248 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 249Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) • BotanikaBotanika • Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) 
Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici 
(Himantoglossum adriaticum) nad 
Modrejcami na Tolminskem (iz 
botaničnega dnevnika med desetim 
marcem in dvanajstim majem leta 2024)
Igor Dakskobler, Ljudmila Dakskobler
V nedeljo, 10. marca 2024, sva z ženo Ljudmilo za dopoldanski sprehod izbrala pot iz 
Tolmina po kolesarski stezi do Modreja, ob Mostarskem jezeru do Modrejc in po stezi pod 
Bučenico nazaj proti Volčam in Tolminu. Ta dan s seboj nisem imel fotoaparata, a v podat-
kovno bazo FloVegSi sem vnesel dva zapisa. Ob stezi nad Modrejcami, na gozdnem robu na 
nadmorski višini 200 metrov, je Ljudmila opazila precej velike jajčaste pritalne liste (listno 
rozeto) kukavičevke in ugibal sem, katera vrsta bi to bila. Menil sem, da najbrž nobena od 
tistih, ki jih pogosto videvava v okolici Tolmina. Lahko bi to bila škrlatnordeča kukavica 
(Orchis purpurea), za katero na Tolminskem ne poznam nahajališč, pač pa v Breginjskem 
kotu, na Cerkljanskem, Idrijskem in Kanalskem, torej v širši okolici. S tem imenom sem 
jo vnesel v podatkovno bazo in dodal nekaj spremljevalnih vrst. V fotografskem arhivu so 
zgolj  fotografije z bližnjih Mengor nekaj dni prej. Bila je še zgodnja pomlad, na prisojnih 
kamnitih gozdnatih pobočjih je polno cvetel dren (Cornus mas). 
To listno rozeto sem fotografiral dober te-
den dni kasneje, 18. marca, in takrat sta v 
bližini cvetela tudi rumeni podraščec (Ari-
stolochia lutea) in zimzelen (Vinca minor). 
Sivo skalovje Pod ključem (pod Senico) na 
drugem (levem) bregu Soče je pobelil alpski 
repnjak (Arabis alpina). Podoben sprehod kot 
10. marca sva naredila v soboto, 23. marca. 
Pri Tolminu je že cvetela trilistna vetrnica 
(Anemone trifolia), na Modrejcah velecvetna 
zvezdica (Stellaria holostea), spodnji listi še 
ne zanesljivo določene kukavičevke pa so bi-
li precej podobni kot pred tednom dni, ste-
blo se še ni razvilo in še vedno sem jo imel 
za škrlatnordečo kukavico. 
Toda ta dan naju je, le nekaj minut ho-
je navkreber, na strmih kamnitih prisojnih 
pobočjih, ki so porasla predvsem s cerom 
(Quercus cerris), tik ob stezi presenetilo nekaj 
primerkov že cvetoče blede kukavice (Orchis 
pallens). Ta ima na ožjem Tolminskem pre-
cej nahajališč, a tu pod Bučenico sem jo vi-
del prvič. Na osojni strani tega hriba, kjer 
prevladuje bukov gozd, je že cvetela pete-
rolistna konopnica (Cardamine pentaphyllos), 
nekateri beli gabri so že olistali, prav tako 
je zelenelo vrbovje ob Soči.
V velikonočnem tednu, v torek 2. aprila, sva 
opravila pot v obratni smeri. Začela sva jo 
na tolminskem pokopališču pri sv. Urhu, šla 
Jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum). Modrejce, pritlični listi, 18. marca leta 2024. 
Foto: Igor Dakskobler. Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, pritlični listi, 23. marca leta 2024. Foto: Igor Dakskobler.
248 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 249Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) • BotanikaBotanika • Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) 
Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici 
(Himantoglossum adriaticum) nad 
Modrejcami na Tolminskem (iz 
botaničnega dnevnika med desetim 
marcem in dvanajstim majem leta 2024)
Igor Dakskobler, Ljudmila Dakskobler
V nedeljo, 10. marca 2024, sva z ženo Ljudmilo za dopoldanski sprehod izbrala pot iz 
Tolmina po kolesarski stezi do Modreja, ob Mostarskem jezeru do Modrejc in po stezi pod 
Bučenico nazaj proti Volčam in Tolminu. Ta dan s seboj nisem imel fotoaparata, a v podat-
kovno bazo FloVegSi sem vnesel dva zapisa. Ob stezi nad Modrejcami, na gozdnem robu na 
nadmorski višini 200 metrov, je Ljudmila opazila precej velike jajčaste pritalne liste (listno 
rozeto) kukavičevke in ugibal sem, katera vrsta bi to bila. Menil sem, da najbrž nobena od 
tistih, ki jih pogosto videvava v okolici Tolmina. Lahko bi to bila škrlatnordeča kukavica 
(Orchis purpurea), za katero na Tolminskem ne poznam nahajališč, pač pa v Breginjskem 
kotu, na Cerkljanskem, Idrijskem in Kanalskem, torej v širši okolici. S tem imenom sem 
jo vnesel v podatkovno bazo in dodal nekaj spremljevalnih vrst. V fotografskem arhivu so 
zgolj  fotografije z bližnjih Mengor nekaj dni prej. Bila je še zgodnja pomlad, na prisojnih 
kamnitih gozdnatih pobočjih je polno cvetel dren (Cornus mas). 
To listno rozeto sem fotografiral dober te-
den dni kasneje, 18. marca, in takrat sta v 
bližini cvetela tudi rumeni podraščec (Ari-
stolochia lutea) in zimzelen (Vinca minor). 
Sivo skalovje Pod ključem (pod Senico) na 
drugem (levem) bregu Soče je pobelil alpski 
repnjak (Arabis alpina). Podoben sprehod kot 
10. marca sva naredila v soboto, 23. marca. 
Pri Tolminu je že cvetela trilistna vetrnica 
(Anemone trifolia), na Modrejcah velecvetna 
zvezdica (Stellaria holostea), spodnji listi še 
ne zanesljivo določene kukavičevke pa so bi-
li precej podobni kot pred tednom dni, ste-
blo se še ni razvilo in še vedno sem jo imel 
za škrlatnordečo kukavico. 
Toda ta dan naju je, le nekaj minut ho-
je navkreber, na strmih kamnitih prisojnih 
pobočjih, ki so porasla predvsem s cerom 
(Quercus cerris), tik ob stezi presenetilo nekaj 
primerkov že cvetoče blede kukavice (Orchis 
pallens). Ta ima na ožjem Tolminskem pre-
cej nahajališč, a tu pod Bučenico sem jo vi-
del prvič. Na osojni strani tega hriba, kjer 
prevladuje bukov gozd, je že cvetela pete-
rolistna konopnica (Cardamine pentaphyllos), 
nekateri beli gabri so že olistali, prav tako 
je zelenelo vrbovje ob Soči.
V velikonočnem tednu, v torek 2. aprila, sva 
opravila pot v obratni smeri. Začela sva jo 
na tolminskem pokopališču pri sv. Urhu, šla 
Jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum). Modrejce, pritlični listi, 18. marca leta 2024. 
Foto: Igor Dakskobler. Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, pritlični listi, 23. marca leta 2024. Foto: Igor Dakskobler.
251Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) • Botanika
v Volče k Andrejutu in najprej po osojnih in 
nato po prisojnih pobočjih Bučenice do Mo-
drejc. Bukev je začela listati in v dneh okoli 
Velike noči se je prvič oglasila kukavica, pod 
Prvejkom med Slapom ob Idrijci (Temni-
karjem) in Dolenjo Trebušo pa je zacvetel 
kranjski jeglič (Primula carniolica). V ostenju 
Pod ključem je belino alpskega repnjaka za-
menjalo rumenilo kamnega grobeljnika (Au-
rinia petraea). Iz spodnjih listov najine kuka-
vice se je počasi začelo kazati steblo.
4. aprila sem bil na terenu na Beki in v do-
lini Griže (Grižnika) na meji med Krasom 
in Istro in tam v lipovem sestoju fotogra-
firal škrlatnordečo kukavico, ki je začenjala 
cveteti.
8. aprila sem šel s kolesom na Modrejce in 
tamkajšnjo kukavico, pri kateri se je že ka-
zalo očitno olistano steblo, primerjal s sliko 
z Beke. 
Ne more biti škrlatnordeča kukavica, saj ta 
nima tako očitno olistanega stebla. 15. apri-
la sem se o tem povsem prepričal – takrat je 
čisto blizu njenega nahajališča, tudi na goz-
dnem robu, cvetela trizoba kukavica (Orchis 
tridentata), dan prej pa sem pri Kosmačevi 
domačiji na Slapu (Bukovca) fotograf iral 
tudi že cvetočo čeladasto kukavico (Orchis 
militaris).
Torej lahko izločim vse druge kukavice, ki 
sem jih imel v mislih, in mi ostane le še eno 
ime, ki bi lahko bila najina neznanka in ki 
je tu pod Bučenico nisem pričakoval – ja-
dranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum 
adriaticum). A sva kljub tej precejšnji go-
tovosti nadaljevala s spremljanjem njenega 
razvoja. 22. aprila še ni bila bistveno dru-
gačna, takrat sta na osojni strani Bučenice 
cveteli črnikastovijolična orlica (Aquilegia 
atrata) in brestovolistna medvejka (Spiraea 
Bleda kukavica (Orchis pallens). Modrejce, 23. marca leta 2024. Foto: Igor Dakskobler.
Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, 2. aprila leta 2024. Foto: Igor Dakskobler.
251Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) • Botanika
v Volče k Andrejutu in najprej po osojnih in 
nato po prisojnih pobočjih Bučenice do Mo-
drejc. Bukev je začela listati in v dneh okoli 
Velike noči se je prvič oglasila kukavica, pod 
Prvejkom med Slapom ob Idrijci (Temni-
karjem) in Dolenjo Trebušo pa je zacvetel 
kranjski jeglič (Primula carniolica). V ostenju 
Pod ključem je belino alpskega repnjaka za-
menjalo rumenilo kamnega grobeljnika (Au-
rinia petraea). Iz spodnjih listov najine kuka-
vice se je počasi začelo kazati steblo.
4. aprila sem bil na terenu na Beki in v do-
lini Griže (Grižnika) na meji med Krasom 
in Istro in tam v lipovem sestoju fotogra-
firal škrlatnordečo kukavico, ki je začenjala 
cveteti.
8. aprila sem šel s kolesom na Modrejce in 
tamkajšnjo kukavico, pri kateri se je že ka-
zalo očitno olistano steblo, primerjal s sliko 
z Beke. 
Ne more biti škrlatnordeča kukavica, saj ta 
nima tako očitno olistanega stebla. 15. apri-
la sem se o tem povsem prepričal – takrat je 
čisto blizu njenega nahajališča, tudi na goz-
dnem robu, cvetela trizoba kukavica (Orchis 
tridentata), dan prej pa sem pri Kosmačevi 
domačiji na Slapu (Bukovca) fotograf iral 
tudi že cvetočo čeladasto kukavico (Orchis 
militaris).
Torej lahko izločim vse druge kukavice, ki 
sem jih imel v mislih, in mi ostane le še eno 
ime, ki bi lahko bila najina neznanka in ki 
je tu pod Bučenico nisem pričakoval – ja-
dranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum 
adriaticum). A sva kljub tej precejšnji go-
tovosti nadaljevala s spremljanjem njenega 
razvoja. 22. aprila še ni bila bistveno dru-
gačna, takrat sta na osojni strani Bučenice 
cveteli črnikastovijolična orlica (Aquilegia 
atrata) in brestovolistna medvejka (Spiraea 
Bleda kukavica (Orchis pallens). Modrejce, 23. marca leta 2024. Foto: Igor Dakskobler.
Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, 2. aprila leta 2024. Foto: Igor Dakskobler.
U • N 253
Škrlatnordeča kukavica (Orchis purpurea). Beka, 4. aprila leta 2024. Foto: Igor Dakskobler. 
Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, 8. aprila leta 2024. Foto: Igor Dakskobler.
Trizoba kukavica (Orchis tridentata, sin. Neotinea tridentata). Modrejce, 15. aprila leta 2024. 
Foto: Igor Dakskobler.
U • N 253
Škrlatnordeča kukavica (Orchis purpurea). Beka, 4. aprila leta 2024. Foto: Igor Dakskobler. 
Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, 8. aprila leta 2024. Foto: Igor Dakskobler.
Trizoba kukavica (Orchis tridentata, sin. Neotinea tridentata). Modrejce, 15. aprila leta 2024. 
Foto: Igor Dakskobler.
254 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 255Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) • BotanikaBotanika • Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) 
chamaedryfolia). Socvetje se je začelo malo 
odpirati 28. aprila, približno teden pozneje, 
četrtega maja, pa se je steblo kačasto zavilo, 
kot bi iskalo pot k boljši svetlobi. 
6. maja sem šel spet na Beko in v dolino 
Griže in tam na različnih rastiščih, na trav-
nikih in v gozdu, opazil več polno cvetočih 
primerkov škrlatnordeče kukavice. 
Pozabil pa sem, da v okolici Beke poznam 
tudi jadransko smrdljivo kukavico, saj sem 
jo 17. maja leta 2018 popisal v bližnji Oci-
zli, na gojenem travniku ob cesti med cer-
kvijo sv. Marije Magdalene in vasjo. Zaradi 
te pozabljivosti sem se pozno popoldne pre-
ko Kozine odpeljal na še vedno razmeroma 
bližnje znano nahajališče pri Rožicah, da 
preverim, v kakšni razvojni fazi je jadran-
ska smrdljiva kukavica tam. Morda sem bil 
utrujen, morda premalo vztrajen, prav na 
nobenem od pregledanih od prejšnjega leta 
znanih nahajališč njenih spodnjih listov ali 
že pokončnih stebel nisem opazil. V sobo-
to, 11. maja, sem si po delovnem petku v 
Podbrdu pri ženi izgovoril terenski dan v 
Trnovskem gozdu in tudi tam deloma ostal 
z dolgim nosom, saj je kranjski jeglič v do-
lomitnih ostenjih Putriha in Špičastega vrha 
nad dolino Belco večinoma že odcvetel ali 
bil na koncu cvetenja, polno je cvetel le še 
na bolj hladnih apnenčastih pobočjih nad 
Smrekovo drago in na skrajno vzhodnem 
robu Govcev, v skalovju nad grapo potoka 
Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, 15. aprila leta 2024. Foto: Igor Dakskobler. Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, 20. aprila leta 2024. Foto: Igor Dakskobler.
254 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 255Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) • BotanikaBotanika • Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) 
chamaedryfolia). Socvetje se je začelo malo 
odpirati 28. aprila, približno teden pozneje, 
četrtega maja, pa se je steblo kačasto zavilo, 
kot bi iskalo pot k boljši svetlobi. 
6. maja sem šel spet na Beko in v dolino 
Griže in tam na različnih rastiščih, na trav-
nikih in v gozdu, opazil več polno cvetočih 
primerkov škrlatnordeče kukavice. 
Pozabil pa sem, da v okolici Beke poznam 
tudi jadransko smrdljivo kukavico, saj sem 
jo 17. maja leta 2018 popisal v bližnji Oci-
zli, na gojenem travniku ob cesti med cer-
kvijo sv. Marije Magdalene in vasjo. Zaradi 
te pozabljivosti sem se pozno popoldne pre-
ko Kozine odpeljal na še vedno razmeroma 
bližnje znano nahajališče pri Rožicah, da 
preverim, v kakšni razvojni fazi je jadran-
ska smrdljiva kukavica tam. Morda sem bil 
utrujen, morda premalo vztrajen, prav na 
nobenem od pregledanih od prejšnjega leta 
znanih nahajališč njenih spodnjih listov ali 
že pokončnih stebel nisem opazil. V sobo-
to, 11. maja, sem si po delovnem petku v 
Podbrdu pri ženi izgovoril terenski dan v 
Trnovskem gozdu in tudi tam deloma ostal 
z dolgim nosom, saj je kranjski jeglič v do-
lomitnih ostenjih Putriha in Špičastega vrha 
nad dolino Belco večinoma že odcvetel ali 
bil na koncu cvetenja, polno je cvetel le še 
na bolj hladnih apnenčastih pobočjih nad 
Smrekovo drago in na skrajno vzhodnem 
robu Govcev, v skalovju nad grapo potoka 
Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, 15. aprila leta 2024. Foto: Igor Dakskobler. Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, 20. aprila leta 2024. Foto: Igor Dakskobler.
256 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 257Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) • BotanikaBotanika • Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) 
Ipavšek. Malo sem bil v zadregi glede ne-
delje, ker sem Ljudmilo v soboto pustil na 
cedilu. Bo, kar bo, a ona je takoj predlagala, 
da greva h kukavici. In sva šla, mimo vrta 
na Cvetju, ob Soči do jezera, mimo bogato 
obloženega smokvovca (fige) pri Modrejcah 
do nekdanjih teras, morda sadovnjakov, de-
loma pašnikov, zdaj pa z grmiščem in niz-
kim gozdom poraslih površin pod Bučenico. 
Kaj pa če se je kdo lotil čiščenja (košnje) ob 
stezi, ki je tudi ena izmed različic poti oko-
li Julijskih Alp? Na srečo je bil gozdni rob, 
boljši izraz v tem primeru je zastor, fitoce-
nološko sem ga popisal in vsebuje skoraj sto 
vrst, uvrščam pa ga v združbo kaline in ma-
lega jesena (Fraxino orni-Ligustretum), neo-
krnjen, v njem pa, v zelo bujnem rastju, tudi 
najina kukavica, tokrat že s prvimi cvetovi. 
Pa sva jih le dočakala! Njena sorodnica, na 
tem nahajališču pa le malo oddaljena sose-
da, bleda kukavica, je že skoraj zaključila 
letni življenjski krog in jo je bilo komaj še 
opaziti.
Kot kažejo moji zapisi v podatkovni bazi 
FloVegSi, sem jadransko smrdljivo kukavico 
najbrž  prvič videl in fotografiral v Podsabo-
tinu v Goriških brdih, konec aprila in sredi 
maja leta 2008, na več krajih, predvsem na 
Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, 28. aprila leta 2024. Foto: Igor Dakskobler. Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, 4. maja leta 2024. Foto: Igor Dakskobler.
256 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 257Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) • BotanikaBotanika • Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) 
Ipavšek. Malo sem bil v zadregi glede ne-
delje, ker sem Ljudmilo v soboto pustil na 
cedilu. Bo, kar bo, a ona je takoj predlagala, 
da greva h kukavici. In sva šla, mimo vrta 
na Cvetju, ob Soči do jezera, mimo bogato 
obloženega smokvovca (fige) pri Modrejcah 
do nekdanjih teras, morda sadovnjakov, de-
loma pašnikov, zdaj pa z grmiščem in niz-
kim gozdom poraslih površin pod Bučenico. 
Kaj pa če se je kdo lotil čiščenja (košnje) ob 
stezi, ki je tudi ena izmed različic poti oko-
li Julijskih Alp? Na srečo je bil gozdni rob, 
boljši izraz v tem primeru je zastor, fitoce-
nološko sem ga popisal in vsebuje skoraj sto 
vrst, uvrščam pa ga v združbo kaline in ma-
lega jesena (Fraxino orni-Ligustretum), neo-
krnjen, v njem pa, v zelo bujnem rastju, tudi 
najina kukavica, tokrat že s prvimi cvetovi. 
Pa sva jih le dočakala! Njena sorodnica, na 
tem nahajališču pa le malo oddaljena sose-
da, bleda kukavica, je že skoraj zaključila 
letni življenjski krog in jo je bilo komaj še 
opaziti.
Kot kažejo moji zapisi v podatkovni bazi 
FloVegSi, sem jadransko smrdljivo kukavico 
najbrž  prvič videl in fotografiral v Podsabo-
tinu v Goriških brdih, konec aprila in sredi 
maja leta 2008, na več krajih, predvsem na 
Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, 28. aprila leta 2024. Foto: Igor Dakskobler. Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, 4. maja leta 2024. Foto: Igor Dakskobler.
258 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 U • N 259Botanika • Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) 
brežini in travniku ob cesti proti Šmavru, in 
ob robu botanikom znanega »Dolinarjevega« 
travnika nad to cesto. Sredi maja naslednje-
ga leta sem jo v družbi Tineta Grebenca vi-
del pri Ospu, v začetku maja leta 2016 pa jo 
opažal na vrstno bogatih travnikih in trav-
natih brežinah nad Sv. Katarino (Kekcem) 
pri Bonetovščah na jugozahodnih pobočjih 
Škabrijela nad Kromberkom. Naslednje leto 
sem jo 8. maja fotografiral pri vasi Naklo v 
Regijskem parku Škocjanske jame in neko-
liko pozneje, 18. maja, na prav imenitnem 
nahajališču v drugem krajinskem parku – 
Strunjanskih solinah, pri znamenitem Stru-
njanskem križu. Pri različnih krajih (Karli, 
Krkavče, Škrline, Novi Brič, Dekani, Mali-
Škrlatnordeča kukavica. Beka, 6. maja leta 2024. Foto: Igor Dakskobler. 
Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, 12. maja leta 2024. Foto: Igor Dakskobler.
258 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 U • N 259Botanika • Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) 
brežini in travniku ob cesti proti Šmavru, in 
ob robu botanikom znanega »Dolinarjevega« 
travnika nad to cesto. Sredi maja naslednje-
ga leta sem jo v družbi Tineta Grebenca vi-
del pri Ospu, v začetku maja leta 2016 pa jo 
opažal na vrstno bogatih travnikih in trav-
natih brežinah nad Sv. Katarino (Kekcem) 
pri Bonetovščah na jugozahodnih pobočjih 
Škabrijela nad Kromberkom. Naslednje leto 
sem jo 8. maja fotografiral pri vasi Naklo v 
Regijskem parku Škocjanske jame in neko-
liko pozneje, 18. maja, na prav imenitnem 
nahajališču v drugem krajinskem parku – 
Strunjanskih solinah, pri znamenitem Stru-
njanskem križu. Pri različnih krajih (Karli, 
Krkavče, Škrline, Novi Brič, Dekani, Mali-
Škrlatnordeča kukavica. Beka, 6. maja leta 2024. Foto: Igor Dakskobler. 
Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, 12. maja leta 2024. Foto: Igor Dakskobler.
260 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 261Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) • BotanikaBotanika • Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) 
ja, Stara Mandrija, Marezige, Rokava, Pole-
tiči, Topolovec, Boršt) in na različnih rasti-
ščih sva jo v Slovenski Istri v letih od 2014 
do 2019 videla in fotografirala tudi z Zvon-
kom Sadarjem pri popisovanju tamkajšnjih 
zanimivih gozdnih združb. Zadnja leta pa 
jo, če ne drugje, videvam na Rožicah (na 
robu Brkinov), kjer ima Kmetijski inštitut 
Slovenije poskusno (raziskovalno) travniško 
ploskev, na kateri Janko Verbič in Branko 
Vreš že vrsto let popisujeta rastje ob različ-
nih načinih dodajanja hranil, pri čemer za-
dnja leta pomagamo tudi drugi. Jadransko 
smrdljivo kukavico navadno opazimo že ob 
dostopni poti k tej ploskvi, popisujem pa jo 
tudi na travnikih bolj jugozahodno od nje. 
V Brkinih smo jo s kraškimi gozdarji, Ma-
tejem Reščičem in Valerijo Babij sredi junija 
leta 2020 videli tudi še bolj jugovzhodno, 
pri vasi Ritomeče. A vsa ta srečanja so se 
navadno zgodila, ko je rastlina že cvetela in 
je zaradi velikosti in značilnih cvetov skoraj 
ne moreš zgrešiti. 
Njene podrobne opise, oznako rastišč, sto-
pnjo ogroženosti in razširjenost v Sloveniji 
in drugod so med drugimi objavili Vlado 
Ravnik, Mitja Kaligarič in Branko Dolinar. 
O tej kukavici je nedavno v naši reviji pisal 
Igor Paušič v tematskem zvezku, posveče-
nem Halozam (letnik 84, št. 4–7), katerega 
naslovnico krasi prav fotografija te evropsko 
varstveno pomembne rastline. Spoznanja 
raziskovalcev in razmeroma veliko v zadnjih 
letih odkritih novih nahajališč kažejo, da 
je kljub razširjenosti v različnih slovenskih 
pokrajinah - Goriških Brdih, Vipavski do-
lini, Krasu, Brkinih, Pivški dolini, Istri, 
Notranjskem, Beli krajini, Halozah in še 
drugod na Štajerskem, Dolenjskem in še kje 
- največje število primerkov na južnem Pri-
morskem, predvsem v Istri, in v Halozah. 
Tu, na prisojnem vznožju 510 metrov viso-
ke Bučenice, je torej njeno Julijskim Alpam 
najbližje nahajališče. Na severnih pobočjih 
tega hriba, ki pripada južnemu prigorju te-
ga gorovja, rastejo tudi jugovzhodnoalpski 
endemiti ozkolistna preobjeda (Aconitum 
angustifolium), kodrasta sivica (Tephrose-
ris pseudocrispa) in soška smiljka (Cerastium 
subtrif lorum), prav tako v Sloveniji skoraj 
izključno v gozdovih alpskega sveta rastoča 
snežnobela bekica (Luzula nivea).
Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, 12. maja leta 
2024. Foto: Igor Dakskobler.
260 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 261Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) • BotanikaBotanika • Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) 
ja, Stara Mandrija, Marezige, Rokava, Pole-
tiči, Topolovec, Boršt) in na različnih rasti-
ščih sva jo v Slovenski Istri v letih od 2014 
do 2019 videla in fotografirala tudi z Zvon-
kom Sadarjem pri popisovanju tamkajšnjih 
zanimivih gozdnih združb. Zadnja leta pa 
jo, če ne drugje, videvam na Rožicah (na 
robu Brkinov), kjer ima Kmetijski inštitut 
Slovenije poskusno (raziskovalno) travniško 
ploskev, na kateri Janko Verbič in Branko 
Vreš že vrsto let popisujeta rastje ob različ-
nih načinih dodajanja hranil, pri čemer za-
dnja leta pomagamo tudi drugi. Jadransko 
smrdljivo kukavico navadno opazimo že ob 
dostopni poti k tej ploskvi, popisujem pa jo 
tudi na travnikih bolj jugozahodno od nje. 
V Brkinih smo jo s kraškimi gozdarji, Ma-
tejem Reščičem in Valerijo Babij sredi junija 
leta 2020 videli tudi še bolj jugovzhodno, 
pri vasi Ritomeče. A vsa ta srečanja so se 
navadno zgodila, ko je rastlina že cvetela in 
je zaradi velikosti in značilnih cvetov skoraj 
ne moreš zgrešiti. 
Njene podrobne opise, oznako rastišč, sto-
pnjo ogroženosti in razširjenost v Sloveniji 
in drugod so med drugimi objavili Vlado 
Ravnik, Mitja Kaligarič in Branko Dolinar. 
O tej kukavici je nedavno v naši reviji pisal 
Igor Paušič v tematskem zvezku, posveče-
nem Halozam (letnik 84, št. 4–7), katerega 
naslovnico krasi prav fotografija te evropsko 
varstveno pomembne rastline. Spoznanja 
raziskovalcev in razmeroma veliko v zadnjih 
letih odkritih novih nahajališč kažejo, da 
je kljub razširjenosti v različnih slovenskih 
pokrajinah - Goriških Brdih, Vipavski do-
lini, Krasu, Brkinih, Pivški dolini, Istri, 
Notranjskem, Beli krajini, Halozah in še 
drugod na Štajerskem, Dolenjskem in še kje 
- največje število primerkov na južnem Pri-
morskem, predvsem v Istri, in v Halozah. 
Tu, na prisojnem vznožju 510 metrov viso-
ke Bučenice, je torej njeno Julijskim Alpam 
najbližje nahajališče. Na severnih pobočjih 
tega hriba, ki pripada južnemu prigorju te-
ga gorovja, rastejo tudi jugovzhodnoalpski 
endemiti ozkolistna preobjeda (Aconitum 
angustifolium), kodrasta sivica (Tephrose-
ris pseudocrispa) in soška smiljka (Cerastium 
subtrif lorum), prav tako v Sloveniji skoraj 
izključno v gozdovih alpskega sveta rastoča 
snežnobela bekica (Luzula nivea).
Jadranska smrdljiva kukavica. Modrejce, 12. maja leta 
2024. Foto: Igor Dakskobler.
262 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 263Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) • BotanikaBotanika • Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) 
Prisojna pobočja so bolj topla in njihovo ra-
stje kaže večji vpliv Sredozemlja. Razmero-
ma toplo (submediteransko) je tudi krajevno 
podnebje Mosta na Soči in njegove okoli-
ce. Nekoliko sem pregledal tudi okoliške 
opuščene pašnike in grmišča, teren je pre-
cej težko prehoden, in nisem opazil nobe-
nega drugega primerka jadranske smrdljive 
kukavice. Zdaj upava, da bo dočakala tudi 
polno cvetenje in lahko zaključila svoj letni 
življenjski krog podobno kot njena »zgornja 
soseda« bleda kukavica. 
Smiselno razlago za njeno od najbližjih na-
hajališč v Goriških brdih in na jugozaho-
dnih pobočjih Škabrijela precej oddaljeno 
pojavljanje nad Modrejcami sem prebral v 
zadnji številki revije Hladnikia. V njej mladi 
biolog Matija Mlakar Medved v povezavi z 
več v glavnem v Sredozemlju razširjenimi 
kukavičevkami, ki jih v zadnjem času najde-
vamo tudi v notranjosti naše države, napiše, 
»da imajo pripadnice te družine veliko di-
sperzijsko sposobnost. Milijoni mikroskop-
skih semen, ki se sproščajo s posameznih 
rastlin in se razširjajo stotine kilometrov 
daleč, namreč ustvarjajo vseprisotno zalogo 
semen, ki lahko v ugodnih mikroklimatskih 
razmerah vzklijejo in cvetijo daleč stran od 
jedrnih populacij posameznih vrst.« Menim 
pa, da je precej verjetno, da se jadranska 
smrdljiva kukavica pojavlja še kje na goz-
dnih robovih ali opuščenih traviščih na pri-
sojnih, nekoč obdelanih terasah Srednjega 
Posočja med Plavami in Mostom na Soči, 
morda tudi kje višje, v Zgornjem Posočju, 
na primer v Breginjskem kotu. 
Z vidika botanične stroke je torej najino 
opažanje zgolj drobno dopolnilo k razšir-
jenosti v Sloveniji zavarovane in tudi širše 
evropsko ogrožene rastlinske vrste. A na 
ravni osebnega doživetja so najina spomla-
danska romanja leta 2024 iz Tolmina ob 
Soči na Modrejce, pod Bučenico v Volče ter 
ponovno k Soči in k sv. Urhu dar, za kate-
rega morava biti globoko hvaležna.  
Literatura:
Medved Mlakar, M., 2024: Serapias vomeracea (Burm. 
f.) Briq. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia 
(Ljubljana), 53: 62–64.
Dolinar, B., 2015: Kukavičevke v Sloveniji. Ljubljana: 
Pipinova knjiga, 183 str.
Kaligarič, M., 2004: Himantoglossum adriaticum H. 
Baumann – jadranska smrdljiva kukavica. V: Čušin, 
B. (ur.): Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. Ljubljana: 
Založba ZRC SAZU, 102–106.
Paušič, I., 2022: Kukavičevke in druge botanične 
posebnosti Haloz. Proteus (Ljubljana), 84 (4–7): 218–
234.
Ravnik, V., 2002: Orhideje Slovenije. Ljubljana: 
Tehniška založba Slovenije, 192 str.
Seliškar, T., Vreš, B., Seliškar, A., 2003: FloVegSi 2.0. 
Računalniški program za urejanje in analizo bioloških 
podatkov. Ljubljana: Biološki inštitut ZRC SAZU. 
Gozdni zastor (Fraxino orni-Ligustretum) z jadransko smrdljivo kukavico, Modrejce, 12. maja leta 2024. 
Foto: Igor Dakskobler.
Modrejce in prisojno pobočje Bučenice, na njenem grmovnatem vznožju tik nad vasjo je nahajališče jadranske smrdljive 
kukavice. Foto: Igor Dakskobler.
262 ■ Proteus 86/6, 7 • Februar, marec 2024 263Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) • BotanikaBotanika • Zgodba o jadranski smrdljivi kukavici (Himantoglossum adriaticum) 
Prisojna pobočja so bolj topla in njihovo ra-
stje kaže večji vpliv Sredozemlja. Razmero-
ma toplo (submediteransko) je tudi krajevno 
podnebje Mosta na Soči in njegove okoli-
ce. Nekoliko sem pregledal tudi okoliške 
opuščene pašnike in grmišča, teren je pre-
cej težko prehoden, in nisem opazil nobe-
nega drugega primerka jadranske smrdljive 
kukavice. Zdaj upava, da bo dočakala tudi 
polno cvetenje in lahko zaključila svoj letni 
življenjski krog podobno kot njena »zgornja 
soseda« bleda kukavica. 
Smiselno razlago za njeno od najbližjih na-
hajališč v Goriških brdih in na jugozaho-
dnih pobočjih Škabrijela precej oddaljeno 
pojavljanje nad Modrejcami sem prebral v 
zadnji številki revije Hladnikia. V njej mladi 
biolog Matija Mlakar Medved v povezavi z 
več v glavnem v Sredozemlju razširjenimi 
kukavičevkami, ki jih v zadnjem času najde-
vamo tudi v notranjosti naše države, napiše, 
»da imajo pripadnice te družine veliko di-
sperzijsko sposobnost. Milijoni mikroskop-
skih semen, ki se sproščajo s posameznih 
rastlin in se razširjajo stotine kilometrov 
daleč, namreč ustvarjajo vseprisotno zalogo 
semen, ki lahko v ugodnih mikroklimatskih 
razmerah vzklijejo in cvetijo daleč stran od 
jedrnih populacij posameznih vrst.« Menim 
pa, da je precej verjetno, da se jadranska 
smrdljiva kukavica pojavlja še kje na goz-
dnih robovih ali opuščenih traviščih na pri-
sojnih, nekoč obdelanih terasah Srednjega 
Posočja med Plavami in Mostom na Soči, 
morda tudi kje višje, v Zgornjem Posočju, 
na primer v Breginjskem kotu. 
Z vidika botanične stroke je torej najino 
opažanje zgolj drobno dopolnilo k razšir-
jenosti v Sloveniji zavarovane in tudi širše 
evropsko ogrožene rastlinske vrste. A na 
ravni osebnega doživetja so najina spomla-
danska romanja leta 2024 iz Tolmina ob 
Soči na Modrejce, pod Bučenico v Volče ter 
ponovno k Soči in k sv. Urhu dar, za kate-
rega morava biti globoko hvaležna.  
Literatura:
Medved Mlakar, M., 2024: Serapias vomeracea (Burm. 
f.) Briq. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia 
(Ljubljana), 53: 62–64.
Dolinar, B., 2015: Kukavičevke v Sloveniji. Ljubljana: 
Pipinova knjiga, 183 str.
Kaligarič, M., 2004: Himantoglossum adriaticum H. 
Baumann – jadranska smrdljiva kukavica. V: Čušin, 
B. (ur.): Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. Ljubljana: 
Založba ZRC SAZU, 102–106.
Paušič, I., 2022: Kukavičevke in druge botanične 
posebnosti Haloz. Proteus (Ljubljana), 84 (4–7): 218–
234.
Ravnik, V., 2002: Orhideje Slovenije. Ljubljana: 
Tehniška založba Slovenije, 192 str.
Seliškar, T., Vreš, B., Seliškar, A., 2003: FloVegSi 2.0. 
Računalniški program za urejanje in analizo bioloških 
podatkov. Ljubljana: Biološki inštitut ZRC SAZU. 
Gozdni zastor (Fraxino orni-Ligustretum) z jadransko smrdljivo kukavico, Modrejce, 12. maja leta 2024. 
Foto: Igor Dakskobler.
Modrejce in prisojno pobočje Bučenice, na njenem grmovnatem vznožju tik nad vasjo je nahajališče jadranske smrdljive 
kukavice. Foto: Igor Dakskobler.