URN_NBN_SI_DOC-QSH21H0L

Smolik Marijan. Scmcniška knjiž­ nica v Ljubljani / Marijan Smolik. — V Mariboru : Obzorja, 1975. — 30 str. : ilustr. ; 17 cm. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 54) Med kulturne spomenike prve kategorije v Sloveniji sodi po kla­ sifikaciji Zavoda SR Slovenije za spomeniško varstvo tudi pet spo­ meniških knjižnic in sicer: Knjižni­ ca Petra Pavla Glavarja (iz srede 18. stol.) v Komendi pri Kamniku, Semeniška knjižnica (ust. 1701) v Ljubljani, Frančiškanska knjižnica (v sedanjem obsegu iz dobe po letu 1609) v Ljubljani, Frančiškanska knjižnica (ust. 1650) na Kapeli v Novi Gorici in Kartuzijanska knjiž­ nica (iz 1901, deloma stara knjižni­ ca kartuzije Bosserville pri Nancy- ju) v samostanu Pleterje pri Šent­ jerneju. (Prim. publikacijo: Kultur­ ni spomeniki v Sloveniji. Spomeni­ ki prve kategorije, Ljubljana 1974, str. 30.) Semeniška knjižnica v Ljubljani je med naštetimi gotovo vredna po­ sebne pozornosti. Znamenita je kot ustanova najbolj delavnih članov Akademije operozov (ustanovno li­ stino so podpisali ljubljanski škof Sigismund Krištof Herberstein, od članov Akademije pa njen predsed­ nik stolni prošt Janez Krstnik Pre­ šeren in stolni dekan in generalni vikar Janez Dolničar), kot najsta­ rejša ohranjena javna znanstvena knjižnica v Ljubljani (tu od začet­ ka njenega javnega delovanja 1725 do približno 1794 središče znanstve­ nega življenja), kot zgodovinski spomenik (zaradi svojega knjižnega fonda) in kot umetnostni spomenik (zaradi popolnoma samostojnega umetnostnega oblikovanja prostora in opreme; arhitekt Carlo Marti- nuzzi 1710, slikar Giulio Quaglio 1721, mizar Josip Wer 1725). Oris zgodovinskega razvoja in pomena te prominentne knjižnice je objavil ob 250-letnici, kar je ta baročna knjižnica dobila svojo opremo in začela javno delovati, njen dolgoletni knjižničar, profesor teološke fakultete dr. Marijan Smolik. Avtor je najboljši pozna­ valec zgodovine in fonda Semeni- ške knjižnice, sicer pa je znan tudi kot raziskovalec, ki je v vrsti raz­ prav in člankov odkrival in obrav­ naval redke stare tiske ali pisal o sorodnih temah. V obravnavani pu­ blikaciji prikazuje avtor po uvod­ nem besedilu ustanovitev in rast Semeniške knjižnice (tu dodaja v prevodu slogovno zanimivo ustano­ vitveno listino) in navaja njene knjižničarje. Bralca seznanja na­ dalje z današnjo ureditvijo Seme­ niške knjižnice, ki jo sestavljajo: 1. »stara« knjižnica, ki je zavarovana kot kulturni spomenik, 2. »duhov­ na« knjižnica s teološkimi knjiga­ mi in revijami, tudi najnovejšimi, 3. »Cirilska« knjižnica (»Knjižnica slovenskih bogoslovcev«) z lepo­ slovnimi in neteološkimi knjigami in revijami in 4. zbirka slovenske­ ga verskega tiska. Posebej pa ob­ ravnava Semeniško knjižnico kot umetnostni spomenik in kot zgodo­ vinski spomenik in omenja nekate­ re rokopise, grafike, inkunabule, protestantska dela in glasbena dela. Smolikova zgodovina Semeniške knjižnice se tako pridružuje pri nas redkim delom, ki celovito ob­ ravnavajo zgodovino posameznih knjižnic. Med taka dela lahko šte­ jemo predvsem naslednja: K. Ste­ fan, Geschichte der Entstehung und Verwaltung der k. k. Studien- Bibliothek in Laibach (1907), P. Ra- Knjižnica 21(1977)1-4 197