, cesto tu doma že omoženo. Koliko je že bilo slučajev, da je bila marsikaka iAa ženska izrabljena iz rlgipta dalje v On nt. prodajali so jih od mesta do mesta, kjer so ginile žalostne smrti. naše občine pa so jeeaie pod težo bolniških troškov, katere je bilo treba vračati avstrijskim konzulatom itd. itd. Kdo naj opisuje vse to grozno zlo. vso to našo s r a m o t o? V »Soči- sem malo pisal o takih žalostnih razmerah, — ali že 1. 1900. sem se začel temeljito baviti z vprašanjem: K a k o o d p o m oči te m u z 1 u ? Kakor zadrski Narodni List«, tako sem si tudi jaz postavil za podlago rešitvi tega vprašanja dejstvo, da odhajajo žen- , ske v Egipt z dobrim namenom, iščejo Je \ poštenega dela in dobrega zaslužka. (Morebitne izjeme ne prihajajo v poštev.) — Zato jih je treba ohraniti pri tej dobri nameri, paziti, da ne padejo v roke zape- Ijivcev in zločinskih špekulantov ter___ imeti jih tudi v Egiptu neprestano pod nadzorstvom. —- Malo besed, a velikanska naloga! Izdelal sem do podrobnostij ta-le načrt: Najprej v Aleksandriji in takoj na to v Kajiri ustanovimo po obliki povsem nedolžno ¦— p o d i) o r n o d r u š t v o, ki pa ima v pravilih prikrit najobsežnejši delokrog, o katerem omenim pozneje —• le nekaj malega. Ta naša »podporna društva« naj imajo na zunaj pred vsem delokrog naših o-krajnih ali bolje: društvenih bolniških blagajn. V Aleksandrijo je takoj od začetku poslati dobrega u r a d n i k a in z d r a v u i k a, ki dejanski stojita društvu na čelu. Društvo bodi v tesni zvezi s konzulatom in neprestani dotiki z domovino. Ko se odpravlja v Egipt kaka žena ali dekle, ji da župan (učitelj, duhovnik) ta navodila: V Aleksandriji jo hod: že čakali zastopniki našega podpornega društva in jo odvedejo v Azil Franca Jožefa, (ki je bil ustanovljen baš v tak namen in je bil takrat še docela v slovenskih rokah). Ko nastopi naša ženska kako službo, postane takoj članica podpornega društva in uživa vse dobrote v slučaju bolezni in smrti. Preskrbljene bi bile torej v premnogih takih slučajih, ki sicer vzročajo rodnim občinam velikanske preglavice in troške. - Ali kar je neizmerne važnosti... je nadzorstvo, ki bi ga vršilo naše društvo po svojih organih iu tistih, ki bi šli na roko. Naše ženske bi vedele in čutile, da so iudi v tujini pod k o n t r o-i o in da utegnejo stariši, sorodniki, domača občina ... izvedeti vsak nedovoljen korak. Doslej se je čutila vsaka ženska prosta, povsem sama za-se med tujim svetom, kakor hitro je stopila v Trstu na parobrod. Poslej bi bilo to vse drugače. Z natančnimi navodili bi odšla iz domovine iu ves čas bi se čutila v domačem krogu, kjer čuje nad njimi prijazno, pazno, da stiogo oko takih organov, ki bi znali v-spešno poseči v njihovo usodo. Tak je- bil v glavnih obrisih moj načrt že v poletju 1. 190t., — in še predno sem šel v Egipt, je bil izpopolnjen na ta-le način: V prvi polovici septembra I. 1906. je prišel k meni odposlanec dunajske »OesterreHiisehe Liga zur Bekaniphmg des Madehenhaudels«; mož je po poklicu višji uradnik v jednein ininisterstvu. — Razložil mi je namene in dosedanje delovanje društva v Avstriji in — zunaj državnih mej. Se posebe mi je razkladal, kako so obrnili svojo pozornost že pred par leti na Egipt; v posebni spomenici na vlado so opozarjali na Aleksandrijo, kije >z\veifelsohne ein vviehtiges Zentruni fiir den Madelienhandel, er bildet eine Dureh-gaugsstation nicht einzig mir nach Kairo, sondern aueh nach allen audern Platzcn Aegvptens sowie der Tiirkei und ludien«. V tej spomenici so poživljali vlado, naj izposluje policiji v Egiptu polno oblast nad sumljivimi elementi iz Evrope. (Zdaj policija ne more aretovati nobenega Evropejca brez dovoljenja konzulata tiste države, katere državljanom se je kdo priglasil). Lef policije Hopkinson je Anglež ' in unet član Lige, zato bi nikdar ne dopustil, da bi policija zlorabila v tako plemenite namene razširjeno oblast. — Toda avstrijska vlada ni storila — ničesar. Med tem mi je pripovedoval dunajski odposlanec dalje, da smo dobili od centrale v Londonu apel, poln hudega očitanja, češ: vse države, ki imajo manj iskati v Egiptu, so kaj storile za svoje ljudi, le Avstrija se nič ne briga, d a s i i ni a v t o največ vzrokov, kajti: skoro vsa sramota prostitucije in zločinskega kup-čevanja s človeškim mesom gre na rovaš — Avstrije. Zato smo sklenili, da pa sami kaj ukrenemo brez sodelovanja vlade. Prav za prav, ako hočemo doseči resničnih vspehov, moramo ustvariti docela z a s e b ii o organizacijo, ker skušnja nas uči. da je kako oficijalno lice na zunaj dobri stvari le na škodo. — Toda (in tu pridemo Slovenk na vrsto) devetdeset odstotkov tistega ženstva so iz Vaših o-krajev, zato se morate pridružiti našemu delu posebno vi Slovenci, ki nam greste lahko imenitno na roko itd. itd. Na to sem potegnil iz miznice že izdelan načrt, — in odposlanec je zaklical navdušeno: Gemacht! Izborno! Samo še sodelovanje Lige sprejmite v načrte, pa tako, da se o Ligi ne bo nikdar nič niti omenjalo, in Vaše delo bo popolno. — Odposlanec je poročal o mojih načrtih odboru na Dunaju, odkoder so se dogovarjali z Ligo v Parizu in Londonu (ker Angleži in francozju imajo v vsem Orijentu izborno organizacijo proti kupčiji z dekleti). — Sodelovanje Lige je bilo določeno tako: Avstrijska, francoska in angleška Liga nam dajo na razpolago v Egiptu in vsem Orijentu ves svoj aparat in svoja zavetišča. V Trstu že ima Liga nadzorstvo na obeh kolodvorih iu v luki, Ti organi bodo skrbeli, da bodo potnice v Egipt skrbno ukrcane in priporočene kapitanu. Ta jih izroči v Aleksandriji (Port Saidu, Suezu, Bombaju, Singapore, Honkongu itd.) v varne roke. Liga ima namreč svoje zastopnike in zastopnice ob prihodu vsakega parobroda iz Evrope. Torej znamenita pomor., ki nas nič ne stane'. — V Egiptu pa bi šla Liga našemu podpornemu društvu na roko spočetka že pri nabiranju čianov, potem pa pri — nadzorovanju, zlasti tedaj, kadar bi katera članica kam izginila. Tedaj bi sodeloval aparat Lige v vsem Orijentu. Sodelovala bi tudi policija, ker sta oba šefa v Aleksandriji in Kajiri Angleža in člana Lige. — Več menda ni treba govoriti na tem mestu. Vsakdo si lahko misli, kako", a moč bi bilo sodelovanje vseh označenih faktorjev po dobro premišljenem in do podrobnostij razpletenem načrtu. Liga me je pooblastila, da govorim in se dogovarjam v Egiptu tudi v njenem imenu. Glavni tajnik ihternacijonalne organizacije v Londonu gospod W. A. Co-oie mi je poslal posebno priporočilno pismo na nacijonah.' komitč v Kajiri, v ka- Kapitan Hatteras i aH ! Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jnles Verne. — Prevel 0. I. (halje). -Ustaviti se!« krikne Hatteras, »ko je življenje osemnajst ljudi odvisno od našega povratka.« »Vendar ...' hoče doktor prigovarjati. -Clavvbonnv, Bell, čujta me; za dvajset dni nimamo več živeža. Vidita, da ne moremo niti trenutka izgubiti!« Niti doktor niti Bell ni črhnil besedice in sani, ki so se bile za hip ustavile, so se pomikale dalje. Zvečer so se ustavili pred kupom ledu, v katerega je doktor spretno izsekal votlino in ki jim je služila za prenočišče, Doktor je celo noč cul pri Simpsonu; skorbut ga je že z vso silo napadel in vsled bolečin so se otečene ustnice neprestano gibale in momljale nerazločne, .zdihu-joče glasove. »Oh, gospod Clavvbonnv!« ••>Pogum, moj dragi!« ga tolaži doktor. »Jaz se ne povrnem; to čutim, ne morem več, rajši umrjem.« Na take obupne besede je doktor odgovarjal s tem, da je neumorno skrbel zanj; če tudi je bil sam ves polomljen od dnevnega napora, vendar ponoči ni miroval in je sestavljal uteSljivo pijačo za bolniku; pa niti citronski sok ni več učinkoval in kljub drgnenju se je skorbut vedno bolj širil, Drugo jutro so morali nesrečnika zopet naložiti na sani, dasi je prosil, naj ostane sam. zapuščen in da ga pu-| ste, naj umrje v miru. Potem so se zopet podali na pot, na, kateri so se vedno bolj kopičile ovire. ' Ledena megla je vse tri do kosti pretresla, sneg in babje pšeno se jim je zaletavalo v obraz; a opravljati so1 morali še službo tovorne živine, četudi niso imeli dovolj krepčilnega živeža. Duk je hodil kakor njegov gospodar in vsem naporom kljuboval, bil vedno čil in si je zna! sam izbrati najboljšo pot, tako da so se že kar lahko zanesli na njegov nagon. 2S, januarja zjutraj, ko je bilo popolnoma temno in tudi mesec ni svetil, ker je bil ravno mlaj, jo je Duk pobrisal naprej, tako da ga več ur ni bilo videti; Hatterasa je to vznemirjalo in to tembolj, ker se je na tleh opazilo vse" polno medvedjih sledi. Kar naenkrat se začuje močno lajanje. Hatteras se požuri s svojimi sanmi in kmalu dohiti zvesto žival globoko v neki kotlini. Duk je stal nepremično kot skala ter lajal pred nekakim spominskim kamnom iz vapnenca, ki je bil prevlečen z ledom. »To bo pa spominska ploča, ne bo me prevaralo«, de doktor iu odpne svoj jermen, za katerega je vlekel. »Kaj pa nam to pomaga?« odvrne Hatteras. »Hatteras, če je to spominska ploča, utegne za nas imeti kaj dragocenega; mogoče poroča o kaki zalogi, zato se splača jo pogledati.« »Kateri Evropejc pa naj bi bi! prodrl do sem?« de Hatteras ter zmaje z rameni. Če ne Evropejci pa Eskimi, ki so si mogoče tu zgradili shrambo, da spravljajo v njo proizvode svojega ribarstva ali lova; »meni se zdi, da je to njihova navada.« »No, pa poglejte!« privoli Hatteras, »a bojim se, da bo vaš trud zastonj.« CIawbonny in Bell vzameta vsak svojo sekiro in se odpravita proti kamnu, pred katerim je Duk še vedno lajal. Vapnenčevi kamni so bili dobro zadelani z ledom, ki se je pa pod udarci sekire hitro sesul na tla. »Nekaj je notri, to je očividno,« reče doktor. »Jaz tudi mislim,« pritrdi Bell. Naglo razrušita enostavno zgradbo in najdeta prostor, v katerem je ležal moker p- ,. Doktor ga vzame, a mu srce pri tem močno utriplje. ¦v•¦. 'as prit;ie, vzame listino in čita: . J/ »Altam ..., Porpoise, 13. dec... 1860., 12° dolž... 8. ,g 35' sir...« v ;f:'*'§ »Porpoise«, meni doktor. »Porpoise! ponavlja Hatteras, »jaz ne poznam nobene ladje tega imena, ki bi se po tem morju vozla.« »Jasno je, da so pred manj kot dvema mesecema tod hodi!" nif.rnarji, mogoče ponesrečenci,« reče doktor. »To je gotovo,« pritrdi Bell. »Kaj naj storimo?« praša doktor. »Pojdimo naprej,« odvrne ravnodušno Hatteras. »Jaz ne vem, kaka ladja je ta Porpoise, vem pa, da čaka ladja Forward na naš povratek? XXXI. Smrt Simpsona. Potovanje se je nadaljevalo; vsakemu so rojile nove, nenavadne misli po glavi, kajti zelo težko se pripeti, da bi se tako daleč na severu naletelo na kakega človeka. Hatteras si je grbanči! čelo in bil zelc nemiren, »Porpoise!« se je vprašal, »kateta ladja naj bi to bila in kal naj bi počela tako blizu severa?« terem je 11 uglednih članov (barona Ja-cques in Felix de Menasce, baronica de Menasce, Colonel Hopkinson, komandant policije itd.). Opozorjeni so bili na moj .prihod zastopniki »des deutschen Z\vei-ges des internacionalen Vereines der Freundinnen iunger Miidchen« (pod pro-tektoratom nemške cesarice) v Aleksandrih in Kajiri (v vsem skupaj 8 korpora-cij); pa tudi internacijonalni biro istega društva v Londonu, 26 George Street, je pisal v Aleksandrijo in Kajiro. , In s posebnim pismom od avstrijske vladne strani na generalnega konzula v Kajiri sem končno odpotoval meseca fe-bruvarja 1. 1907. v Egipt, da ortdi govorim z vsemi možnimi krogi, proučim < tamoš-nje razmere, čujem najrazličnejša mnenja in ob povratku podam obširnejša-poročila vsem interesovanim krogom. (Pride še.) Mati! Čas pripetanja in čas nevarnega obolenja otrok je prispel! Ali si se prepričala, da pravilno preživljaš svojega otroka, in ga torej varuješ pred pokonče?alcem otroške dobe: »bljeva&jeio, drisko, črevesnim katarjem T" Samo hranilo „KUFEKE" ti daje najzanesljivejše varstvo. DOPISI. Iz ajdousfcega okraja. Vipavsko. — Zadnji »Novi čas« pe-gla zaporedoma dva učitelja: Prvega obsoja, ker hodi k maši, nad drugim se | zgraža, ker ne hodi. Kaj naj reveži stori- ' mo, da temu katoliškemu in svetemu času ugodimo?! Pri krajni konferenci 4. t. m. je uči-teljstvo ajdovskega okraja — njih 32 in pa gg. sodnik in not. kandidat — zbralo za družbo sv. C. in M. 120 kron, ki jih je nabirala gosp. učiteljica Bajtova. Brje. — »Prismojenec« misli, da nimamo drugega dela, kakor gledati, kam in kedaj hodijo njegovi pristaši k veselici, in kakor razvidno iz dopisa, sumi, da je proti njim pisal učitelj z Brji. Zdaj pa povejte, gosp. urednik, če je to res. (Do-tični dopis smo dobili od druge osebe in celo druge občine. Ured.) Opičasti dopisnik pravi, da za družbo sv. C. in M. nič ne dajo. Verjamemo; pa saj tudi nič nimajo in mi nikogar v to ne silimo. Gumbe pa naj prihrani za se, za dolgega Janeza, za urednika »Pri-smojenca«, ki boste imeli vsi pred svojim pragom med svojimi obilo posla........ ki je zelo, zelo primeren za take ljudi. Družba sv. Cirila m Metoda. Učiteljsko društvo za sežanski okraj je pristopilo k obrambnemu skladu ter plačalo 50 K. Domače vesti. Za Ciril-Metodovo veselico dne 12. t. m. na vrtu »pri jelenu« v Gorici se kaže tim veče zanimanje, čim bolj se bliža prireditev, ki obeta naši šolski družbi lepih dohodkov. Povsodi, na ulici, v kavarni, na sprehodu in v domačem družinskem krogu se govori o veselici in živahne agi-tira za veliko udeležbo. Po tako lepo u-speli dijaški veselici upata združena odbora na mnogobrojni obisk tudi s strani akademične in srednješolske mladine; u-panio, da ne zaostanejo vrla naša okoliška društva, katera dobijo lahko določene prostore, ako se pravočasno oglasijo. V nedeljo torej vsi, ki mislimo in čutimo res narodno, na veselico, da položimo tudi v jubilejnem letu mal dar družbi na oltar! Na realki v Gorici so pričeli včeraj pismeni zrelostni izpiti. Slovencev se je priglasilo k maturi 19. Danes so pisali slovenske naloge. Na izbero so imeli tri: 1). Slovenci za časa turških napadov. 2). Poljedelčeva družina se seli v Ameriko. 3.) Morje, vir blagostanja. Občinske volitve v Gorici. — Včeraj je volil tretji razred. Udeležba neznatna. Izvoljeni so Anton Bizjak, kmetovalec Podturnom, z 284 glasovi; Jos. Jug, tiskar, je dobil 283 glasov in dr. Ahil Venier 276. Dijaški tamburaški zbor je priredil v soboto na vrtu »pri jelenu« zabavni večer, I ki je vspel v vsakem oziru zadovoljivo. Nabralo se je obilo občinstva, ki je z za- j nimanjem sledilo vsem točkam vsporeda, katerega so izvajali tamburaši in pevci tako, da so želi pohvalo. Na vsporedu je bilo 11 točk; pričetek: naša koračnica »Naprej«, zaključek: Sokolska koračnica, vmes pa lepe, težke točke izvajane precizno. Schubertova »Serenada«, odlomek iz Viiharjeve operete »Jamska Ivanka«, Ju-lijeva »Silvestrova noč«, koračnica »Za praporom sokolskim«, Offenbachova »O, krasna noč« iz opere »Hofmanove pripovedke«, intermezzo iz opere »Cavalleria rusticana«, Broževa glasbena slika »V posavski šumi« ter Šantlovi »Galebi«, pesem za tenor-solo in Medvedova »Luna sije« — to so pač res izbrane točke, ki so zahtevale mnogo truda in pridnega vež-banja, da se zadovolji občinstvo ter doseže uspeh. Že lani smo z veseljem poslušali tenorista, dijaka Cafarina, katerega glas se lepo razvija; isto je bilo letos. Dijaki so izvršili svojo nalogo-prav dobro; vsa čast tamburaškemu zboru in pevcem. Bil je lep zabavni večer. Pripominjamo, da je čisti dobiček namenjen »Dijaški kuhinji« in družbi sv. C. in M.« Hvala taki mladini, ki se spominja ob taki priliki naše družbe ter podpore vrednih dijakov! Porotne razprave v Gorici. — V soboto so sodili 63 letnega mešetarja Josipa Zlobca iz Avberja. Leta 1907. dne 29. julija je dobil na samoti takrat 13 letno Marijo Pregljevo iz Gor. Branice, ki je I pasla živino. Prisedel je k njej, se pogo- varjal ter jo končno posilil. Na to je zbežal. Iskali so ga dolgo časa, slednjič so ga dobili pri Kopru ter aretirali. Zlobec je obsojen na 3 leta težke ječe z jednim postom vsak mesec in trdim ležiščem vsaka dva meseca. Razprava se je vršila pri zaprtih durih. Včeraj se je imela vršiti razprava proti odgovornemu uredniku lista »H Popolo« na tožbo Petra Pasqualisa iz Joaniza pa sta se tožitelj in tož<. nec poravnala potom primerne izjave. Letni občni zbor »Osrednjega društva c. kr. poštarjev In poštnih odpravnikov na Dunaju deželna skupina za Kranjsko in Primorsko, se bo vršil dne 12. junija 1910. ob 3. uri popoldne v Ljubljani hotel »Ilirija«. Za slučaj nesklepčnosti ob označenem času, se zborovanje prične eno uro pozneje pri vsaki vdeležbi. Dnevni red: 1. Otvoritev po predsedniku. 2. Regulacija in organizacija: poroča odposlanec osrednjega odbora iz Dunaja. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. »Banca popolare« v likvidaciji. — V soboto se je vršil občni zbor tega propadlega zavoda, katerega je sklical odbor likvidatorjev. Predsedoval je župan Bom-big. Navzočih je bilo 49 akcijonarjev. Naznanil je, da člani odseka za preiskavo so podali demisijo, ker niso imeli v stavljeno jim svrho na razpolago knjig, ker se te nahajajo pri sodniji. Bilanca do konca leta 1909. izkazuje deficita K 1.783.785.31. Največje izgube so pi i bivšem ravnatelju banke Izidom Colle, ki znašajo 144.000 K, pri tvrdki Conforti v Beljaku s 317.000 K in pri tvrdki Vidmarjevi, župana iz Lokavca, za 400.000 K. Rekli so, da se svota K 1.783.785.31 še zviša glede" na obresti in glede na troške likvidacjie. Revizorji so zahtevali, da se imajo nekatere postavke, škodljive banki, dati v pregled novemu odseku za preiskavo. David Bolaffio je zahteval, naj se likvidacija nadaljuje ter skon-Ča kolikor mogoče hitro. Klerikalna banda okoli »Slovenca« je včasih, kakor jej kaže, na videz neizmerno visoko slovenska; iz višav grmijo doli ter delajo .krivico pravičnim, rodoljubnim možem. Včasih, kadar kaže,\ pa pozabijo na vse slovenstvo in na svojo vero ter pomagajo tujcem, da lažje in uspešneje delajo škodo Slovencem. Ta banda podpira in dela reklamo za ultranemški denarni zavod v Ljubljani, za slovito »Kranjsko šparkaso«, ki je glavni steber nemštva na Kranjskem; pa ne fc neništva, marveč tudi — pr o t e's ta n t s t v a! — Ali »šparkasa« da vsako leto posvečen-cem tisočake za razne klerikalne namene. Podkupuje jih tako, da se more uspešneje boriti nemštvo proti slovenstvu na Kranjskem. Cvcnk pada v sveto roko — kaj potem mar tem ljudem slovenstvo! Da le nese — pa se zapišejo tudi hudiču, če treba. Da le nese — kaj potem, če ,se širi nemčurstvo in protestanstvo s pomočjo svetih slovenskih mož!..... Ali je mogoče rešiti naš narod na ta način, da s« podpira in priporoča tisti denarni zavod, ki je Slovencem toliko škodoval? Kam se mora stisniti vera tedaj, ko se zavzemajo brez pisane pogodbe za pokrovitelje in širitelje protestantovstva? Molčijo. — Povedali smo, da je dovolil ravnatelj tukajšnjega ženskega učiteljišča Slovenec Križnic, sodelovati go-jenkam laškega oddelka pri slavnosti »Lege«. Ta je v resnici pomagal poveličevati »Lego«!! »Gorica« in »Slovenec«, zakaj se ne zgražata nad tem svojim človekom?! — Ta škandal so hoteli prikriti s tem, da so kričali na druge, nedolžne, češ: rečeni ti, da mi ne porečeš! Pisarna Siidmarkine podružnice v Ljubljani je baje v hiši »kranjske spor kaše.« Kako je dobra šporkasa! Vse podpira: Schulvereinove šole, SUdmarko, protestante, šenklavško stolnico, viško cerkev — morda tudi Domoljuba in tiste slovensko pisane časnike, ki njo priporočajo, družbo sv. C. in M. pa ugonabljajo. Razvitje zastave društva »Ladija« v Devinu se bo vršilo nepreklicno dne 14. avgusta t. 1. — Objavljamo to že sedaj s prošnjo, naj bi se sosedna društva ozirala na to narodno slavje in bi kmalu prijavila sodelovanje, da nam olajšajo delo pri pripravah. Zanimanje.za ta praznik je že sedaj veliko in upamo, tla se bo vršil najsi-jajnejše. Odbor »Ladije«. taljenja veličanstva je obdolžen laški podanik Matija Gentilini, star 35 let. Zato so ga aretirali ter odvedli v goriške zapore. Sodnije imajo stalno opravilo s takimi laškimi podaniki. Nekaj vzrokov je tudi v tem, da vlada neka čudovita obzirnost do teh privandrancev pri raznih o-blastvih; zato so pa tako predrzni! Izginil je bivši pekovski mojster G. Turel, mož je v starosti; ob Soči so našli njegovo palico in nekaj drugih reči. Godilo se mu je slabo; ni izključeno, da si je poiskal konec mizernega življenja v vodi. Zvišana kazen. — Laški podanik Leon Drisdenti, ki je bil uslužben v ladjedelnici v-Tržiču, je bil obsojen pred okr. sodnijo v Gorici na 14 dni Zapora radi hujskanja k dejanjem, po zakonu prepovedanim; obtožen je bil žaljenja veličanstva pa te obtožbe oproščen. Sedaj pa se mu je zvišala kazen, na pritožbo državnega pravdnistva, na 6 tednov. Strela je ubila v nedeljo dop. 16 letno Marijo Križrnanovo iz Velikega Repna na Krasti, ko se je vračala domov iz Trsta, kamor je nosila mleko vsaki dan. Nekdo je zgubil včeraj dopoldne 40 K na poti iz Gosposke ulice št. 7. do Travnika. Pošten najditelj naj prinese ta denar v naše upravništvo ali na policijo, da se izroči lastniku, mož, ki je zgubil ta denar, je revež. Listnica upravništva: G. F. Fortun., Iž Veliki. Z zneskom 2. t. m. K 10.— plačano do konca 1. 1910. Pozdrav! Groza ga je spreletavala pri tej misli. Doktor in Bell j pa sta mislila samo na posledice, ki bi jih utegnila imeti | ona listina, ki so jo bili našli: ali da rešijo svoje vrstnike, ali pa da oni nje rešijo. Toda težave, ovire in napori so se zopet vrnili, tako da so mislili le na svoj nevarni položaj. Stanje Simpsona se je slabšalo; znamenja bližajoče se smrti niso bila prikrita doktorju. Toda pomagati ni mogel, zlasti ker je tudi sam veliko trpel vsled očesnega vnetja, ki bi ga lahko oslepilo, če bi se ne čuval. Od svitanja je prihajalo že toliko svetlobe, da se je odbijala od snega in oči dražila. Odbijanju svetlobe se ni bilo lahko braniti, kajti na barvanih očalih se je koj naredila ledena skorja, da se ni videlo skozi njo. Pri tem so morali pa skrbno paziti na pot in že v daljavo določevati smer, tako da se je bilo težko ogibati nevarnostim očesnih bolezni. Doktor in Bell sta si pomagala s tem, da sta imela vsak en čas oči zp. krite in da sta vsak en čas vodila sani. *vwi so že slabo drčale po svojih obrabljenih krvinah in ¦ ¦ ¦ ". jih je bilo vleči. Tla niso postajala nič manj ugodna, uiwi so, da so na vulkaničnih tleh, kajti bila so vsa ra-zorana in preprežena z ostrimi grebeni. Polagoma je mala karavana prišla pet sto črevljev visoko. Podnebje je bilo neizrečeno ostro. Viharji in meteži so silovito razsajali in žalosten prizor so nudili nesrečniki, ki so se vlekli po zapuščenih vrheh. Snežni blišč jim je delal neprilike, da so bili že kar pijani in da se jim je že vrtelo v glavi. Zdelo se jim je, kakor da se jim tla izpodmičejo h. In ni trdne stopinje na neizmerni beli površini; čutili so kot mornar ki se mu pod nogami umiče krov omahujoče ladje. Potniki se temu niso mogli privaditi in delalo jim je silne preglavice. Udje so jim postajali okorni in duh bloden, pogosto so med potjo skoro kar spali, le nenadni sunki in tresljf ji so jih predramili iz otrplosti, ki pa se jim je koj zopet povrnila. 25. januarja so se pričeli pomikati nizdolu po strmih rebreh, kjer so se jim napori še povečali; en napačen korak, ki se ga je bilo morda težko ogniti, in zvalili bi se bili lahko v globoke prepade, kjer bi bili neizogibno izgubljeni. Proti večeru je silovit vihar divjal po sneženih vrheh, tako, da so se potniki morali vleči na tla, a vsled prehudega mraza je bilo nevarno, da primrznejo na tla. Bell sestavi s pomočjo Hatterasa ledeno hišico, ne z majhnim trudom, kamor se zatečejo nesrečneži v zavetje. Použili so nekaj koščkov pemmikana in malo gorskega čaja; vinskega cveta so imeli že prav malo, pa so ga morali rabiti tudi za žejo, kajti snega niso mogli uživati v naravnem stanju, temveč so ga morali raztopiti. V zmernih krajih, kjer toplota ne pade veliko pod ledišče, sneg ne stori nič hudega; onstran tečajnika pa je vse drugače. Ohdi je sneg tako mrzel, da je ravno tako kakor bi zagrabil razbeljeno železo, če bi se ga le dotaknil z roko, četudi je slab prevodnik toplote. Človeka bi kar udušil, če bi ga kaj zaužil, tako velika razlika toplote je med njim in želodcem. Eskimi rajše trpč najhujše pomanjkanje nego da bi si ugasili žejo s snegom, ki nikakor ne more vode nadomestiti in ki žejo še poveča, mesto da bi jo ute-šil. Potniki si torej niso mogli drugače utolažiti žeje nego da so žgali vinski cvet in ž njim topili sneg. Ob treh zjutraj, ko je vihar najhuje razsajal, nastopi doktor svojo stražo; v kotu male hišice se je naslanjal na komolec, kar ga predrami jadikovanje Simpsona; zato vstane, da bi mu stregel, in pri tem z glavo močno buti ob ledeni obok. Ne mene se za to se sklone nad Simpsona in mu drgne otekle in višnjeve noge; Črez četrt ure se vzdigne in se znova buti ob ledeni obok, da si je še z eno nogo klečal. »To je pa res čudno,« si misli. Tedaj seže z roko nad glavo; obok se je čutno znižal. »Veliki Bog!« zavpije doktor, »pozor prijatelji!« Na ta kiic Hatteras in Bell urno vstaneta in istotako zadeneta ob obok; vladala je popolna tema. »Stlači nas; ven, ven hitimo!« jih bodri doktor. Vsi trije urno zapuste nevarno zavetišče, ne pozabiv- ši Simpsona; sila je bila že skrajna, kajti ledene pioče, ki so bile slabo staknjene skupaj, so se pri tej priči udrle z velikim polomom. Nesrečniki so bili torej brez zavetja na viharju, izpostavljeni najhujšemu mrazu. Hatteras je skušal hitro šotor postaviti, ki pa vsled silovitega orkana ni hotel stati; zato so se zavili v odejo, na katero se je kmalu nakopičil debel sneg, ki je saj zabranjeval izžarivanje toplote na zunaj in tako obvaroval potnike, da niso živi zmrznili. Divji veter je ponehal šele naslednjega dne; ko na-pregajo pse, ki n;so bili dovolj napaseni, opazi Bell, da so trije izmed njih začeli glodati usnjato jermenje; dva pa sta bila zelo bolna, tako da nista mogla iti dalje. Vendar karavana je nadaljevala potovanje kakor je mogla; še šestdeset milj so imeli prehoditi, da bi dospeli do označene točke. Ko je Bell 26. dne korakal pred svojimi tovariši, jih naenkrat zakliče. Hatteras in doktor pritečeta in on jima osupljen pokaže puško, ki je bila naslonjena ob ledu. »Puška!« krikne doktor. Hatteras jo prime; bila je še dobra in nabita. »Ljudje Porpoisa ne morejo biti daleč,« reče doktor. Hatteras ogleduje orožje in opazi, da je amerikau-skega izvora. Krčevito stisne njegova roka z ledom prevlečeno cev. »Naprej, naprej!« reče nekako zamolklo. (Dalje pride.) Ugodna prilika. — Opozarjamo na današnji razglas glede dražbe posestva pri »Malnu« v Dornbergu dne 13. junija. Posestvo, ki se bode dražilo leži v Dornbergu ob deželni cesti ter ob reki Vipavi "zvano pri »Malnu«. Isto obstoji iz zidane prenovljene I. nadstropne hiše s 6 sobami, kuhinjo, obokano kletjo, v katero se shrani nad 300 hI -šftla.' M$g,1^6'-mtftfjše še*? nedoaidja^Kv w jega izobraževalnega društva. Le dosledno naprej! Bralno in pevsko društvo v Brjah pri Rihenibergu priredi z žensko podružnico sv. C. in M. istotam veselico v Ka-sovljah prihodnjo nedeljo t. j. 12. t. m. Nadejati se je lepe udeležbe iz tamo-šnje okolice. poslopje za kmeta. Velik hTev je razdeljen v 3 dele prirejen za 20 glav živine. K hiši spada še četrta stavba za vozoVe in orodje. — •' ' „ , Ob hiši vrt z.uyrino Jjišito v izmeri 712 nr.' Na dvorišču vodnjak. Stavbeni prostor in dvorišče meri 1011 nr. Tik hiše proti reki Vipavi se razprostira travnik s sadnim drevjem v izmeri 7187 nr. nad hišo ob deželni cesti gozd v izmeri 8938 m-. Hiša je pripravna za letoviščarje, spodnji prostori pa za zalogo vina. Posestvo je arondirano, vendar se da razdeliti na 3 male posestnike. Poslopje in zemljišča so tik mlina ter bi si kupec eventuelno pridobil vodno moč za strojnico. Sodna cenitev iznaša 22.980 K. Privatno pa se je posestvo cenilo radi prc-novljenja okrog 30.000 K. Najmanjši ponudek iznaša polovico in sicer za poslopje in vrt 9450 K. za travnik 1365 K, za gozd 675 K. Kupec lahko prevzame 10.000 K vknjiženo terjatev'deželnega hipotcčnega zavoda v Gorici na Y/< obrestovanjc plačljive v 40 letih, za ostanek se lahko pogodi na obročna plačila. Pogoji so torej tako ugodni, da si to lepo posestvo za majhno kupnino lahko kupi kak domač podjetnik, da ne pride v roke tujcev,'ki se radi vodne moči, kakor tudi radi pripravnih sob za letoviščarje interesirajo za nakup. g»ol{oisl{i v>cstl)il{. Bratska društva so naprošam, da razobesijo plakate za Sokolski zlet v Št. Peter na vidnih mestih; ako jih katero mogoče ni dobilo naj nazn«:n nemudoma Sokolu v Gorici. Istotako so naprošena tudi društva združena v »Zvezi narodnih društev«. Predprodajo vstopnic za tribuno je iz prijaznosti prevzela trgovina A. Gabršček v Trg. Domu. Opozarjamo na to vse one, ki želijo sedeti med popoldanskim sporedom. Sedeži v I. vrsti stanejo 2 kroni, v vseh naslednih po 1 krono. — Odbor. Sveža narodnih društev. »Zveza narodnih društev« bo imela svoj občni zbor v Četrtek dne 16. junija. Kdor se misli udeležiti kot odposlanec svojega društva tega občnega zbora, naj naznani to predsedništvu. Letos ne bo volitev. Na dnevnem redu bodo samo poročila in slučajnosti. Nekatera društva še niso izpolnila doposlanih jim obrazcev, upamo, da jih dobimo te dni v roke. Ako je kako društvo že izgubilo obrazec, naj nam sporoči, mu pošljemo novo polo. Kmečko izobraževalno društvo v Štorjah je priredilo dne 5. t. m. svojo prvo večjo veselico. Priznati moramo odkrito, da smo bili zelo prijetno presenečeni, ker si nismo mogli misliti, da društvo, ki obstaja tako kratek čas, tako lepo nastopi. Zlasti društveni pevski zbor je naravnost irapiral. Zapel je mešan zbor venček gorenjskih narodnih pesni in zatem ženski zbor zopet več narodnih pesni, naravnost izborno. Čast mladim pevkam in pevcem, kakor tudi g. pevovodji učitelju B c k a r -j u! Nastopili sta tudi bratski društvi »Zo-r i s I a v a« iz Sežane in društvo »T o-maj«, ki sta že poznani po svojih izvrstnih pevcih. — Tudi predstavljalci igre: »Krnet in fotograf« so v polni meri zaslužili burno pohvalo od strani občinstva. — Mej programom je izpregovoril par besed predsednik Z. N. D. Dr. Dinko Puc o naših narodnih dolžnostih. — Veselice se je udeležilo mnogo ljudstva; zlasti mnogo Trgovsku-olJrTne in gospodarske vesti. I. občni zbor »Sadjarske zadruge za Goriško« se bode vršil dne 20. junija 1910. ob 10. uri dop. pri »zlatem jelenu« v Gorici. Dnevni red: L Volitev predsednika, podpredsednika, 4 odbornikov in. 4 namestnikov. 2. Volitev 4 članov nadzorstva. 3. Določitev izposojil. 4. Določitev načina zadružnih objav. 5, Slučajnosti. Hotelska delniška družbe Grljan-Mi-rainar pri Trstu. - Kakor smo svoječasno poročali, kupili so denarni zavodi: »Trž. posojilnica in hranilnica«, »Jadranska banka« in »Trg. obrtna zadruga« znano posestvo s hotelom Feder v Grljanu z namenom, da to kliinatično zdravilišče in kopališče razširijo tako, da bo odgovarjalo vsem zahtevam modernega komforta. Ta velepomembni korak teh denarnih zavodov je pozdravilo z veseljem ne le naše slovensko časopisje, ampak tudi hrvatsko in posebno češko. Da pa zamorejo omenjeni zavodi lotiti se vspešno velike naloge, ki so si jo nadeli, zjedinili so se v pripravljalni odbor oziroma konsorcij za ustanovitev delniške družbe, ki bo jej ime »Hotelska delniška družba Grljan - Mira-mar pri Trstu«. Po § I. načrta družbenih pravil, sestavljenih od rečenih denarnih zavodov, ne bo omenjeni ustanavljajoči se delniški družbi le v namen razširjenje zdravilišča in kopališča v Grljanu, ampak bo tej družbi namen sploh pridobivanje stavbišč in zemljišč, ustanovljanje, gradnja in obrat hotelov, restavracij in kavarn, kopelji, posebno 'morskih ter sploh vseh v letoviščih in zdraviliščih potrebnih podjetij in zgradb. Kakor razvidno, je hotelska delniška družba zasnovana v velikem slogu. Osnovana glavnica družbe je za sedaj določena na en milijon kron, ki se razdeli na 5000 delnic po 200 K ter je polovica te osnovne glavnice pokrita z vrednostjo gori navedenega posestva, kupljenega za družbo. Ta osnovna glavnica družbe je za sedaj določena na en milijon kron, ki se razdeli na 5000 delnic po 200 K ter je polovica te osnovne glavnice pokrita z vrednostjo gori navedenega posestva, kupljenega za družbo. Ta o-snovna glavnica se bo potrebi smela za sedaj zvišati na dva milijona kron. — V kratkem se pripravljalni odbor obrne do slovenskega in slovanskega občinstva s pozivom na subskripcijo 2500 delnic, kar odgovarja glavnici 500.000 K (500.000 K so že, kakor gori omenjeno, prevzeli večkrat omenjeni zavodi z nakupom posestva). Ti zavodi so pooblaščeni v pripravljalne korake, posebno v subskripcijo, z naredbo c. k. namestništva v Trstu z dne 31. maja t. L, št. Vili.—950—10. Z ozirom na veliko gospodarsko in narodno važnost nove delniške družbe se je nadejati, da slovensko in slovansko občinstvo z obilo subskripcijo krepko podpre to novo naše podjetje, ki naj nam osigura pristajajoče sodelovanje na pospeševanju ptujskega prometa na slovanskem jugu in seveda tudi gmotne koristi, izvirajoče iz istega. .Srbska centralna banka v Sarajevu. -»Srbska narodna organizacija« v Sarajevu je sprožila misel, osnovati Srbsko centralno banko v Sarajevu z delniško glavnico 6 milijonov K. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica« n?znanja, da se vdeleži kolesarske veselice bratskega društva »Danica« korporativ-no; pri dirki dirkajo trije najbolji dirkači našega društva. Vabi vse gg. člane, da sodelujejo ob času dirke za varstvo. — Odbor. Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi se udeleži slavnosti bratskega dru- je bilo posetnikov iz Sežane in Tomaja; j Stva »Danice« v Gorici. Člani so vabljeni, Opazili smo mej njimi mnogo odličnih da pridejo v obilnem številu. — Odbor, oseb. Nenadna ploha je žal nekoliko po- Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vr- kvarila celo prireditev in bržkone upli- tojbi. — Izid brzoteka iz Šempetra v Go- vala tudi na gmotno stran, a kljub temu renjo Vrtojbo, dne 29. maja: 1.) Anton smo uverjeni da bo moralen upliv velik ter Medvešček rabil 5 min., 2.) Rudolf Palja- da se vsi Štorci oklenejo tem tesneje svo- vec rabil 5 min. 2 sek„ 3.) Izidor Paljavcc rabil 5 'jnin. 6 sek. — Izžrebana- številka pri srečkanju za novo dvokolo je 91 (edenindevetdeset). Oglasil se je g. Jožef Beltram delavec pri opekarni v Bukovici. Odbor. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja, da se je dosedaj priglasilo za cestno dirko in veliko kolesarsko športno slavnost, katera se bo vršila prihodnjo nedeljo,^dirkačev in sicer 11 za dirko Ajdovščina-Gorica, 10 za Miren-Gori-ca in 11 za polževo dirko. Nadalje je priglasilo dosedaj 22 raznih društev svoj korporativen prihod. Za srečkanje je tudi fino novo dvokolo vredno K 250.—. Dirkače v Ajdovščini bode slike! pred dirko g. Weiss točno ob 9. uri. Točno ob 10. uri odidejo dirkači od starta iz Ajdovščine, 1 kilometer pred ciljem v Rožni dolini bode posebna trobojnica z napisom še 1 km. Politični pregled. Laška pravna fakulteta. — V proračunskem odseku prične Še ta teden razprava o laški pravni fakulteti. Vlada upa, da premaga jugoslovanski odpor ter da reši to vprašanje, ne da bi kaj dala Jugoslovanom!!! Proti laški fakulteti so posebno vojaški krogi. — Mogoče se reši ta reč tako, da se sprejme ustanovitev pravne laške fakultete*vlada pa bi pooblaščena določila kraj naredbenim potom. Tržaški in nižjeavstrijski deželni zbor sta zaključena. Nemški cesar zahteva povišanja 3Va mil. mark svoje civilne liste. Seveda poslanci ugodijo tej zahtevi. Mnogo listov je proti temu zvišanju. Pravijo, naj potuje manj, pa lahko prihrani na leto 3'/s mil. mark. »Kšeft« z bosenskitni kmeti. — Neki Markus Naschitz, židovski trgovec v Brčkem, je vložil na deželno vlado v Bosni prošnjo, da se mu podeli koncesija za kupovanje in prodajanje zemlje,- to je kmetskih selišč v Bosni in Hercegovini. Ako bi mu.vlada ugodila, bi pokazala s tem, da se je postavila v službo tuje kolonizacije ter da s tem posredno sledi pan-germanskemu ukazu, da se mora bosenski kmet upropastiti. Razne vesti. »Stidmark« v Pulju. — »Siidmarka« deluje tudi v primorskih deželah kar le more pridno. V Pulju obstoji močna podružnica gospa in deklet, ki prireja tudi veselice. V soboto so imeli tako spomladansko veselico, seveda dobro obiskano. Izkazujejo izdatne prispevke. Četrti nemški »dreadnought« (dre-dnavt). — V Kielu so postavili te dni v službo Četrto nemško velikansko ladjo »dreadnought«. Imenuje se »Posen«. Anarhisti v Belemgradu. — Poročajo, da je belograjska policija razkrila organizirano društvo anarhistov, kateremu stoji na čelu Rus Romanovski. Uvedena je stroga preiskava. 2000 izseljencev iz Avstrije je šlo v Ameriko meseca aprila letos iz Trsta; iz Bremna in Hamburga je število še večje. Roosevelt, bivši predsednih Združenih držav, odpotuje v Nevvjork 10. t. m., in sicer s hamburškim parnikom »Kaise-rin Augusta Vietoria«. Ukrca se v Southamptonu. Budimpeštanska zrakoplovna tekma. — V nedeljo je pričela ta znamenita tekma. Vsi dobro znani zrakoplovci so se je udeležili. Prvi dan je bilo gledalcev 40.000. Vzdignila sta se Panlhan in Effimov. La-thamu se je pokvaril zrakoplov, še pred-no se je vzdignil. Paulhan se je vzdignil že po 11V2 m od tal. Šestkrat se je zavrtel vijak in zrakoplov je bil že v zraku. Zrakoplovci. — Danski aviatik Ner-vos se je spustil v zrak v Kopenhagnu, plul srečno nad mestom, nad stolpom mestne hiše, ter se spustil lepo v redu na tla. Plul je po zraku 17 minut. — Ruski aviatik Popov se je dvignil v Petrogradu močno v zrak, plul visoko, ko se je spustil nizdol, pa je zadel ob hribec; aparat se je razbil, Popov je težko ranjen. Smrtni obsodbi. — V Ljubljani je bil obsojen na smrt rudar A, Rejec iz Idrije, ki je bil obdolžen, da je svojo ženo pahnil v Tdrijco, kjer je tudi našla smrt. Po razglasitvi smrtne obsodbe je Rejec priznal svoj zločin. —- V Tarnopolu je bilo obsojena mlado mlado dekle.Jozefina Walkov, na smrt ker je napadla v ljubosumnosti svojo gospodinjo. Koncert starčkov. — V Milanu je napravilo 10 starčkov in stark iz Verdijevega zavoda za stare muzike koncert v prid ubogim kolegom. Skupna starost koncertistov je znašala 800 let. Med igralci je bii 82 letni basist Federico Varani, in. nekdaj znamenita pevka De Baillon, ki ima še krasen sopran pri svojih 75 letih. 90 letni komponist Malpassuto in nekaj mlajši igralec na klavir Moreschi sta igrala četveroročno. Člani kvartela so imeli skupaj 800 let. Duhovnik — cerkveni tat. — V Ren-nes-u na Francoskem je bil aretiran duhovnik abbe Vellard radi tatvine pri draguljarjih. V katedrali v Rennes-u je ukradel iz zakristije kelih v vrednosti 600 frankov, v cerkvi sv. Štefana pa Kristusa iz slonove kosti. Mesto, ki se noče pustiti prekrstiti. -Harriman, vdova po amerikanskem »železnem kralju«, bi rada videla, da bi se mestet Turnes prekrstilo v Harriman. Na postaji je že visela tabla z novo označbo mesta. Temu so se uprli meščani, katerih vdova Harriman ni mogla pridobiti za novo ime niti s 125,000 K, da ovanimi ; mestu, in Turner je zdržalo svoje ime. Umor in samomor v železnici. — Naprosi iz Gradca na Ogrsko v bližini postaje Lasnic, je ustrelil v 2, vaz. brzovlaka ritmojster Emerich pl. Kovesshaza svojo elegantno in lepo spremljevalko in sebe. Oba sta bila koj mrtva. Pri njem so našli 353 kron. Nje še niso identificirali, On je sin feldmaršallajtnanta v Bocnu. Poguba v zraku. — Pri bližnjih vojaških vajah v Tenesee (Amerika) se bodo vršili poskusi, če zamore zrakoplovec vzeti s seboj v zrak 100 kg razstreljiva, če lahko leti s tako težo 75 km v t uri in če lahko zadene gotove cilje z višine 400 m. Zrakoplovec Hamilton se je Že ponudil, da vrže po predpisih in 7 uspehom 75 bomb. Ckspedlcija na južni tečaj. — Kapitan Scott je odplul na ladji »Terra Nuova« iz Londona proti južnemu tečaju. S sabo je vzel 60 sani j, velike šotore in en zrakoplov. Zvestoba hišne. — Eliza Perier, hišna Tarnovske in edina oseba, ki je bila v tem znamenitem beneškem procesu oproščena, hoče prestopiti h hatolicizmu, postati nuna, da bo kot taka v jetnišnici za ženske stregla 8 let svoji obsojeni gospodinji Tarnovski. Obsojeni kaplan. — Kaplan Konrad Hatthiger in župnik Klemens Hauer v Asparnu na Nižje Avstrijskem sta se vedno prepirala. Župnik je slednjič dosegel, da je kaplan prestavljen v Gradec. P,re-dno je pa ta odpotoval, se je šel zahvalit župniku, s katerim sta se najprej prav dobro oklofutala, dokler ni ga nabil tako, da je sedaj nezmožen, za vsako delo. — Kaplan je bil obsojen na 1 mesec težke je-, če radi težke telesne poškodbe. Taka je ljubezen med »brati v Kristusu«. Nedolžna obešena. — V obmejnem mestu Irske se je vršil te dni izreden pogreb. Tam sta bila pred 52 leti obešena brata Mark Kernakova, obsojena radi u-morstva. Tekom časa pa se je dognalo, da onadva nista bila nič kriva, da sta bila torej po nedolžnem obešena. Pokopana sta bila na zakopališču jeinišnice; ko so jo sedaj porušili, so priredili obema svečan pogreb na mestno pokopališče. Udeležilo se ga je na +isoče ljudi, med njimi tudi razni poslanci. Na križ pribit. — V Pensilvaniji v Avellu so bili umerikanski delavci jezni na uradnika podjetja »Pittsburg and Wa-shington Coal. Co.« Hrvata Gjura Babica. Sumili so, da je vohun ter da je zakrivil odpust nekaterih delavcev. V veliki raz-jarjenosti so udrli v njegovo stanovanje, potegnili ga iz postelje, vlekli na samoto ter ga pribili z žeblji na že pripravljeni križ, na glavo so mu položili trnjevo kro- -no; na to so divje plesali okoli njega. Prihiteli so mu slednjič na pomoč. Štirje delavci so sedaj pod obtožbo, da so vzroči-lptak zločin. Odda se v najem . orodjem. H*Sa obsega dva prostora v pritličju in sobo nad pekarijo, ki služi za spalnico, Voda . zraven hiše. Natančneje se izve v Kredu jitLC7. Ulorf mni floh išge službe sluge v trgo* midli IIIUI, UQll vini, ali kake druge primerne službe. — Naslov pova upravništvo nagega lista. Mali oglasi. najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas obselnejši se raCuna za vsako besedo 3 vin. HajpripravaeJSe inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mostu) nihče ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna. se sprejme takoj v Gorici. Biti mora __#---- zdrava, mirne, ne razburljive krvi ačl{o$o posebnost velefino toaletno milo j Velika izber žimnic, blazin za pod glavo, jj ogledal, slik, okvirjev, stolic. itd. ter vse potrebno za hišno opravo. Cene konkurenčne, ker prodaja blaga lastnega izdelka. 1 Oglejte si zalogo in prepričajte se! mm „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. naristr.) — Tslston it. 79. Batno poStne hranilnice Štev. 837.315, N0 občnem zboru dne 30. aprila 1910, se je določilo: Hranilne vloge se obrestujejo po 47* %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Slavni deleži se obrestujejo koncem leta 1909. s &%. Stanje 31. dec. 1909.: Zadružnikov 1801 z deleži v znesku 85 374 kron. — Hranilne vloge: 1,654 661*17. Posojila: 1,643.638--. — Reservni zaklad: 91.740'59. — Vrednost hiš: 354 416 72. ki tvori in ohranja krasno in svežo polt! 1 tiic-at za K 8'— pošilja, če se denar vpošlje naprej J. Pilnaček, tovarna za toaletna mila in parfume, za pralna mila, tovarna za voščeno in polvoščciie, za stearinove. in pa- rafinove sveče, Kralj. Gradec (CcSko). , Oglas. S tem se sklicuje občni zbor zadruge Hercules na 13. L m. ob 2 in pol uri pop. v prostore hotela Deak na Reki s sledečim dnevnim redom : 1. Prečkanje dekreta kralj. Tribunala na Reki od 27. aprila 1910. .štev. 5940/civ. o odredbi likvidacije zadruge; 2. rešitev letnega poročila ravnateljstva in nadzornega odbora o delovanju zadruge ; H. pregled in odobrenje računa ; 4. podelitev absolulorija ravnateljstvu in nadzorstvu ; 5. volitev novih likvidatorjev in ft. eventualnosti. Reka, 4. junija ""'0. Mednarodna poiSji. zadr. ..Hercuies". Razglas. Dne 13. junija 1910, ob 9. uri dopold. vršila se bode pri c. kr. okrajni sodni ji goriški jauna dražba nepremičnin vi. št. 1426 d. o. Domberg t. j. posestva pri Malnu. Posestvo z zemljiščem vred je sodno cenjeno na 22.9S0 K. Najmanjši ponudek znaša za vrt in poslopja 9450 K, za travnik 136:") K za gozd 675 K. —' Dra/beni pogoji so na vpogled pri e. kr. izvršilni sodniji v Gorici. Or. Rugijero Kiirner, kirurgom zdraunik, biuši asistent na c. kr. kliniki geneologije in ostetrike u Gradcu. Specialist za He bolezni Ordinira od 10.—11. predpoldne in od 3.-4. popoldne. Tekališče Frana Josipa štev, 6, (blizu lekarne Kamer). Ustanovi jena ivrdka 1806. J. Drufovka - Gorica Gosposka ulica 3. Tovarniška zatona usnja ter potrebščin za čevljarje. — Usnje za sedlarje in knjigoveze i. t. d, J,a$taa ^irojama v pernicah. Odlikovana tovarna nadplatov. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel flPri Zlatem Jelenu11. V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goiiških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in punligamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.