GDK: 923.4:903 Družbenoekonomski položaj zasebnih gozdnih posestnikov kot dejavnik pri načrtovanju razvoja gospodarjenja z zasebnimi gozdovi Iztok WINKLER* Izvleček Winkler, l.: Družbenoekonomski položaj zaseb- nih gozdnih posestnikov kot dejavnik pri načr­ tovanju razvoja gospodarjenja z zasebnimi go· zdovr. Gozdarski vestnik, št. 1/1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, Cit. lit. 11. Kot rezultanta delovanja naravnih, družbenih in družbenoekonomskih dejavnikov se oblikujejo različni družbenoekonomski tipi zasebne gozdne posesti. Glede na družbenoekonomski tip posesti in velikost gozdne posesti načrtujemo diferenci· rane cilje in ukrepe pri gospodarjenju z gozdovi. Prikazane so smeri določanja ciljev in ukrepov v medparcelnem gospodarjenju brez omejitev, z delnimi omejitvami in omejenim medparcelnem gospodarjenju ter pri gospodarjenju na zaokroža· nih lastninskih enotah. 1. UVOD Različna stopnja lastnikovega zanimanja za gozd, donose iz gozda in delo v njem narekuje tudi specifičnosti pri postavljanju razvojnih ciljev gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, različne konkretne ukrepe ter raz- nolikost pri organiziranju zasebnega sek- torja gozdarstva. 2. DRUŽBENOEKONOMS~ TIPI POSESTI ., ·t,< >< x x >< x x x >< >< x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x gospodarjenje in zanimanje za gozd. Na gozdnih površinah takih kmetij je treba poenostaviti gozdarsko službo in jo prilaga- . diti ciljem gospodarjenja. Preveliko naveza- nost na naturalne donose iz gozda je mo- goče zmanjšati le z ekonomskimi ukrepi. 4. Gospodarjenje na zaokroženih lastninskih enotah Ukrepi upoštevajo stanje gozdov in go- zdarske razvojne cilje, vendar pa hkrati tudi vse potrebe lastnika gozda in njegove kme- tije. Gozd je praviloma nosilna gospodarska dejavnost in steber kmetije. V to skupino sodijo kmetije z največjo gozdno posestjo, predvsem celki, ki gospo- darijo s svojimi gozdovi kot samostojnimi obrati, ki so hkrati tudi najnižja enota trajno- sti. Lastniki teh gozdov in njihovi družinski člani se vključujejo v gozdno delo in so veliki blagovni proizvajalci. 4. UPOŠTEVANJE IZJEMNIH HOTENJ IN POTREB LASTNIKOV GOZDOV PRI NAČRTOVANJU RAZVOJA ZASEBNIH GOZDOV Posamično je treba pri načrtovanju ciljev in ukrepov pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi računati tudi na izjemne interese in potrebe lastnikov gozdov: obdržati gozd kot rezervo (hranilnico) in čim manj sekati, - sekati izjemoma preko določenega deM setletnega etata. Take izjemne potrebe in interese bi mo- rali načeloma kar se da upoštevati, vendar ne v škodo gozda ali na račun ogrožanja trajnosti gozdov. Zato zahtevajo vsestran- sko strokovno presojo. Tako spet postaja aktualno vprašanje, ali je lastnik gozda dolžan izpolniti z gozdnogospodarskim na- črtom določeni etat ali pa lahko les hrani, kopiči prirastek in etat ustvari kasneje. V sedanjih razmerah propadanja gozdov bi marsikje morali biti zainteresirani za to, vendar pa bi morali postaviti tudi jasno ločnico, kdaj nerealizacija etatov razvojno škoduje gozdu. še temeljitejšo strokovno presojo zahtevajo potrebe po prekoračitvi določenega etata. Vsekakor pa je deset- letno obdobje, za katero je določen etat, dovolj dolgo, da se je v tem času mogoče G. V. 1190 5 prilagajati večini potreb in hotenj lastnikov gozdov. 5. ANALIZA DRUŽBENO- EKONOMSKEGA POLOŽAJA LASTNIKOV GOZDOV Analizo družbenoekonomskega položaja lastnikov gozdov in članov njihove družine moramo izdelati v vsaki gozdnogospodarski enoti in z njo dobiti stvarno podobo o družbenoekonomskih razmerah vseh last- nikov gozdov. To omogoča že kratka in enostavna anketa. Anketa mora biti poglob- ljena, kadar gre za lastnika gozda, ki je v večji meri navezan na gozd, je pomemben blagovni proizvajalec in ima potencial za delo v gozdu. Manj poglobljena pa je lahko, kadar gre za izrazito nekmečke gozdne posestnike z majhno gozdno posestjo (glej vzorec ankete). Poskus take ankete smo opravili - zaen- krat vzorčno - v zasebnih gozdovih dveh gozdnogospodarskih enot - Dobrava pri Ljubljani (MAROLT 1989) in Brkini 11 (f.)UR- KOVIC 1989). 6. DRUŽBENOEKONOMSKIPOLOŽAJ LASTNIKOV GOZDOV KOT PODLAGA ZA OBLIKOVANJE STRATEGIJE V POSLOVNIH ODNOSIH Družbenoekonomski položaj lastnikov gozdov se kaže tudi v njihovem angažiranju pri izkoriščanju gozdov oziroma pri vključe­ vanju v gozdno proizvodnjo, še posebej ob dejstvu, da lastnik gozda postaja pri izkori- ščanju svojega gozda in pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov popolnoma samostojen in samostojno vstopa v poslovne odnose s ANKETNI LIST Ime in priimek gozdnega posestnika: Bivališče: Skupna površina kmetije: ha Od tega obdelovalne zemlje: ha število glav živine: ____ _ 1 . Podatki o gozdni površini a) katastrska občina b) skupna površina gozdov v ha c) število prostorsko ločenih gozdnih parcel 2. Družbenoekonomski položaj gozdnega posestnika 6 G. V. 1/90 tistimi, ki mu lahko ekonomsko, tehnološko ali kadrovsko omogočijo ali olajšajo uresni- čevanje posameznih nalog pri tem delu gospodarjenja z gozdom. Povsem jasno je, da bo v pogojih tržnega gospodarstva lahko uspešnejši tisti, ki bo organiziral sodoben proizvodni proces ter imel sodobno teh- nično opremo in sredstva ter visoko uspo- sobljene kadre. To dejstvo mora tudi spod- buditi gozdarska podjetja, da: - s kakovostnimi storitvami še naprej delajo tudi v zasebnih gozdovih, - prevzemajo celoto ali posamezne faze izkoriščanja zasebnih gozdov, zlasti za tiste gozdne pqsestnike, ki tega ne zmorejo sami, - sklepajo z gozdnimi posestniki dolgo- ročne dogovore o opravljanju del pri izkori- ščanju gozdov in prodaji gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov, - skrbijo za strokovno izobraževanje gozdnih posestnikov, prirejajo tečaje iz upo- rabe tehničnih sredstev in opreme, tehnike gozdnega dela in varstva pri delu, - pomagajo in svetujejo pri nabavi go- zdarske opreme in mehanizacije. Gozdarstvo mora še naprej računati na gozdnega posestnika kot delavca v svojem in drugem gozdu, tudi v družbenem. Zato mora biti zainteresirana za njegovo stro- kovno usposabljanje. Z razčlembo družbenoekonomskega po- ložaja gozdnih posestnikov moramo ugoto- viti, pri katerih posestnikih oziroma družbe- noekonomskih skupinah obstajajo stvarne možnosti za vključevanje v gozdno pro- izvodnjo. Na tej podlagi lahko predvidimo tudi dejavnosti (ukrepe) za kakovostno vključevanje gozdarskih podjetij tudi v izkoM riščanje zasebnih gozdov. To bo lahko tudi podlaga za presojo stvarnih možnosti, da v nekaterih območjih uveljavimo tudi prednosti oddelčnega go- spodarjenja in sečno-spravilno načrtovanje. 7. SKLEPI Razčlenitev družbenoekonomskega po- ložaja lastnikov gozdov in njegovo upošte- vanje pri načrtovanju ciljev in ukrepov pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi vnaša v gozdnogospodarsko načrtovanje novo ka- a) število družinskih članov do 15 let 16 do 65 let nad 66 let b) Zaposlitev mož žena starši sorodniki odrasli otroci (nad 16 let) samo na kmetiji kmetija/ služba služba šolanje delovno začasno nesposobni v tujini c) Uvrstitev kmečkega gospodarstva v družbenoekonomski tip čista kmetija potencialno čista mešana dopolnil na nekmetijska ostarela 3. Gozdna proizvodnja Etat v Blagovna proizvodnja Celotna domača poraba 4. Vključevanje v gozdno delo dela sam z družinskimi člani z delovno silo GGffOK sečnja spravilo prevoz gojitvena dela 5. Opremljenost za gozdno delo motorna žaga traktor 6. Usposobljenost za gozdno delo kovost. Pomembno lahko olajša razvojne odločitve oziroma omogoča, da so zaneslji- vejše in bolj prilagojene tudi lastnikom go- zdov in njihovim razvojnim potrebam. Poznavanje družbenoekonomskega po- ložaja lastnikov gozdov pa je pomembno tudi za sprotne poslovne odločitve oziroma za oblikovanje strategije vključevanja go- zdarskih podjetij v čisto poslovno sfero gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. THE SOCIO-ECONOMIC STATUS OF PRIVATE FOREST OWNERS ASA FACTOR AFFECTING MANAGEMENT PLANNING IN PRIVATE OWNED FORESTS Summary Different socio-economic type s of private forest holdings are formed asa result of the impacts of various natural, social and socio-economic factors. The following factors are particularly significant: the social status of the forest owner, the sjze of the forest and the completness of its G. V. 1/90 7 area, the dependency on the income and the harvest provided by the forest, the dependency on the work in the forest and the equipment used, the size and orientation of the farmland together with its importance for the social security of the forest owner, the development of the supplementary activities on the farm and the general state of development of the area, as well as the related possibilities for employment outside agriculture and forestry. The following types of socio-economic farms have been form ed: - unmixed farms - potentially unmixed farms - true mixed farms - supllementary farms - non-agricultural farms - 'aged' farms. On an unmixed farm, the only job that all the family. members capable of work do, is farming. On m1xed farms, at least one of the active family members is employed outside the farm. On potentially unmixed farms, only the independent family members, such as the farmer's brother or his grown up children, are employed, while the nucleus of the family lives off the work on the farm. When at least one of the active family members works only on the farm, while at the same time one of the members of the nucleus of the family is employed outside the farm, we are talking about a true mixed farm. When the active members are employed and they work on the farm only in their spare time which means that farming represents an additional source of income for them, we have a supplementary farm. The 'aged' farms represent a special group, because they consist of farms on which all famlly members are older than 65 years, regardless of the fact whether they get a part of their income from outside the farm or not. Each socio-economic type of property has its own rules of development. The latter have to be taken into account in forest management planning, too. For each socio-economic type, factors and processes have to be identified which are in accordance with the development interests of the forests and forestry, and those which slow down the realization of the development interests of the forests and forestry. The socio-economic types are not static. It is therefore not important to determine the present status only. We arso have to take into account the development tendencies. The latter are even more important for the determination of the forest management goals and measures than the present status is. According to the various socio-economic types of property and the various sizes of private forest holdings, forest holdings can be divided into four groups in which the management goals and ways of assuming measures are different: {1) Inter-holding management without res- trictions: The goals take into account the state in which the forests are, as well as the forestry development goals. The owner's needs are a 8 G. v. 1/90 constituent part of the forestry development endeavours. (2) Inter-holding management with some res- trictions: The goals and measures take into account the state in which the forests are, and the forestry development needs, yet to a greater extent they take into account also the owner's needs, although they slow down the realization of forestry development goals. (3) Inter-holding management with considerable restrictions: The owner's needs are emphasized and the forestry development needs are subjected to them. (4) Management on larger, complete property units: The measures take into account the state in which the forests are and the forestry development aims, yet at the same time arso all the needs of the forest owner and his farm. The forest - as a rule - is the main economic activity of the farm. The analysis of the socio-economic status of the forest owners and the members of his family is carried out in every forest management area and it shows an objective insight into the socio- economic conditions of all forest owners. It is very important that we are familiar with the socio-economic conditions of the forest owners. Only in this way we can take the right business decision or plan an appropriate strategy to engage forestry enterprises in the strict business sphere of private forest management (forest utilization and forest wood products trade). VIRI 1. Barbič, A. in sod.: Mešane kmetije - da ali ne?, Teorija in praksa 21, 1984, 1-2. 2. Gašperšič, F.: Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, Ljubljana 1989. 3. Burkovic, S.: Socioalnoekonomski položaj gozdnih posestnikov v gozdnogospodarski enoti Brkini 11, Ljubljana 1989, diplomska naloga. 4. Kovačič, M.: Tipi kmetij v Sloveniji in njihove značilnosti, Kmetijski inštitut Slovenije- raziskave in študije 63, Ljubljana 1983. 5. Kovačič, M.: Vloga mešanih kmetij v razvoju slovenskega kmetijstva, Sodobno kmetijstvo 17, 1984, 6. 6. Marolt, J.: Socialnoekonomski položaj gozdM nih posestnikov v gozdnogospodarski enoti Do- brova, Ljubljana 1989, diplomska naloga. 7. Mlinšek, D.: Gojenje gozdov in medparcelno gospodarjenje v drobnolastniškem gozdu, Go- zdarski vestnik 25, 1967, 9-10. 8. Winkler, l.: Sedanje stanje in temelj !'li pro- blemi gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v SR Sloveniji, Zbornik gozd. in les. 14, 1976, 2. 9. Winkler, l.: Specifičnosti zasebnega sektorja gozdarstva in njihov vpliv na organizacijo pro- izvodnje v zasebnih gozdovih, GV 45, 1987, 1. 10. Winkler, 1.; Gašperšič, F.: Zasebni gozdovi v Sloveniji - stanje in novejša gibanja, L. 1987. 11. Winkler, l.: Nekatere značilnosti stanja in nadaljnjega razvoja gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v Sloveniji, GV 46, 1988, 7-8.