Nekaj drobcev iz tako zvane »stare šole" LETO 1863. Pismo nekega šolmaštra svojemu sosedu: »Ljiibi moj prijatelj! V veliki zadregi sem. Za jutri je napovedano v naši šo'li očitno sprašcvanje. Bodi tako dober in posodi mi kakih 15 do 20 najboljših učencev. Samo za tri ure. Saj jih ne bom nič pokvaril, Hvaležeti Ti bom ...« »Po pravici ti povem. dragi prijatelj, da se veselim, kadar otroke iz šole spustim.« »Zakaj neki? Ti pa ne boš storil veliko za omiko našega naroda.« »Obsojaj me, če "ti je ljubo. Veselim se pa zato, da poberem po klopeh kosce kruha, ki so jih učenci popustili.« Mnogokrat obira kdo našc učitelje, ki pa je kakor žaba pri lešniku in neveden kakor ovca pri novih vratih. Otroški glas do staršev in odgojiteljev: »Res, da smo zelo sitni, nepokojni in rado vedni in tudi dostikrat zelo nehvaležni za velike dobrote, ki jih prejemamo od svojih odgojiteljev; toda, to naj modrega in odraščenega člo-veka nikar ne ustraši in utrudi. Kdor pozna naša srca, bo videl. da so mehka kakor vosek in da se rada. vda.jo temu, kdor iih previdno obdeluje. Ljubi, blagi ljudje! Nikoli nas ne zanemarjaite, temveč bodite nam na vseh neznanih potih naši zvesti in ljubcznivi vodniki.« Kje je krivda? Da zaostaja, je najprej mladi učitclj kriv sam; drugič mu radi nastavljajo zapreke starejši učitelji; tretjič pa ga zadržuje vsaika domača nezadovoljnost. — Mladenič, poln živega duha, si rad riše veselo prihodnost, ter si stavi zlate gore po zraku. Stopivši na prag dcjanskega življenja, pa zagleda vse drugo polje. kakršnega si je prej domišljeval. — Če pride mladi učitelj starejšemu pomagait in je vnet za novo metodo, ni tedaj čudno, če se s stare.jšim ne vjcmata in vsak na svojo stran vlečeta. — Kdor ne gre v šolo z veselim in zadovoljnim srcem, se mu ne ljubi, da bi kaj prida delal in se trudil. Največji vzrok, zakaj naše šole ne rode zaželenega sadu. je: 1. da ljudje premalo spoznajo in cenijo, ikaiko imenitna iii potrebna je ljudska ornika; 2. da so starši neobčutIjivi do šole in učitelja; 3. da so nekateri starši preveč spačeni in nerodni; 4. da je prevcliko število učencev v eni izbi in da zanikrno v šolo hodijO'. Svet misli navadno samo na eno polovico učiteljeve dolžnosti (učenja, branja, pisanja in rajtanja), in ker meni. da je ta polovica zelo lahka, ne ceni ne šole, ne učitelja. Pomisli včasih, kakšen si, — kakšen pa bi mogel biti in zakrmi bol.j hitro na pravo stezo, da ite kaki hudobni roparji ne dobc in ti ne poberejo tvojih najimenitnejših in najboljših zakladov — tvojega dobrega imena in mirnega srca. Če ti previsoke misli v glavi rojijo in ho- čejo možgane mešati, sc pokrivaj s kakšnim bol.j nizkim pokrivalom, kakor do sedaj. Če te cd dolgega časa glava boli, beri kako koristno knjigo ali časopis in povprašaj po »Učiteljskem tovarišu«, če ga še ne poznaš: če ga pa že imaš. poglej, če so že odviti in prerezani vsi lieti letošnjega tečaja.