Gnojenje koruze. Vsakemu kmetovalcu je dobro znano, da potrebuje koruza globoko zrahljano in dobro zagnojeno zemljo, če naj jbogato obrodi, zato ji tudi redno gnjijo s hlevskim gnojem. Vzlic temu pa ni pridelek vedno zadovoljiv, čemur je marsikaj krivo. Največkrat primanjkuje hlevskega gnoja in zato ne more zemlja nuditi koruzi zadostnih hranil. Mnogokrat je tudi hlevski gnoj še popolnoma svež. nevležan, nerazkrojen in zato je njegov učinek slab. Rarno koruza pa rabi dobro podelan gnoj, če naj dobro uspeva. Najprikladnejše je seveda že jeseni zemljo dobro pognojiti in jo nato globoko preorati, sprašiti. Tekom zime se gnoj razkroji, zemlja zdrobi, razpade in postane rodovitna. Spomladi pa zadostuje, če njivo samo prerahljamo s kultivatorjem ali pa jo globoko prebranamo in nato zasejemo. Tako obdelana njiva nam gotovo boljše obrodi nego šele spomladi pognojena in preorana. 2al pa, da ni vedno mogoče pripraviti zemljo za koruzo že jeseni, ampak v mnogih primerih nam ostane to delo za spomlad. •In če tedaj razpolagamo samo s svežim hlevskim gnojem, nam bo ta le počasi učinkoval in rastline bodo vzlic morda obilnemu gnoju stradale ravno v začetku svojega razvoja, ko bi najbolj potrebovale že pripravljeno hrano. Tej pomanjkljivosti spomladnega gnojenja ne moremo drugače odpomoči, kakor z uporabo umetnih gnojil. Umetna gnojila nani nudijo možnost, oskrbovati rastline s tistimi hranili, ki jih t razvojni dobi najbolj nujno rabijo. V začetku svojega razvoja potrebuje pa vsaka rastlina predvsem dušika, ki pospešuje raščo vseh njenih delov. Ta dušik pa mora biti hitro topljiv v vodi in lahko dostopen rastlinam, če naj kmalu učinkuje. Take vrste dušika y obliki solitrne kisline vsebuje čilski soliter, ki ga potrosimo po vrhu njive, polovico kmalu po setvi, ostalo pa pri prrem okopavanju. Dež in zemljska vlaga ga kmalu raztopita in splavita do koruznih korenin, ki ga željno vsrkavajo in vsled njegovega učinka bujnejše poženejo. Zaradi tega opazimo kmalu po gnojenju koruze s čilskim solitrom bujnejšo rast in temnejšo barvo rastlin. Koruza je namreč izrazito dušičnata rastlina, ki je posebno hyaležna za tako gnojenje. Na en hektar {\% orala) koruze vzamemo okrog 250 kg čilskega solitra. Koruza pa ima tudi močno razvito koreninje, za katero rabi precej kalija. Kakor znano, vpliva namreč to rastlinsko hranilo zelo ugodno na razvoj koreninja. Cimbolj je pa to razraščeno, tem več hrane lahko črpa iz zemlje. In ravno koruza kaj dobro izplača gnojenje s kalijem. Svetovna statistika nam dokazuje, da se v naprednejših državah poraba kalija za koruzo izredno zvišuje, ker so se poljedelci prepričali, da brez njega ni zadovoljivega pridelka. Na en hektar vzamemo 250 kg kalijeve soli, ki jo potrosimo po njiri, predno jo pripravimo za seter koruze, in jo nato podbranamo. Kalijeva sol se zmeša z zemljo, Tlaga jo raztopi in kmalu jo rastline vsrkajo. Debelo kleno zrnje nam rraste samo pod vplivom fosfororc kisline, zato tudi opazujemo, da nam žita, ajda, koruza dobro zarodijo le tedaj, če jim moino pognojimo s superfosfatom. To umetno gnojilo povzroča namreč krepkejši razvoj zrnja in vpliva na njegovo sestavo. V nekaterih pokrajinah, kjer je zemlja itak polna kalija in dušika, gnojijo iitu in koni/.i samo s superfosfatom in dosežejo ž njim bogate pridelke. To je seveda mogoče samo t deriških, globokih, rodovitnih zemljah, od katerih se zahteva samo en pridelek na leto. Izčrpane in manj rodovitne zemlje, kakor jih na primer imamo t Sloveniji, kaj takega ne prenesejo; posebno pa ne Se iz tega razloga, ker tnorajo večji del dati po dva pridelka na leto. Zato moramo pri nas gnojiti koruzi ne samo s superfosfatom, ampak tudi Se z diišičnatimi in kalijevimi gnojili. Superfosfata potrebujemo na hektar do 400 kg, ki jih potrosimo po njiTi, predno jo zorjemo ali spomladi pobranamo, da se dobro zmeša z zemljo. Iz navadenega torej razTidimo, da dosežemo najbolj gpto^« uspehe na pridelkih, Ce gnojimo koruri e Tsemi tremi gnojili. O tem »o nas tudi preprtfali Sterilni gnojilni preizkusi, ki so se ia- redli drugod in tudl že pri nas. Tako je bilo v minulem letu t Sloveniji izvršenih Teč takih poskusov 2 uporabo čilskega solitra, kalijeve soli in superfosfata, ki so rzlic neugodni, mokri letini pokazali prav lcpe uspehe in prepričali preizkuševalce in tudi okoliške kmete, kako dobičkanosno je gnojenje z umetnimi gnojili. Tako se je na štirih takih gnojilnih poskusih pridelalo aa enem hektarju koruze T storžih: Te številke nam dovolj jasno kažejo, da se gnojenje koruz« z umetnimi gnojiil prav dobro izplača in da se z njimi znatno poveča pridelke naSih njiv. Pripomniti pa treba tudi, da z njimi pognojena zemlja ostane krepka in rodovitna še za naslednji sadež, ker ne more koruza sama vse ji podano gnojilo izčrpati. Učinek gnojenja se pokaže torej dvakrat. To nas nadalje mora prepričati, da bo pridelovanje koruze t Sloveniji dobičkanosno le tedaj, če ji bodemo gnojili razen « hlevskim gnojem tudi &e z umetnimi gnojili. na negnojenih pareelih 9110 kg gnojeno s Mhkim solitrom kalijevo soljo in Buperfosfatom 4670 kg kalijevo soljo in guperfosfatom 4060 kg čilikim tolitrom 4110 kg torej je znaial večji pridelek a< (nojenih parcelali 1260 kg 650 kg 700 kg