KRAJEVNA SKUPNOST PONIKVA
Območje krajevne skupnosti Po-nikva obsega severovzhodni del ozemlja šentjurske občine in meji na občini Smaije pri Jelšah in Slo-venske Konjice ob vzhodnem robu celjske kotline.
Obsega 16 naselij z 2.500 prebi-valci, s približno 3.300 ha povrfin in
s pestro reliefno sliko. Ravninskih predelov je zelo malo, le ob dolini Slomščice, pieostali del je bolj ali manj hribovit. Gozdovov je okoli 1.300 ha, drugo so pretežno travniki (okoli 1.080 ha), njive in vrtovi (okoli 600 ha), sadovnjaki (130 ha), poleg tega pa ima družbeni sektor
100 ha sadnih plantaž, vinogradov je okoli 40 ha, ostalo je neplodno zem-ljišče.
Daleč največ površin je v zaseb-nem sektorju. Obiat kmetijskega kombinata šentjur zajema večino sa-dovnjakov, manjS del travnikov in neznatne povr&ne gozdov.
Kmetij je okoli 200, od tega polo-viua takih, ki jih štejemo kot zašči-tene kmetije in imajo tudi naprej možnost razvoja kot pomembnejŠ proizvajalci-
Prebivalcev je 2.500, od tega 1.500 volivcev. Od aktivnega prebi-valstva je nad 500 zaposlenih, pre-težno v industriji Celje, Štor, Sent-juija in deloma v drugih krajih.
Kraj žal nima doslej nobenega ptoizvodnega obrata. Tudi obrt je zelo skromna. Trgovska mreža le de-loma krije potrebe, zaradi česar je odliv kupne moči precejšen.
Ozemlje krajevne skupnosti tvori naraven prehod med vzhodno in se-verno Slovenijo, zato je tu stekla, kot najpomembnej ša prometna zve-za, železnica Maribor-Celje, kar je omogočalo odliv delovne sile v Celj-ski industrijski bazen že v preteklih dvajsetletjih. Druge prometne zveze so slabše in obsegajo le občinske ce-ste. Od teh je najpomembnejša cesta Celje-Loče, katere del je do centra Ponikve asfaltiran, ter cesta Po-nikva -Sentvid pri Grobelnem.
Vaških cest je okoli 80 km, še več pa kolovozov in poti, kar pTedstavlja spričo naraščanja kmetijske mehani-zacije tesne ovire pri nadaljnjem raz-voju in tudi boljšem povezovanju posameznih naselij.
Kraj Ponikva ima kar pomembno zgodovino. Omenja se že od 11. sto-lctja dalje. Kronike ga omenjajo kot področje turških vpadov.
Kraj je v novejS zgodovini znan kot rojstni kraj Antona Martina SLOMŠKA, o fiemcr so ohranjeni tudi nekateri spomeniki (tojstna hia, stari oreh). V okolici je bil ro-
jen tudi znani slovenski kartograf Blaž KOCEN. V njegovem rojstnem kraju je postavljen spomenik.
Podatki kažejo, da je Ponikva zelo zgodaj dobila osnovno šolo, brzčas v dobi Marije Terezije. Kas-neje je nastala za takratne čase po-polna osnovna Sola. Dosedanje šol-ske poslopje je onesposobil potres, je bilo zgrajeno konec prejšnjega stoletja. Imelo je štiri učilnice, kar je terjalo popolni dvoizmenski pouk in uporabo še drugih prostorov. Šte-vilo udencev se gjblje okoli 300 ui fe raste. Precej otrok moia od daleč hoditi a te skušamo zadnje čase omiliti z oiganiziianimi avtobusnimi prevozi.
Telesnovzgojna dejavnost je dokaj enostranska, saj ni na razpolago osnovnih možnosti. Pred nekaj leti je bilo zgrajeno manjše šolsko asfalt-no igriščc, ki nudi le omejene mož-nosti za športno delovanje.
Prebivalci kraja so med NOB aktivno sodelovali v partizanskih enotah in nudili tudi materialno po-moč enotam, ki so se gibale na tem prostoru. Nad 30 ljudi je padlo ali izgubilo življenje v taboriščih. V kiaju je bila že leta 1936 ustanov-ljena paitijska cclica, ki je bila nosi-lec organiziranih akcij odpora
Po vojni se je gospodaiska slika kraja bistveno spremenila. Rezultati naporov občanov se kažejo tako v doseženem razvoju kmetijstva, v vrsti pridobitev na komunalnem in drugih področjih.
V krajevni skupnosti delujejo osnovna oiganizacija ZK, oiganiza-c«a SZDL, ZB, RK, TVD Partizan, gasilsko družtvo, prosvetno društvo in lovska družina.
Glede  na  svoje naiavne značil-
nosti in lepote ima to področje možnosti za razvoj lovskega in izlet-niškega tuiizma, za gradnjo zidanic in podobno. Prav v tem so v razpravi zasnove razvojnega programa kra-jevne skupnosti za obdobje do 10 let, kar naj pripomore k še večjemu sodelovanju občanov in s tem hi-trejše zadovoljewnje skupnih potreb kraja.
O razvojnem programu krajevne skupnosti pa kaj več prihodnjič. S tovarniškimi pozdravi.
Tajnik
sveta krajevne skupnosti SILVO GRADISEK
Predsednik
sveta krajevne slcupnosti PETER HLASTEC