NDVICE
Dolenjske Novice izbajuj« vsak čoli'feli; ako : : je ta {)ini priiziiik, (lui) pojirej. : :
Oeiiîi jiin je za cclo leto 8 K, za po) leta 4 K. Naročnina 7,0, Nemčijo, Bosno iii dnige evropske države ziiaSa S-SO K, za Aiiieriiio K. Iiist in »gifisi se idaťíiijn.jo iiajirtvj.
: Vse ii(i])i>te, iiiiročiiitio iu n/.naiiilti : sprejBitin tiskarim J. Krajci; nasi.
Dogodki preteklega tedna.
Kakoi' sifio že poi'oialt, je podal dne 22.jiilija dr. pLSeidler ostavko celokupnega kabineta. Cesav je demisijo sprejel in poveril sestavo nove vlade bivšeniti Stiirgk-lioveîim iiaiičiiemii ininistrn di'. haionu pl. lliissarekn. Razen obeit poljskiii ministrov ostanejo dosedanji Ělani kabineta na svojih mestih. Nova poljska ministra sta dr. vit. pl. Galecki in dr. vit. pl. Poray-Maaeyski, naučni minister. Za Hnssareka so se doslej izjavili samo Poljaki in zmernejši Nemci; Jugoslovani, Čehi, Ukrajinci iu radikalni Nemci so napovedali opozicijo. Tndt nemški socialni »leinokratje niso zadovoljni z biv.šini Stiirgkhovim sotrudnikom. — Državni zt>or dela po načrtu. Od 2B. do 26. julija se je vi-siia tajna seja o dogodkih ob Piavi. Poslanec Stanek je v javni seji predlagal, naj se steuogratični zapisnik tajne seje predloži cesarju. Češki predlog za obtožbo ministrov je bil z 213 proti 162 glasovom odklonjen. Finančni minister je píedložil proračunski pi'ovizorij do konca 1. li)18, ki izkazuje 24.320 milijonov kron izdatkov, od tega 6439 milijonov rednili; ostali so vojni stroški. Uedni dohodki so proračunani na 4854 milijonov, za drugo naj se najamejo nova vojna posojila v zuesku 21 miljard kron. Poleg drugih itianjSib predlog je poslanska /liornica rešila zakon o Ženskem in otroškem delu. — Jugoslovanski klub je bil razen petih obolelih članov pri glasovanju o pi'oračunu dne 26. julija polnoštevilno zastopan. Dr. Šu-steršič ni bil navzoč in ni glasoval. — Dne 25. julija je imel Jugoslovanski l^luh sejo, v katei'i je načelnik di". Korošec poročal o dogodkih zadnjih dni. Sklenilo se je podati izjavo, da se stališče Ji[goslovan-skega kluba do vlade ni prav nič spremenilo. — Dne 16. in 17. avgusta se bode v Ljubljani ustanovil Narodni svet, dne 17. avgusta bo seja Jugoslovanskega kluba v Ijjubljani, dno IS. avgusta bo odkiitje spominske plošče dr. Kreka v Št, Jaiižu. — AiigleŠko-fiancoske Čete so ob niuiiiianski Železnici prodrle do Petrosavovskega, 200 kilometrov nad Petrogradom, ter zasedle
tudi železniško progo Arhangelsk-Vologda, tako da je notranja Rusija odiezana od severa. Poveljnili ententiiie aj'made je bivši gcneralisiiiHH ruske vojske general Giurkov. Začasna vlada v Vlaiiivostoku je napi'osila entento za vojaški nasto]). Kakoi' poročajo, so sc Američani in Japonci končno sporazumeli glede japonske vojaške potiioči ter bo Japonska v kratkem nastopila v Sibiriji,- Ekspedicijo se udeleži tudi Kitajska. — Na zapadtieni bojišuu so zavezniki ob Marni zlomili nemški napad in uvedli mogočno ofenzivo. Nemci so se umaknili na desni breg Jlarne in napovedujejo še nadaljnje umikanje. — Na italijanskem bojišču nič posebnega. — V Albaniji so naše čete odbile sovražne napade, v dolini Devolija, nato si pa pri Cuciju priborile pi'eiiod čez Semeni. — Ob Jordanu so Turki vzeli Angležem mostišče, a ga naslednji dan zopet izgubili.
Govor poslanca ]orca
v (h-Ž!iviieni zlioi-n (ïiie jiilijii líHs.
Poslanec g. prof. Rvg. Jarc je izvajal, da je za stališče Jugoslovanskega kluba napiain bodoči vladi merodajno to, kakšno stališče bo zavzela naspi'oti jugoslovanskemu vprašanju. Dr, Seidler je mislil, da bo s praznimi frazami prešel preko tega vpi-ašanja, S teiti, da je pod pretvezo, da mora na jugu napraviti led, uvedel nemški kui'z in nova preganjanja, je med Jugoslovani povzročil najstrožjo opozicijo. Tudi vsaka bodoča vlada bo doživela isto. Če se ne bo prilagodila jugoslovanskemu vprašanju. Jugoslovanski narod se ne pusti odpraviti s praznimi besedami.
Govornik je nato omenjal avdijenco Štajercijancev jiri cesaijn in povdarjal, da je ta avdijenca povzročila nova pi'eganjatija med Jugoslovani. Culo l'azglédnice s sliko dr. Korošca so med vojaštvom prepovedane in vojaške osebe, ki jili pošiyajo, kaznovane.
Napačno je trditi, da je jugoslovansko ljudstvo zapeljano. Priča za to so številni shodi, ki ïo bili prepovedani. Ljudstva se je povsod kljub piepovedi zbralo na tisoče, ker je ljudstvo hotelo slišali svoje voditelje.
Glavni pritisk pa je naperjen proti časopisju, imamo kar trojno cenzuro; sodno, vojaško in politično. Kar smejo brati v Mariboiu, Gradcu in na Dunaju, tega ne smejo na jugu. List kar enostavno ustavljajo. Medtem ko smejo drugi listi svobodno na fronto, je slovenskim listom, razen „Řtajeicu", „Resnici" in „Novicam" odvzet frontni debit. Obskurnega„Štajerca", ki je postal dvorni in državni časopis, kar vsiljujejo vojakom po strelskih jarkih. Na podoben način se pospešujejo listi, ki jih na Kranjskem izdaja malenkostna njanjšina. Govornik je omenjal premestitve kadrov hrabrih slovenskih polkov ter pritisk, ki se izvaja na uradništvo. Svaril je vlado pi'ed razpustom obč. zastop. na Kranjskem, ki so se med vojsko izborno obnesla. Preganjanja bodo dosegla edino le to, da se bodo Jugoslovani še tesneje strnili. Ùe država ni sposobna, da bi se prilagodila jugoslovanskeitui vprašanju, potem je nevarnost, da bo zapadla isti usodi kakor Rusija. Narodi iti Jugoslovatii pa bodo živeli naprej. (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih.)
Ostali del govora je parlamentarna cenzura (dvoi'ni svetnik Fleischnei') Črtala. Pač pa je prinesel dunajski „Abend" še sledeči odstavek:
Govornik se je pritoževal, da se vsi Češki listi, izvzemši ,.iUas Naroda" in vsi jugoslovanski listi, izvzemši „Ôtajei'ca" in Šusteišičevih „Novic" in „Resnice", ne dostavljajo na fronto, marveč kratkomalo sežigajo na vojnih poštah. Pri sedanjem pomanjkanju papii ja je to nezaslišano, poleg tega pa trpe listi škodo vsied poštnine. Govornik vpraša, zakaj listov pravočasno ne obveste, da ne bi zastonj razi)ošiljali iu tako ti'peli veliko škodo.
illi smo že blizu honco ?
(.NaSa Moe.,)	(Dalje. 7.)
Slika „Apokaliptična zver".
Med dobrim in liiidim je vidno na-si)i'otjc in boj se bije med obema, odkar ljudje hodijo po zemlji. Dobro načelo vlada v kraljestvu božjem, ki je sveta katoliška
cerkev, hudo pa v satanovem kraljestvu, to je družba vseh hudobnih duhov în ljudi, ki sami ladovoljno v grehih žive in še diiige v grehe zapeljujejo,
Znak in simliol božjega kraljestva je cerkev sv. J^etra v Rimu, znak satanovega kraljestva je pa zmaj ali skrivnostna zver.
Kako je ])rišel Satan do tega znaka ? — To nam pove sv. pismo, V apokalipsi, to je „Skrivno razodenje sv. Janeza", beremo: „Iu nastal je velik boj na nebu: Mihael in njegovi angeli so bili boj z zmajetn, in zmaj se je boril in njegovi angeli, pa niso premagali, in niso več našli svojega mesta v nebesih. In vržen je bil zmaj, stara kača, ki se, imenuje hudič in satan, ki zapeljuje ves svet, vržen je bil na zemlji in angeli njegovi so bili z njim izgnani. (Apok. 12, 7—9.) Sv. Janez je gledal v proroškem zamaknjenju ta boj in padec satanov v podobi strašnega ognjenoj'deČega zmaja, ki je padel z neba na zemljo. Pa tudi v „Stai'i zavezi" nam prerok Danijel kaže bogusovražne moči v podobah hudih zvei'i.
1. Kako je prišlo do nasprotja in boja med angeli božjimi V
Bog je ustvaril nebo in zemljo in vse, kar je v njib. Vse stvari so prišle prav dobre iz rok božjih.
Angeli so bili tudi vsi dobri ustvarjeni, a prestati so morali pitskušnjo, da si zaslužijo plačilo v nebesih. Večina angelov je dobro piestala to preskušnjo, mnogo izmed njih pa ni obdržalo svojega prvenstva ; postali so liogu nepokorni in so izgubili pravico do nebes.
V Čem prav je obstajala ta preskušnja angelov, ni jasno povedano v svetem pismu; le napuh in zavist očitajo satanu, in očeta laži ga imenuje Kristus. Nekateri cerkveni uČeniki mislijo, da je Bog pokazal angelom ])rihodnjega Mesija, ki bo Bog in človek skupaj; potem Marijo, mater Odrešenikovo, ter je zahteval od angelov, da molijo Kristusa, Boga-Človeka, in priznajo Marijo za svojo kraljico. Jjuciťer pa je zase hotel imeti to čast zveze z drugo božjo osebo in vsled tega sedež na božjem prestolu. Ker Bog ni mogel njennt na ljubo spremeniti večnih sklepov, je prišlo do upora in odpada.
Iz dnevniha slovenshega íostniha y suetosni vojni.
Po dneunlhu t ]anlia Muha.	(&.)
BiH »uio v elektrarni in vitleli stroj, ki poganja vodo po močnih železnih ceveh na hrib v velik zidan kal — reservoar. Že obisk elektrarne je bil nad vse zanimiv.
Iz elektrarne smo šli ob ceveh po lepih, v skalo vsekaiiih stopnjicah do vrha. Iz reservoarja pada voda preko strmih pečin v globočino. Kaj si ljudje vse privoščijo!
Ogledal sem tudi vinograde, ki so bili meseca aprila že zeleni. Pozni mi'az je trtam nekoliko ákodil. Mnogi vinogradi še niso bili obdelani, tu in lam celo trt uiso obrezali. Res škoda! Pri delih v vinogradih' pomag» vojaštvo, ker ni dovolj domaČih delavcev, a delo vendar le počasi napreduje.
Ob prostem času se je vojaštvo pod nadzoi-stvoni Časltiikov večkrat kopalo v
Adiži, odkoder se je glasno prepevajo vračalo domov. Pa tudi sicer se je nudilo dovolj zabave. Vsak večer je svirala vojaška godba lia vasi, kjer je vse mrgolelo vojaštva in civilistov. Včasih so tudi naši fantje iiosegli vmes tei' zapeli: „Moj fantič je na T'rolsko vaudrai" — „Po jezeiu" — „Al' me boš kaj rada imela?" Tudi po gostilnah se je razlegalo veselo petje in vriskanje, prav kakor v kaki kranjski gostilni ob žegnanju.
Petje se je sploh zelo gojilo pri vseh stotnijah, na to so posebno poveljniki delovali. Kadar se je vojaštvo vi'aČalo z vaje, so naši fantje med pohodom zapeli, da je bilo veselje. Seveda so včasili od častnikov dobili nekaj kronic za vino, ki je najboljše mazilo za pevsko grlo.
Častniki in kadeti smo večkrat zaletel! v domačo vinsko klet, včasih tudi v Tràmin ali celo v Bočen, kjei' smo marsikatero rekli pa tudi zapeli. Po večerji se je največkrat razvila živahna zabava v častniški obedniei. Tu je od Časa do časa nastopil Šraiiiel.
Piiznati moram, da so tirolska vina prav dobra, zdrava. Cena jim za te čase nikakor ni pretirana. Kaj lepo nam je potekalo življenje v tem krasnem tirolskem kraju. Še nikoli prej se mi ni tako dobro godilo, kakor tukaj.
V Auer-ju so polk nadzorovali višji vojaški dostojanstveniki: brigadir, divizi-jonar, zborni poveljnik, generalni polkovnik Kijvesz, dne 19, aprila pa celo nadvojvoda Evgen.
Že prejšnji ilan se je polk vežbal in pripravljal za sprejem Nj. cesarske Visokosti. Dne 19. api'ila zjutraj so odkorakale kompanije diuga za tlnigo na travnik pri kolodvoru. Vse vojaštvo je bilo ozaljšano z zelenjem ter z običajnimi idaninkami in peresi. Na tem travniku se je postavil tudi domobranski polk št, 4. Vsa inavnava je trajala precej dolgo, kakor je navada ob takih prilikait.
Kar zadoni tiobenta v znamenje, da se bliža nadvojvoda, godba zaigra cesarsko himno, automobili pridrče, nadvojvoda s svojim visokim spremstvom izstopi.
Ko je bilo nadzoiovanje domobranskega polka Št, 4 končano, je naša godba zaigrala cesarsko himno in nadvojvoda je v spiemstvu brigadirja, divizijonarja, zbornega poveljnika in drugih visokih častnikov pristopil k naši stotniji, ki je bila na levem sprejemnem krilu. Vsakega odlikovanca je vprašal, kje je zaslužil otllikovanje. Vpraševal je tu in tam tudi po starosti, rodbinskih razmerah itd.
Ko je pi'egledal vso fronto, sta se mu l)redst.avila častniška zbora našega in domobranskega polka št. 4. Nadvojvoda je z vsakim Častnikom in katletoiu izpregovoril nekaj piijaznih besed in mu podal roko, kar jc tiajalo seveda precej časa. Nato se je dal fotograftrati a častništvom vsakega polka posebej. Konečno se je visoki dostojanstvenik ob zvokih godbe odpeljal s svojim spremstvom.
DoíĚivel sem zopet dan, ki mi ostane v najlepšem spominu. Saj sem ta dan videl poveljnika jugozapadne fronte Nj. cesarsko Visokost nadvojvodo Evgena in osebno govoril z Jijim.
Satan pa svoje namere, postati najvišji gospod in nživati Češéenjc Itožje, te iiamei'e ni. opustil. Začel je na iienilji tlehiti na to, da podvrže vse ljudi sebi in jili odtrga od Boga; upornik je bil in ostane vedno.
Zadela je sicer Lneiferja kazen, da je zavržen izpred obličja božjega, vendar še ni tako zaprt v pekiu, da bi ne mogel na svetn ničesar već storiti. Bog inn je pustil prosto, hoditi po svetn in skušati ljudi do sodnjega dne. Zakaj je tako, ne vemo; vendar je gotovo, da ne more satan škodovati nobeneiiHi ilovcku vcí, kakoi-mu pripusti Bog.
Sicer vemo, da liodi liudii po svetu kot i'joveČ lev ter išie, koga bi požrl. Zopei-staviti se iim je si'ćno v veri. Tudi sv. apostol Pavel nas opominja, „da imamo boj nasproti oblasti in itioCi,' zoper vodnike sveta te teme, zoper hudobne duhove na nebesu". Vsak človek posebej se nioia vojskovati s satanom za svojo dušo pa tudi cela katoliška cerkev stoji v boju s kraljestvom satanovim.
Franjo Neubauer:
Njegova vrnitev.
t
Pod mano moj potoček, pred mano beli ndin, pred mlinom tvoj jn-elepi liki O ne, ~ samo spomin!
Koló se je gnalo v valove ëumeie in sipalo vanje deinânte blesteče.
In voda pred nama je drla in drla, zamišljena vanjo sva zrla in zrla.
Tedaj si rekla Žalostno: „Tako usode val odnese te od mene z domačih dragih tal."
Zares me je odtrgal od tebe val deroč in štiri leta mislil sem le ntUe dan in noč.
Pred mano spet je beli mlin in pótok péni se, a záme tvoj pogled noben, noben ne zméni se!
Sevé! Življenje ti kipi in tvoj obiaz žari, a meni boj in trud in glad izpil je mlado kri !
in
Uprizoritev igre „DamBn" y Narodnem domu.
Narodna igra „Domen" (Po ,7. Jurčiču sjiisal I. Ùesnik), ki so jo uprizorili tukajšnji meščani v Narodnem domu v nedeljo dne iil. julija.iyi8, je dosegla v vsakem oziru velik uspeh, ki jasno govori, da naj bi uprizorili prireditelji tudi v bodoče Še več podobnih predstav in se ne ustavili na stopnji, ki so jo že dosegli, atiipak naj bi razvijali svoje delovanje v tem smislu dalje. Že igra satiia je bila srečno izbrana in zato naj bi predstavljali igralci tudi kesneje vedno raje dela te vrste, kakor pa kake plehke in „duhovite izpleleničene eno- ali dvodejanske bujkc, kojih vsa vrednost leži skoro vedno v banahiem besednem Immorju.
V „Domnu" se nam odkiljo vse pestro pesniško bogastvo, ki ga nudijo Jurčičeve umetnine. Kajti on je znal kot malokdo opazovati narod v najrazličnejših smereh, spoznavati njegovega Življenja vesele in temne strani in na podlagi globokega opa-zovatija in lastnega doživljanja je ustvarit svoja dela, v katerih zremo dejanje in nehanje slovenskega ljudstva. — Da pride taka umetnina do popolne veljave tudi na odru si morajo prisvojiti igralci duševno popolnoma vse delo tako, da živijo in delujejo res v dobi, ki jo zahteva dejanje in vrhutega je samoobsebi umljivo, da itioia vsak igralec obvladati igralsko tehniko v vseh odtenkih, — Pomisliti moramo, da je večina sodelujočih nastopila javno prvič in v tem ozii'u so pokazali prireditelji razveseljive uspehe.
Glavni igralec igre. Domen se je popolnoma vživel v svojo vlogo in jo predstavljal tudi i'es zadovoljivo. Njegov govor in njegove kretnje ga niso reprezentirale kot veselega, zdravega kmečkega fanta, kar je tudi piav, kajti Domen nikakor ni slika vriskajočega in brezskrbnega mladeniča iz ugledne, kmečke hiše, temveč on ]e nezakonski sin grajščaka, o katerem niti ne ve, da je njegov oče. Vse te okoliščine, kakor tudi' dvomi so vzbudili v Domnu nagnjenje k premišljevanju in raz vili v njem skoro s a m o t a i' s U i značaj. Jurčič sam to uteme^uje: „Bil je (nauu'eč Domen) tiha dobra duša, malo besedi je šlo njemu črez zobe, nikoli nobena nepotrebna. Kni — sosebno stari ljudje, iivalili so ga, da je moder, eni pa so odkimovali lekoč; „Jaz ne zaupam mnogo temu človeku; tiha voda podira jezove..." (Domen str. 11). — Igralcu bi bilo želeti, da ne zakoplje svojih igralskih zmožnosti, temveč, da se posveti z vso resnostjo dramatiki. Z ravnotakim uspehom je igrala tudi Anka, ki se je resno zamislila v svojo vlogo in je, ne glede na
nekatera precej težavna mesta, ki zahtevajo temeljite, psihološke poglobitve, ustregla v popolni meri vseoi pisateljevim zahtevam. Posi'ečen je bil tudi uvodni pogovor (v 1. dej.) Anke z Jerico, ki je z Živahnim igrajijem naredila dialog neprisiljen in svež. — Kdo se ne spotiiitija berača Urh a Zaplati) i k a, ki je s svojim naravnost vzoitiim nastopom, z nikdar usahnjenim vi'clcem piekipevajoČega humorja ustvaril protiutež k morečemu dihu, ki mora veti iz cele igre. Igi'alec berača Urlia je kot nalašč za take vloge in njegova sposobnost za to se je pokazala v tako visoki meri, da ga je, komaj da se je prikazal na odru, l)ozdiavilo občinstvo z bučnim in šuiiniim aplavzom. V Urim smo videli oni karakteristični tip beračev, postopačev in klatežev, kakršne najdemo povsod v Jurčičevih povestih in ki delijo vse dejaiq'e v solnčno in senčno stran. — Tudi krojač Ópilkin Jožek je s svojim igranjem srečno izpolnil važno pisateljevo zahtevo in pokazal zmožnost za vloge te vrste. — Vživeti se v bistvo učitelja Krše v an a ni lahko, kajti titd te vrste spadajo že v preteklost. Vcudar je dotični igralec izrazil vse značilne poteze in kretnje takega vaškega veljaka in vinskega bratca. Istotako so v vsej meri ustregli zahtevam igre Meta, posebno v svojem monologu (v 2. dej.) in pogovoru z grajščakom, Sova, ki mu je bila ta vloga kot nalašč zanj in Jurec tipična slika ponosnega in samozavestnega kmeta. — V splošnem se je opazila tekom vseh petih dejanj vestnost igranja in bilo bi malenkostno in zlohotno obračati vso pozornost na male napake in pogreške, ki so se tu pa tain primerili, kar je vedno naravno. Le kdor hoče že a priori gledati vse Črno in iskati povsod le senčne strani, bo našel v istini ves svet teman; osebne zadeve, ki narekujejo pri nekaterih mnenje, pa itak niso merodajne za objektivno oceno. — Kar najsrečneje pa je uspelo četito dejanje: Preja pri Juicu. Tu se je pokazala važnost postranskih vlog, ki tvorijo celoti potrebno ozadje, brez katerega bi izgubila igra vso moč in lepoto in ki naj usposobljajo, da v tem svetlejši luČi zablestijo vodilne osebe in glavno dejanje. In to težko nalogo so „kmetje", „predice" in „fantje" izvedli tako dovršeno in obenem naravno, da je bilo gledalcu mogoče poglobiti se v dejanje in zamenjati predstavljanje z resnico, kar je za igi'alca največje priznanje in pohvala. Posebno za take scene je težko dobiti primernih igralcev, ki bi se res z ljubeznijo oklenili podobnih, tako važnih vlog, kajti nekaterim se zdi pre-malenkostno igrati postranske vloge, drugi pa hočejo sodelovati le z osebaiiii, stoječimi na njim enaki družabni stopnji (in to v dobi demokratizma!). — Tudi v drugih dejanjih so bile podobne scene uprizorjene
vestno in skibno, tako, da je bilo le tu Ita tam opaziti pretiraiiosti (biriči odvedejo Domna iz ječe), ki pa so seveda pod občo uspelostjo popolnoma izginile. —
Na splošno željo občinstva so je igra teden pozneje Še dvakrat ponovila in kot prvič je bila tudi pri ponavljanju dvoraiui do zadnjega sedeža napolnjena, znak kako Željno se pri nas pričakuje podobnili prireditev. Čisti dobiček, ki se je odpo.slai v korist slepim vojakom je jasno pokazal .s kako vnetno so se ljudje odzvali povabilu.
Pri ponavljanju je uprizoi'itev istotako izvistno in posrečeno uspela, brez najmanjših pogi'eškov in hib. — Naj bi torej prireditelji teh zabavnih večerov nastopili spet v kratkem Času s kako po lobno dramatično piireditvijo (u. pi-. Finžgarjevo; Naša kri; Jurčičevega: Desetega brata; Glovekarjeve: Rokovnjače, Martina Krpana; Medveda: Za pravdo in srce in p.), kajti s predstavljanjem „Donnia" so pokaaali, da imajo za gledališče zmožnosti in raztuue-vanje, ki jih naj razvijajo in upoi'abljajo.
Miran Jai'c.
Praiika za avgust.
Avgust, poprej Sekstilis (šesti) imenovan, je prejel ime po cesarju Avgustu.
Avgust ima 31 dni in ho po Knauer-jevem stoletnem koledarju vroč mesec. Zjutraj bo večkrat megla. — Solnce stopi dne 24. v znamenje device. Konec pasjih dtii. Dan se skrči za ] uro 34 minut in je dolg 15 nr 3 nnn. do 13 ur 29 min. — Pomenljivi dnevi so: Sv. Lovrenc (10.), Sv. Kasijan (13.), Velika maša (15.). Sv. .Jernej (24.) in Sv. Janez obglavljen (29.). Ljudska prerokba pravi: Če je na dan sv. Lovrenca jastio, bo vinear veselo prepeval v jeseni ; in če je že gi'ozdek mehak, bo vince sladko. Kakršno je vreme na dan sv. Kasijana, takšnih bo še v avgustu mnogo. Če bo lepa Velika maša, bo zopet vino sladko. Če ima sv. Jernej lep dan, bo dobra jesen. Dež na dan sv. Janeza obglavljenja, prinese piškave orehe. Vse prerokbe ti'de, da mora biti avgust pač dovolj topel, ker bi sicer bila prav slaba letina.
Dopisi.
Iz Mokronoga. Ker se mi ni bilo mogoče osebno zahvaliti veleceujenim go-spicam pevkam in gospodom pevcem, ki so me ob priliki mojega odhoda iz Mokronoga s prekrasno ubranim petjem tako zelo počastili in razveselili, se tem potom prav iski'eno zahvaljujem ter kličem lu'isi'čni: Bog plačaj 1 Alojzij Tome, kaplan.
iz Št. Jerneja. Česar smo se vedno bali, je prišlo. Polje je posebno lepo kazalo. A resničen je Schillerjev vers — Die Elemente bassen das Werk der Menschen-hand. — V soboto krog ene popoldne pri-
Popoldne je na našem vrtičku vojni kurat Turšič 12. stotuiji velikonočnemu času primerno iu prav lepo govoril. Lepo se mi je zdelo, ko je sedelo moštvo v vinogradu na tleh in verno poslušalo izvrstnega govornika. Po končanem govoru je dalo moštvo duŠka svoji navdušenosti in s trikratnim „živijo" pozdravilo voj. kuřata.
Velika noč IftUi.
Veliki petek Že Tii bilo običajnih vojaških vaj. Ljudje so snažili okoli barak, se umivali, stilgli, brili, vse prav tako, kakor se dela doma pi'ed velikimi prazniki. Nekateri so gradili po načrtu poročnika Rubliča pred barako niajben park, zopet drugi so spletali vence za oltar, ki je bil postavljen pod milim nebom.
Popoldne smo sestavili paradno kompanijo za velikonočno procesijo. Za to kompanijo je dal naš bataljon od vsake stotnije po en vod najkrepkejSih mož.
Ponoči je dežilo, a v soboto zjutiaj je kazalo, da se bo naredil lep dan. Dopoldne se je izvirila vizitacija municije.
pušk in di'uge opreme. Elitna kompanija pa se je pod vodstvom nadporočnika Mahra vadila za nastop pri pi'ocesiji. Obiskali smo tudi božji gi'ob v spodni, podružni cerkvi. Prav priprost je, brez posebnega kinča. Kdini okrasek so raznobarvne, z vodo napolnjene steklene buče, za katerimi gore hičice. Dva vojaka našega polka stojita kot straža pri božjem grobu.
Popoldne je poročnik Rublič na trgu fotografiral oltar, ki so ga bili po njegovem načrtu postavili vojaki. Krasen je! Kaj takega zna napraviti samo KnbliČ. Na prostem še nisem videl tako lepega oltarja.
Kmalu po peti uri se je pričela cerkvena slovesnost. Paradna kompanija se je postavila zunaj cerkve, na koru so bili pevci in godba, v cerkvi pa zborni poveljnik z višjimi Častniki. Ko je duhovščina stojiala k oltarju, je godba igrala, nakai' smo s spremijo v a njem orgelj ubrano zapeli „Regina coeli letaře"! Orgljal je praporščak Sever.
Ift-cerkve je Šla procesija v sledečem redu: Pol paradne kompanije, godba, pevci.
duhovščina z Najsvetejšim in častno stražo, za nebom ekscelenca zborni poveljnik s častniki, druga polovica paradne kouipa-nije, za njo pa civilno prebivalstvo. Ob zvokih godbe se je sprevod pomikal proti glavnemu ti'gu, kjer je že ves tretji bataljon Čakal blagoslova. Duhovščina je stopila na vzvišeni oder pri oltarju, godba pa je zaigrala cerkveno melodijo. Veličastno! S spremljavo godbe smo zapeli še „Taiitum ergo", nakar je bil podeljen blagoslov z Najsvetejšim in pi'ocesija se je v prejšnjem redu vrnila v cerkev, kjer se je slovesnost zaključila.
Na Veliko nedeljo so bili ljudje zopet prosti, da so se mogli udeležiti svete maše, ki jo je daroval naš vojni kui'at v spodnji cerkvi. Popoldne pa se je vojaštvo razlezlo po gostilnah, in kmalu je bilo več natrkanih, nego treznih. Primerili so se celo „kravali", zato je na ukaz zbornega poveljnika naš polkovnik zapovedali^ da se morajo ob petih popoldne vse gostilne izprazniti. Zaradi teh nerednosti vojaštvo v pondeljek ni bilo
prosto, ampak je moralo na vaje. Tako so se ti veseli prazniki konečno le žalostno zaključili.
iUetličiii dan 7. maja 191«.
Že prejšifji dan je šla naša stotnija po zelenje, bršljin in cvetje za olepšavo veseliČnega prostora. Dekoracijo glavnega trga je seveda prevzel zopet RubliČ. Trg se je pfičasi Izpremenil v pravi park, povsod so bila nastavljena drevesca in oleandri. Vodnjak je bil krasno ozaljšan z zelenjem, venci in cvetjem. Za prodajo jestvin in [djaČ sta bila postavljena dva šotora: eden za moštvo, drugi za Častništvo.
Dopoldne so se prikazale na trgu prve cvetličarice v pestrih tirolskih narodnih nošah. Opoldne so prišle tudi v Častniško obednico in odnesle od nas •precej kronic za KdeČi leriž. Veselica se je pričela ob petih popoldne. Na trgu je kar mrgolelo vojaštva. Prišli so vsi Častniki tega kraja, tudi zborni pove^nik, divizijonar in brigadir.
hrumi od Bele Cerkve sem grozen oikaii. Silen viLar, toča in dež — ne dež — strašna plolia je bilo vse obenem. Mislili smo, da moia biti vsega konec! Viharje podiral kozolce — samo na Loki jih je padlo pet — riival in lomil močna drevesa. Težak vrli jelše odlomi ter odnese deset metrov daleč po zrakn ; tudi cel kozolec z žitom vred je ferčal po zrakn. Ajdova setev je vničena; korn^a, fižol, itd., raz-tolčena iti v tla pomendi ana. Posebno hudo sta piizadeta Gradišče in Maliarovec. Koliko škode nam je po vinogi'adili napi'avilo, ml trenutno še ni znano. Rekvizicija nam je v svoji kratkovidnosti pobrala (.oliko ajde. S čim naj sedaj njive obsejemo, ko mnogi niti za prvo setev niso semena imeli.
Iz Dol. Maharovca. Šiba božja nas je zadela 27. t. m. Ob L uri popoldne pridrvili so se črni oblaki z gromom in strašnim vihaijem, kateri je rnval drevesa s koreninami in podiral kozolce. Med viharjem vsula pa se je taka toča, da stari ljudje ne ponniijo take, in zdrobila ter sktestila v četrt ure vse v zemljo. Pogled po našem polju, katero je bilo zlasti letos eno najlepših, nudi jako Žalosten in obupen pogled, kajti vse je. uničeno in ljudstvo gleda s strahom v bodočnost. Ves trud in vsi žulji na izdelanih rokah ti'pefiega ljudstva so bili zaman. Najhujše je pobila toča v sledečih petih vaseh; Dolenji In Goi'enji Maharovec, Dolenje in Gorenje Gradišče in Gorenja Brezovica, manj prizadete so sosednje vasi. Bog nas varuj te strašne šibe! — Dne 20. julija je uuwl nagloma 62 let stari Franc Kirar iz Loke, kovač v Gor. Brezovici. Pokojni je bil marljiv gospodar in dober kovač- Naj v miru počiva!
Iz Trebnjega. Dne julija je divjal v Dedči vasi sti'ašen vihar. Stresel ni le sadja z dreves, temveč je i'uval tndi drevesa sama iz tal ter jih metal po tleh. Med drugim drevjem je izruval tudi orjaško liruško, ki je dala lansko jesen en voz hrušk. Naredit je veliko škode na strehah, vrl.oviii in posebno Se na poEjti, kjer je po nekaterih njivah težko pričakovani pi idelek takorekoč uničen. Pokončane so najlep.5e koruzne, prosene, ovsene in druge njive. Tudi semenska detelja je jako tipela. — Dedča vas stoji na hribčku in je obdana z gozdom. Zato se človeku še bolj čudno zdi, da je nad to mirno vasjo vihar tako divjal.
Iz Mirne peči. Obesila se je dne 20. julija slaboumna 21 let stara posest-nikova hči Ana Kočjaš iz Dol. Vrliova. Spala je s svojim 10 let starim bratom na seniku. Ko se je njen brat oh Šesti uri zjutraj zbudil, zapazil je svojo sestro viseti na vrvici blizu sebe. Hladnokrvno jo je pustil viseti in je šel v hlev krmiti živino, ne da bi bil o tem dogodku koga obvestil, říe-le pozneje jo^ je tam našel sosed, posestnik Jernej Soštar. Mati obešenke je pred leti uiiuïa. Oče je v Ameriki.
Iz Semiča. Ob sklepu letošnje šote je bila v naši šoli v Semiču kratka, pa ganljiva slovesnost. Šolska soba je bila lepo okrašena, na ovenčani deski pa je bilo napisano: „Slovo". Šolska mladina se je poslavljala od svojega vodje, gospoda naduČitelja Matije Bartel-a, ki je vodil tukajšnjo šolo vzorno dolg« dobo 32 let. Prisrčne so bile poslovilne deklamacije dečkov, lepi pa tudi zadnji nauki gosp. nadučitelja šolarjem in zadnji pozdravi njihovim starišein, ki so se večinoma tudi izobrazili pod njegovim očetovskim vodstvom. Bog daj uglednemu g. nadučitelju uživati zasluženi pokoj Še dolgo vrsto let! — Dne 21. julija so dekleta našega izobraževalnega društva zopet priredilo lepo uspelo prireditev za slovenske slepe vojake v Gradcu, Uprizorile so lepo S. Sardenkovo igro „Skrivnostna zaroka", ki je primerna prav za sedanji čas, ko postajajo ravno niisijoni na vzhodu med razkolnimi brati za "»s posebno važni, in šaljivo „Pri gospodi". Tudi neugodno vreme ni moglo uplašiti vnetih igralk in gledalcev. — Dne 22. t. m. je nastal na
Brstovcu ogenj in upepelil Starihovo hišo, druge so srečno rešili. — Tudi iz nase tare je ob zadnji ofenzivi v Italiji padlo nniogo izvi^tnih fantov. Zvedeli smo doslej za sledeče: Anton Kamhič iz Pi'aproČ, Janez Cesar iz Semiča, Ljudevit Diganc iz Semiča, Martin Di'ganc s Ili iba in Petei' Henigjtian z Rožnega dola.
Doplačila za Dol, Novice pošiljajo naši zvesti naročniki že prav pridno. Potreba Je zares velika, ker draginja papirja In vseh tiskarskih potrebščin z vsakim dnevom raste. Prosim vljudno, pošljite nam vsi še zaostali cenjeni naročniki naročnino'In doplačilo prav kmalu,
DomaČe in tuje novice.
Duhovniške vesti. Prijor nemškega viteškega reda v Ljubljani je imenoval P. Gvidona Kriscba' za 11. kaplana v Črnomlju, P. Pavlina Bitnarja, dosedaj kaplana v Podzemlju, za prvega kaplana v Metliki.
Vodstvo novomeške gimnazue. S 1. avgustom je prevzel vodstvo zavoda novo imenovani ravnatelj Josip Wester. Ravnateljska pisai'na je odslej v novem ginniazijskem poslopju v prvem nadstropju. Uradne ure v počitniški dobi so v pon-deljek, sredo in petek od 10. do 12. ure dopoldan, — Gotovo ustrežemo. Če ob tej priliki predstavimo novomeškemu in drugemu občinstvu našega novega gospoda 1'avnatelja. Gosp. Josip W'estei' se je rodil 1. 1874 v Spod. liadeljci ini Bučki, torej je prvi novomeški ginniazijski ravnatelj Dolenjec. Ljudsko šolo je pohajal pri oo. frančiškanih v Novetii mestu, gimnazijo v Ljubljani, vseučilišče -v Gradcu. Kot profesor je služboval v Ljubljani, v Ptuju in od leta 1900 do 1902 v Novem tiiestu, nato na državni gimnaziji v Ljubljani. Kot poročnik je odšel 1, Í9I4 na vojsko; služboval je v Daltmiciji, Hercegovini pri varstvu železnice, pj'i c. in kr. tnlnj. po-veljstvti v Trebinju in v Bileči; i. 1917 je prišel k nekemu dalm, črnov. pešpolku na fronto v Albanijo, odkoder se je vrnil letos spomladi kot stotnik v domovino. Pozdravljamo s ponosom velezastužnega moža za domovino, kot novomeškega gi-nniazijskega ravnatelja z željo, da ga spremlja vsepovsod Božji blagoslov pri njegovem odgovornosti polnem poklicu v vele|)rid in velekorist naše srednje šolske mladine!
Imenovanje. Gospod Alfonz Ravnikar, C. kr, poštni upravitelj v Novem mestu je imenovan poštnim nadupraviteijeni.
Kap Je zadela preč, gospoda Miškota Horvata, župnika v Studencu. Ohromela mu je leva stran, a se mu je stanje že zboljsalo. Leži v'3cžclni bolnišnici v Ljubljani. Želimo preČast. gospodu župniku popolno zdravje.
Slovensko narodno gledišče. Pod-piratelji v Novem mestu, Slavnosti, s katerimi so Čehi praznovali 50 letnico svojega narodnega gledišča v Pragi, so pokazale, koliko važnost pilznavajo Čehi gledišču za narodni in kulturni razvoj. — IVav zadnji čas je gledališka družba iz Zagreba prirejala predstave v Tj-stu. Njih nspch je bil mogočen. Tudi Italijani so prihajali k predstavam in občudovali so umetniško višino igralcev ter krasoto hi'vatske govorice. Odtlej ne kažejo več tolike neprijazne protivnosti in un'žnje naspi'oti Slovencem in Hrvatom kakoj' popitj, iiego se pripravljajo na trezno sporazumnost z Jugoslovani. — Ako bi bili Slovenci imeli med vojno odprto narodno gledišče v Ljubljani, kjer se je zbiralo vojašlvo vseh narodov monariiije, bi bili imeli Slovenci piillko, z glediščem pokazati vsem tem narodom višino naše kulturne moči in lepoto našega jezika. Vsem našim narodom hi se bili
Častno, imenitno in veljavno predstavili. Ti dogodki so obrnili tudi pi'i nas pozornost na „deželno" gledišče V Ijjul)ljani in /-buditi trdno voljo, da bodi to gieilišče naše neodvisno [larodno gledišče, ki hi krepko pospeševalo naš narodni in kuiturni napredek. Na tiniogili krajih po Slovensk(;m Že ztiii'ajo prispevke, dabi s primemoglavtiico omogočili gledišču redno delovanje. Tudi v Novem mestu se je osnoval krajevni odbor s tem namenom pod načelstvom dvornega svetnika i^r, pl. Šuklje-ja. O tem so Dolenjske Novice že poročale. Že danes imamo prijetno priliko, da priobčujemo prvi seznam rodoljubnih gospodov in gospej, ki so se pozivu odzvali in pilskočili lepemu narodnemu namenu z darili in deleži. Darila so naklonili: p. n, g. Edm. Kastelic, tigovec 100 K; nadalje po 50 K: dr. J, Globevnik, odvetnik; Fr. \)l Šuklje, dvorni svetnik, in dr. Vi. Žitek, odvetnik; nadalje po 30 K: ga. Emilija Globevnik, odvetnikova soproga, in gdčna. Marija Seidl; nadalje po 20 K: Dav, Andrijanić, lekarnar; Urban Horvat, knjigar; M. MarkiČ, profesor; dr. Vlad. Golja, sodnik; A. Guzelj, gozdni nadkom. v p., in ga. Gusti Vodopivec iz Dunaja; naposled 10 K : Drag. Golja, davč, oticijal. — Z deleži po 100 kron so pristopili: Dav. Andrijani.é, dr. Jos, Globevniií, Fr. pl. Šuklje in J. Zure, župan in dež. poslanec v Kandiji. Nadalnje prispevke sprejemajo: predsednik dv. svetn. Fi", pl, Šuklje; bagajnik vladni svetu, prof. Ferd. Seidl in drugi v Dol. Novicah že imenovani člani ki'ajevnega odbora v Novem mestu.
Hudourje v novomeški okolici. Kakor smo že zadnjič poiočali in poročamo tudi danes na več mestih, je Dolenjska hudo prizadeta po večkratnih nevihtah in toči. Izdatna pomoČ od vlade je vsepovsod tnijno potrebna. O tem sta se prepričata visoko-rodni gosp. vladni svetnik baron Hechbach in velespoštovain" gospod deželni jioslanec Župan Jos. Zurc, ki sta takoj i)o nesrečah prihitela med jokajoče in obupano ljudstvo oijčino Šiiiibel-Stopiče in druge. Ogledala sla si velikansko škodo' na jiolju in v vinogradih, tolažila ubogo ljudstvo in obljubita in zagotovila pomoči v največji meri. — Gospod okrajni glavar baron Rechbacb je naročil županstvom, naj takoj poročajo, koliko ima vsak posameznik àliode na enem ali drugem pridelku! Ljudje so prisrčno itvaiežni predobremu gosp. baronu, da se je blagovolil potruditi z g. poslancem priti med nje v času, ko so zares takšnih visokih obiskov najbolj potrebni.
Roparski napad se je izvi-šil v noči od 30. do 31. julija nad gosp. Fi'ancom Drenikom (ČefidelJ v Prečni. Vi'ačal se je od neke kupčije v noči okoli 11. ure iz Novega mesta. Na cesti, koder pripelje tudi pot iz boste od Cegelnice, sta ga ustavila dva neznana lopova ter mu nastavila takoj revolvej' in zahtevala dčnar. Imel je denarja okrog 23,0(t0 K, katere si je baje izposodit za kupčijo. Ta denar sta mu 1'oparja vzela in odšla. Žendar-merija pridno zasleduje. Govorico sta imela slabo slovensko z laškim dialektom. — Nepopisno, koliko tatvin in predrznih napadov in vlomov se dogaja okoli Novega mesta! línému so ukradli paj' volov, drugemu odpeljali konja z vozom, tretjemu odnesli komate, tatvine na polju itd. — Ljudje, pomagajte orožnikom, da se s[»ravi pod ključ takšne lopove! Orožniki sami ne morejo vsega. Osnujte pi'epotrebJie domače straže v vsaki vasi, kar smo že tolikokrat priporočali! Izprosite si pri oki'ajnem glavarstvu orožje, ki leži tam mrtvo spravljeno.
Za vodmak „Jordan" je poslala vesela družba pri ifarinčiču iz Škocijana 7 kron. Najlepša hvala! Prosimo posuemaleev!
Betteto v LJubljani. Odlični slovenski umetnik, c. kr. dvorni opei'ni pevec z Dunaja, gospod Julij lietteto, bo koncertii al v Ljubljani B. avgusta v dvorani Union. Izvajal bo krasen spored slovenskih in drugih svetovnih skladb.
Umrl je v soboto 27. julija ob 2. uri zjutraj v Šmibelu ]iri Novem mestu obČe-ztiani posestniV g. Valentin Žura v starosti 05. let, po daljšem t)olehanju in previden s sv. zakramenti. 1'ied vojno je imel dobro obiskovano gostilno „pri Valentinu". Naj počiva v mil u Idagi mož!
Za slepe vojake v Gradcu je poslalo Izobraževalno društvo v Semiču 150 kron kot čisti dotiiček hh1 prii'editve pri gosp. Sepaherju dne 21. julija 1918, Bog plačaj tisočerokrat! — Danes smo odposlali zopet čast. sestri Klail, preski'bni materi naših vbogih oslepelih vojakov, fiabranib darov v času od 20. februarja do 31, julija skupaj 52(j K 10 v. — Vseh darov smo jwsiali dosedaj 1787 K 10 v. To je častna svOta za usmiljene Dolenjce, Pimimo, blagovolite še nabii'ati in pošiljati!
Imenovan je za slugo na novomeški gimnaziji g. Friderik Ludwiger.
Izvoz živil iz Hrvaške. Deželna vlada hrvaška v Zagrebu razglaša, da se množi naval iz Kranjske na HrvaŠko radi nakupovanja Živil tako, da čutijo naHrvaškem že pomatijkanje. Vsled tega je hrvaška dež. vlada v Zagrebu odredila, da varnostni organi jiotnike, ki hodijo na Hrvaško, da nakupujejo Živila, zavračajo. Ako se pa komu vendar posreči na Hrvaško priti in živil nakupiti, se mu pil prekoračenju meje brez izjeme odvzamejo. Občinstvo se zato opozai'ja, da se takih težavnih in z velikimi stroški in neprilikami zdi'uženih potovanj v lastno korist izogiblje.
Četrta obletnica vojske. V petek 2i). julija je bilo štiil leta, kar je Avstro-Ogrska napovedala Srbiji vojsko. Koliko let bo še trajalo to grozovito niorenje človeštva in prelivanje krvi, nihče ne ve. Zavedajmo se tembolj svoje dolžnosti in prosimo neprenehoma Vsemogočnega: „Kuge, lakote in vojske reši nas Gospod !■'
Iz koledarjaza pokončevanje škodljivcev na sadnem drevju za mesec avgust.
1. Zatiranje jabolčnega in češpljevega molja s tem, da poberemo vsak dan odpadlo sadje in ga pokniiitiio. 2. Zatiranje krvave uši kakor meseca junija. Zatiianje listnih ušic kakor meseca junija. 4, Zatiranje gosenic zavrtačevih in kostanjevega pielca, 5. Snaženje naročenih poletnih cepičev raztopino od maztjivega mila in tobakovega izvlečka, da pomorimo zalego krvave uši.— J. KlemenČiČ — Umno sadjarstvo.
Po zavarovalnem oddelku c. kr. avstr, vojaškega zaklada za vdove in sirote se je podpisalo skupaj preko 100 milijonov kron osmega vojnega posojila, iiazven tt^ga je bilo doslej podpisanih v obliki zavaro-vai\j na osmo vojno posojilo po zakladovi liogodbeni družbi, c. kr, priv. življenski zavarovalnici avstr. Feniksu, nadaljnih 352 9 milijonov kron. — Skupni uspeh tega zaklada bode znatno presegal podpise na sedmo vojno posojilo, ker se v smislu pooblastila c, kr. poŠtno-hranilničnega urada priglasi iz skupnih nabirar\j kakor tudi zavarovanja vojnega posojila še nadalje sprejemajo. — Tudi vsak nadaljni podpis in vsako zavarovanje vojnega posojila pri vojaškem zakladu za vdove in sirote zviša s polnim podpisanim oziroma zavarovanim zneskom skupni uspeh osmega vojnega posojila.
Socijalne in pravne razmere v trgu Mohronogu v IB. vehu.
Spisa! Ivan Sltklasa,	(1'ulje.)
Leta 1783, dne 25. maja, pa so izšli od višje oblasti propisi bodočega reda in razmerja za gospoščinski trg JMokronog glede lant ninskega pose.Htva, osebnega pi ava, mesčanskili pravic in posebnih pravictrškega sodnika.
Po novih propisih glede lastninskega posestva so bili .meščani v ti gu
Mokionogn pravi, neomejeni lastniki vscIi zajeilniškili in lastnih zcniljišc ter so mogli razpolagati po svoji volji a svojimi hišatiii in k njim spaOajoiitni Mavniki, iijivaini in hostaini. Meščani so mogli tedaj ta posestva lahko iirodatt, Kameniti, zastaviti, zapustiti naslednikom in storiti z njimi, kar jih je bila volja. Nad temi lastnimi posestvi je iitieia mokronoška gospošČina samo nad-vlastništvo ((loi)iinin»i directum), ki jc omejevalo pravico lastnikov le v teh-Ie točkah: Vsak posestnik je moral priznati, da spadajo ta posestva pod gi-aščinsko sodnijsko oblast in da je v tem slučaju dolžan vsak posestnik svoji gospoščini pokorščino. Vsak posesttiik je bil dolžan tej nadvlastni gospoščitii dajati letno dačo in nobenega drugega izinišljenega davka. Tri posestvenih spreitiembah med domačimi meščani ali tudi z zunanjimi graščinskimi podložni je bilo dovoljeno, da je to spremembo naznanil sodnik. Če se je hotel naseliti v inokronoškem trgu tuji podložnik ter si pridobiti kakšno trško posestvo, se je moral le-ta najprej obrniti na graščinsko gospoščino ter stepi pri njej dovoljenje za sprejem v občino. Po določbi z dne 29. junija 1G06 je bila namveil zabranrjena vsaka pro--(laja ali sploh izročitev, bodisi v celem ali na kose vseh meščanskih zemljišč in posestev tujim podložnim ali gospodom, da ne jzgubi na ta način nadvlastna gospoščina nič od svojih ctaC, ki so ji pripadale, in da posestva ne pridejo pod tujo gospoščino iieobdačena.
Da se je jnoglo na take spretnem be bolje paziti, je ostala trškeiini sodniku pravica, dotične dogovore sestavljati ter jih predlagati gospoščinskemu uradti na brezplačno odobrenje, kajti vse take listine, ki niso bile potrjene v gosposčinski uradni pisarni, so bile brez vsake moČi in obveze.
Po osebnem pravu je bil vsak niokronoški meščan po svoji osebi neposredno podvržen niokronoški gospoščinski sodniji ter jo moral priznati kot svojo gospoščinsko in vojdstveno oblast. Vendar pa so imeli meščani pred drugimi podložnimi neke prednosti. Če se je hotel namreč domač meščanski sin izseliti iz tiga s svojim premoženjem terse naseliti v katerem drugem kraju, se je moral radi tega zglasiti le pri trškem sodniku. Tudi je bil prost po poprejšnjih sloboščinah navadneodhodnine, in gospoščina ga ni smela zadržati ali ga prisiliti, da ne odide na kmetijo. Tujec pa, ki se je naselil v trg« ter se hotel zopet izseliti, je nioial plačati dolžno odškodnino. To davščino, katero je moral poiirej vsak posestnik go-spoščini sami izročiti, je prepustila zdaj le-ta trški blagajni, da se pomore s tem dohodkom splošnemu blagostanju. Vse dotične odpusttn'ce je mogel izročati strankam sodnik sam, vendar pa jih je moral predlagati na brezplačno potrdilo gospoščinskemu uradu, da se odstrani tako vsak nered. Če se je imela slednjič katera stranka v takih slučajih pritožiti proti sodnikovi odredbi, se je mogla radi tega zglasiti neposredno pri graščinski gospoščini, nakar sta bila sodnik in stranka zaslišana in potem potrebno ukazano.
Glede meščanskih pravic je bilo po raznih najvišjih postavah (slednjič po postavi z dne 5, julila 1792) določeno, da sme dovoljevati pravico do obrtnije le dotična gruntna oblast. Mokronoška go-spoščiiiska oblast pa je iz posebne pi ijaz-nosti do svojih zvestih meščanov popustila v mar,siČeni od prvotne postavne strogosti ter dovolila v tem pogledu trškemu sodniku mnogo svobode. Tako je mogel sodnik s svojiiui prisedniki najprej določiti, koliko obitnikov je potrebno v trgu za izvršitev potrebnega dela in koliko se jih more s svojim delom preživeti. To jtredloženo število je gospoščinska oblast po navadi potrdila, toda moralo je pri tem ostati. Le v posebnih slučajili je mogla gospoščina Že določeno Število zvišati. Kdor se je
hotel kot obrinik v tigu naseliti, je mora] najprej pri sodniku za to pi'ošnjo izi'očiti tej' se s svojimi spričevali izkazati, da je iznČen obrtnik. Če je imel tudi kaj svojega premoženja in Če je bila takšna obrtnija prazna, ga je mogel kar sodnik sprejeti kot trškega obrtnika. Za spi-ejemnico je moral d()tiČni obitnik [»laćati pi'i ti'ški blagajni 45 kl-. Vlil tega pa je moral pobižiti pristopnino za tako zvano pristojmo jtravo po stari navadi ter si kujiiti meščanski listek za :-iO kr.
DoitiaČini so imeli vedim prednost pred tujci glede obrta kakor tudi piistop-nega prava, Če so imeli s])loli sposobnost za dotično obi-tntjo. Tudi je tnogel sodnik le tam takso pustiti, nikakor pa ne vstopnino. Tujci pa niso bili opi'oščeni sploli nobenega plačila. Če si je pridobil na tak .način sprejeti obrtnik tudi meščanstvo, je bil ])ro3t vojaščine, četudi ni imel svoje, davku podvržene hiše. Če se je zgodila v teh slučajili kakšna krivica, se je dotični lahko pritožil pri gospošiíiiii, in le-ta je poravnala potem take stvari v sporazumu s sodnikom. Ker je imela graščinska gospoščina nad trgom Mokronogom pravico nadgledništva, je mogla vsakega, ki je bil sposoben za vojaški stan, določiti naravnost sama. Vendar pa je dala tudi v tem pogledu meščanom nekaj pogodnosti. Tako je gospoščina sodnika vselej obvestila, kdaj se bo nabor razpisal in da pove, katere ljudi bi mogel najlažje odstopiti za vojsko. Če ni bila kakšna posebna sila, je mogel le-te iz uradnih listin popisane osebe poklicati sam sodnik na pi'egledbo ter ji)i tudi potrditi v imenu goapošČine, gg so bili sposobni.
Pot do lune krajša, nego pot do miru.
Berolinski list „Vorwíirts" je i)riobčil sledeče pogoje, pod katerimi td bila Nemčija pi'ipravljeiia, stopiti v mirovna pogajanja, oziroma katere je priobčila španski vladi,
1.	Nemčija noče pi-idobiti nobetiega ozemlja in tudi uofie dati nobene koiitri-bueije, oziroma odškodnine na zapadu.
2.	Mii'ovîie pogodbe, sklenjejie z lliiiijo in Ruitninijo, morajo ostati v veljavi, pač pa se smejo pregledati na mednarodnem kongresu.
3.	O principu glede samoodločbe narodov bi se ne smelo razpravljati ničesar in bi se o tej točki naj razpi-avljalo le na mirovni konferenci, istotako glede usode Jielgije.
4.	Balkansko vprašanje bi se naj rešilo samo na mirovni konfei'enci.
5.	Nemčija zahteva prosto plovbo na morju, — tidnjava Gibraltar bi so morala i-azoi'ožiti, istotako Sueški prekop. Nemčija bi morala dobiti pravico do morskih preitiogovnili postaj.
6.	Nemčiji bi se morale vrniti vse njene prekmorske kolonije in naselbine.
Tem nemškim zahtevam so si pa v nasprotju sledečo četveimpoiazumove zahteve, katere so bile sklenjene ob priliki pariškega posvetovanja zastopnikov če-tverosporazumovili držav in katei'e bi naj tvoj-ile podlago za mirovna pogajanja:
1,	.Nemčija naj brezpogojno v)'ne Belgijo in ji povrne škodo, katero je imela vsled vojne. Da bi bila Belgija zastavilo v rokah Nemčije, ne more biti nobenega govora.
2.	Neim'ija mora izi'očiti Franciji Alzacijo in Loreno.
B. Avstrija bi morala Italiji odstopiti Trst in Trident.
4.	Anglija dobi Kgipt in vsa ozemlja, katei-a je v tej svetovni vojni odvzela Turčiji.
5.	Nemčija izgubi vse svoje prekmorske kolonije ali naselbine.
Za slučaj, ako bi Nemčija privolila v te najmanjše Četverosporaznmove zahteve,
ZAHVALA.
Za itumgobrojiie doicaze ljubezni in sožalja povodom bolezni in smiti našega nejio/almega pokojnika, gospoda
Andreja Laekner
hotelirja in posestnika v Črnomlju,
izrekamo vsetii sorodnikom, prijateljem in znancem našo uajiskrenejšo zahvalo.
Črnomelj, dne 24. julija 1918.
Rodbine
Lackn^r, Merk in Schaubach.
bi Četverosporaznm ne zahteval odcepitve poljskih delov Piusije v samostojno poljsko državo in bi tudi ne vstrajal — pri popolnem razkosanju Avsti-o-Ogrske. Samoumevno bi morala Avstrija odstopiti Srbijo, Črnogoro in Albanijo. Albanija moj-a priti pod protektorat Italije. Avstrija bi se pa ne smela brigati za nadaljni razvoj in za nadaljno ureditev balkanskega vprašanja.
Konečno povdarja sklep Četverospo-razumovib zastopnikov sledeče:
Dokler se Nemčija ne bo marala sprijazniti s temi pi'edlogi, ne bodo mirovni predlogi, katere je stavil nemški državni kancelar giof Herfcling, iiapi'avili prav nobenega utiša na vlade Četverospora-zumovili držav.
Iz mirovnih pi'edlogov Nemčije ter iz protipi'edlogov Četverosporazunia je i-az-vidno jasno kot beli dan, da o kakem miru v bližtiji bodočnosti niti zilaleka ne more biti govora, kar je najbolje označeno v besedah državnika Hagens - Svensa v švedski državni zbornici: „Ti-enotno je pot od zemlje do lune krajša, nego je ona od vojne (to miru!"
Razvedrilo.
Odkritosrčno. A: „Kaj bi ti jiočel, če bi tvoj bogati stric tebi ccl milijon zapustil?" — B: „Po pravici rečeno nič!"
Zlati časi — Če so sploh kdaj bili — so bili menda takiat, ko ljudje še zlata poznali niso.
Potrdilo. Gost: „Kaj je res, da hodi soseda po vse reči v gostilno?" — Gostilničar: „Res, — še po svojega moža!"
Napak razumi!. Zdravnik: „Vidite ■oče, ta bula zadaj na glavi je znamenje liude jeze!" — Kmet: „Imate prav, gospod doktor, to mi je piizadela Žena, ko me je v jezi z metlo udarila!"
V šoli. Učitelj: „Kdoi' je piiden in dobro dela, pj-ide v nebesa. Kaj je pa s takim, ki hudo dela?" — Advokatov sin: „Tacega pa moj oče zagovarja!"
Naravnost. Kupec: „Ko sem novo suknjo v prvič zapel, je po celem hrbtu počila." — Ti-govec: „So bili menda že gumbi pretrdo přišiti !"
Nepoboljšljiv. Župnik: „Nacek, kako je to, da si slehej-in dan pijan; saj še živina ve, kdaj ima dosti!" — „O, saj ko bi jaz vodo pil, bi tudi vedel, kdaj je dosti !"
Slovo. „Jožek, ti si torej pri čevljarju nauk dostal?" — „Da, hvala Bogu, včeraj sem dobil zadnjo klofuto za slovo!"
Junak. A: „Kar ste imeli v .sobi, so vam po noči pokradli? — Saj ste imeli vendai' nabasan levolver pod zglavjem!" — B: „Hvala Bogu, vsaj tega mi niso ukradli!" Opravičeno vprašanje. A: „Ko sem
bil izpil nekaj litrov piva in tri buteljke najiinejšega vina, sem poiskal posteljo." — B: „Ali ste jo bili našli?"
Iver. Življenje je kakor salata. Skrbi nam dajejo jesih, dobra volja i»a — olje.
Beraški humor, „âaperlot, moia človek tukaj dolgo čakati, da nič ne dobi!"
V gostilni. Oštir: „To je moje najboljše vino. Če tega pijete, bote na vse pozabili; pi'osim pa, da prej plačate!"
Oba imata prav. Gost: „Veliko lepše stanovanje imate sedaj od poprej, samo jedilna soba je premajhna." — Gospa; „Soba ni premajhna, ampak miza je prevelika!"
Uganka. A: „Povej mi prijatelj, kaj Jiima dandanes nadomestka?" — B: „Nc vem, ker je že vsaka stvar ponarejena in nadomestljiva bodisi v živilih ali obleki." — A: „Otroci so še vedno pristni, kakor so bili v starem testamentu."
Loterijske številke.
Trst, 24. julija 74 54 29 49 7
Vabilo na občni zbor
KmetijsliBgo društva v St. ]ernBji!
ki se bo vršil dne 4-. avgusta ob 3, uri
popoltine v dri;štvefii tJvorani.
Dnevni red; 1.) Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora. — 2.) Revizijsko poročilo. — 3.) Poročilo načelstva în nadzorstva. — 4.) Odobritev računskega zaključka za leto 1917. — 5,) Volitev nekaterih članov v načelstvo. — 6.) Prost gospodarski razgovor.	Načelstvo.
ŽVEPLO za sode
kilogi-am ;f() kron, i-a/poSitJa po poStiieiii povzetju F.A.KHUPKK, Maribor ob Dravi, lîisiiiarkst. 1ÍÍ.
POZOR!
Vse uabiralke žeiiskili tas opozarjam, da plačilni imI 15. juliju Se viSjo ceno za zmešano liise. Kite iz lasliiili las i/delnjem. Opozarjam, kilor-poti-ebuje Biirgit, izvrstno sredstvo proti kurjim oĚcsoin, nuj si j^a kujii, ker ga priniiiiij-knjc, nivnotako dnigili toaletnih stvari, lîarvilo zii )ase „Kraljica vseli barvil" je žc v zalof,^i, I. Svetee, izdelovalec kitj Rudolfovo, glavni trg.
Kupujejo ses
suhe borovnice, črešnje = in letošnje gobe. =
Ponudbe z navedbo množine in cene na tvrdito
Josipa Val - Ljubljana. Barva za obleke.
obleka pobai-vaiia iigluda iti ninlotnesU novo Miimo ledaj, (íe »h resnično 1« z najboljSo, st;»iovitno la barvo pobarva. Vsak »i lalilio sam doma brez truda in slroSkov pobarva obloko ali kaj drugega, naj fli bo i/, fcakoi-Ěnegakoli bkga. Najmanj se poâljo ïo 10 zavit, poâl. navodilom zjt K 10 20. Trgovci 100 zavil. K H), 1000 zavit K 35 za vsakih 100 zavitkov. A, Postržin, ConiniisBion .Mulilata., Graz, Steyrerg. eu;ll,
Mllnslia sita za hmečliB mline
za
mešano in fino moko, zelo trpežna. Nikako vojno blago. Pošlje proti povzetju. Eksp. J. G., Smlednik, Gorenjsko.