Life, on k* nt.: - $n. K • *>* * u «*, '""'‘S Dosegli smo 97°/ DOBER REZULTAT !KAMPANJE! O TIMMINS, ont. can. 2 Kirkland Lake, Can. 3 Windsor, Canada 4 Detroit, Mich. 5 Cleveland Ohio g Barberton, Ohio Novi 20 24 6 50 74 31 Obnov. 40 25 14 36 157 Fond $298.80 92.87 59.25 119.31 279.62 9.00 5.00 3.50 35.31 155.67 86.57 26.41 19.12 62.70 $1,253.63 125% Procent. 233 170 126 108 107 100 100 86 79 73 71 40 97 NAPREJ TEDNIK SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTlCNIH DELAVCEV št. - No. 19. — PITTSBURGH, PA. — 9. MAJA 1939. LETO - YEAR IV. PRIPRAVIMO USPEŠNO III. KONFERENCO “NAPREJA” Volite svoje delegate, izdelujte svoje predloge, sodelujte v predkonferenčni diskusiji. Napadi na delavsko fronto HUDA BORBA PROTI DELAVSKI ZAŠČITI SE JE RAZŠI¬ RILA V PENNSYLVANIJI IN VVISCONSINU. VES BOJ SE SUČE OKROG DELAVSKIH PRAVIC IN TUJEZEMCEV '4 i J c«. •Oit, Broot^ ini % •>i J, s* ntcnfc T °m!eAs Novak Ifc brj O, fi «* J(*» Pavtaa we Prat •: Jura- >piihar ton, ■k L*; 'hio.: te Plates Utrdimo dosežene uspehe v kampanji Našo kampanjo smo začeli in izvedli v času naj kritične j- še svetovne situacije, v času velikega navala ameriške reakcije na pridobitve Novega deala. Ker se “Naprej” zavzema za edino pravilno politiko slo¬ ge in zedinjenja delavskih in demokratičnih sil, da se zaustavi in porazi agresija Hitler-Mussolinija zunanjega in Hoover- Girdler-Coughlinovega notranjega fašizma, — zato je bil od¬ ziv na pozive “Napreja” v kampanji razmeroma prav dober, zato so prijatelji po naselbinah zavihali rokave, zato smo z razmeroma malimi silami in z razmeroma malim naporom do¬ bili skoraj 400 novih naročnikov in zbrali nad 1200 dolarjev v fond. Lahko bi rezultati kampanje bili še mnogo boljši, posebno v Pennsylvaniji in v samem Pittsburghu, če bi imeli solidnejšo in boljšo organizacijo za izvedbo kampanje in vseh ostalih na¬ log protifašističnega gibanja. Timmins je zmagal in dosegel 233' c, ker se je v svojem delovanju opiral na organizacijo, na možke in na ženske oddelke SPZ. Nauk, ki ga moramo izvleči iz tega je: VSO POZORNOST OBRNIMO ORGANIZACIJI NAŠ1II SIL. Bližajoča se konferenca ima nalogo razpravljati in rešiti to naše veliko vprašanje. Ne čakajoč na konferenco in njene sklepe, moramo takoj na delo, da UTRDIMO DOSEŽENE USPEHE. Kampanja je minila, delovati pa je treba naprej. Tisoči in desettisoči med ameriškimi Slovenci bi se uvrstili med protifašistične bojevni¬ ke, če bi prišel do njih agitator, zastopnik našega lista. Do protifašistov, ki še niso v krogu čitateljev “Napreja”, moramo iskati in najti pot. Pridobiti si moramo njihovo pomoč in sode¬ lovanje, za napredek, povečanje in poboljšanje lista, pred- (Nadaljevanje na 4. strani) »NA. 3 nue 920 C A J v Častna plošča Nad sto prijateljev našega li¬ sta po raznih naselbinah USA in I Kanade je delovalo za uspeh kam¬ panje in izvršilo veliko, težko a koristno delo za utrditev sloven¬ skega protifašističnega lista. Vsi zaslužijo veliko zahvalo in pri¬ znanje. Med udarniki, ki so se trudili za nove naročnike, pa so se odli¬ kovali in imeli največje uspehe naslednji prijatelji “Napreja”: Novih Bomback-Doles, Barberton, O. 31 2. J. Kotar, Detroit . 18 3. A. Janša, Cleveland, 0 . 16 4. F. Marash, Collinivood, O. 15 5. J. B. Chicago . 14 S. L. Zdravje, Kirki. Lake, Can. 13 1. M. Slakova, Timmins, Ont. 12 ».J. in F. Kapel, Detroit, Mich. 12 k J. Kobal, J oh nstoivn, Pa . 10 j J10. T. J. S., Cleveland, 0 . 9 lil. J. Kobetic, Kirki. Lake .. 9 j J12. M. Pavšek, Chesivick, Pa. 8 F j 13. F. Modic, Detroit, Mich . S I j M. M. Leskošek, Milivaukee Wis8 j |15. F. Arko, Cleveland, Ohio .... 8 , j 16. M. Smrketova, Timmins, G [jP. J. Miketich, Windsor, Ont. G ,s ■ F. Lavrich, Geraldton', . C 19- L. M. Colinivood, Ohio . G 20 - A. in A. Bohinc, Chicago, lil. 6 M. Peshel, Brookhjn, N.Y. 5 2 3. C. škrlnar, Brooklgn, N.Y. 5 23 - F. Ferlich, MeadoioLands 4 21 - F. Urbančič, Brooklyn, N.Y. 4 25 ■ J- Latin, Detroit, Mich . 4 Med naselbinami stoji daleč Zg °raj nad vsemi ostalimi najbolj- nedosegljivi Timmins. SPZ, v razmeroma majhnem ^‘niminsu, njenemu ženskemu in "'oškemu odseku, timinskim lov- Cc,n > ki so svojo razmeroma vi- ^ko kvoto presegli in dali 233% izpolnitev, zastava zmage v kampanji. ot zunanji znak priznanja za a iboljs e delovanje in za dajanje vsem ostalim, podarja j pr ej” timinski SPZ razmno- e(,alni aparat, ki naj jim poma- ( j®. v bodoče še bolj razviti in V| Sniti njihovo aktivnost v de- - Vske, n pokretu. 12. MAJNIKA BO BENEŠ V PITTS¬ BURGHU 12 . majnika se vrši velika manifestacija v Syria-Mosque prostorih v Pittsburghu. Na manifestaciji govori Eduard Beneš. LEVIŠ DOKAZUJE, DA JE GREEN V KONSPIRACIJI Z MAGNATI John Lewis, predsednik CIO in premogarske unije, je izja¬ vil, da ima dokumentarne do¬ kaze ,da je William Green te¬ sno povezan z največjimi de¬ lavskimi nasprotniki v Ameri¬ ki. Ti dokazi se nanašajo na amendmente, ki so predloženi po ADF, da se spremeni Wag- nerjevo postavo. Letvis ima dokaze, da so bi¬ li amendmenti izdelani s po¬ močjo in nasveti največjih in najbolj zagrizenih proti de¬ lavskih interesov, v prvi vrsti National Association of Manu- facturers, E. T. Weir in Tom Girdler. Lewis je stavil na Greena 6 važnih vprašanj, na katera naj odgovori na zaslišanju pred delavskim odsekom. Green se je seveda izmuzal in zanikal obtožbe pred odsekom. Izdal pa ga je glavni odvetnik Padway, ki je moral priznati, da so o tem razmotrivali z od¬ vetniki raznih trustov, ki bi radi, da se Wagnerjev zakon pokoplje. DR. SOUKUP V ZATVORU 68 letnega češkega sociali¬ stičnega voditelja Fr. Soukupa so fašisti vrgli v zapore, kjer se nahajajo desettisoči čeških bojevnikov za demokracijo in svobodo. V \Vashingtonu se bojuje te dni hude bitke. Najbolj srdito se zaganja reakcija proti Wag- nerjevemu zakonu, ki ščiti a- meriško delovno ljudstvo, če reakcija uspe, bo to samo na- daljni signal, da smo na poti v fašizem, na poti v hude delav¬ ske borbe. Pod krinko preiskave WPA, pod krinko, da hočejo očistiti svobodna ameriška tla od fa¬ šistične propagande, pod krin¬ ko, da branijo ameriško demo¬ kracijo in svobodo, pa se vrši lov na delavske voditelje, ka¬ tere vse proglašajo za “komu¬ niste”. Pravijo, da so progre- sivci krivi, da vlada še vedno velika brezposelnost! Edini na¬ men te propagande pa je, da se tekom meseca maja, predno se kongres razide na počitnice, prizadene Rooseveltu in nove¬ mu dealu še en udarec. Peklenski ples republikanske in demokratske reakcije v Washingtonu pa posnemajo po drugih državah. V Harris- burgu, Pa., kjer- so se spet za- gnezdili Mellonovi in Grundy- jevi hlapci, so v preteklem te¬ dnu dali delavstvu tri močne brce. Ta teden pa imajo v na¬ črtu še nadaljne štiri brce. Pod krinko, da hoče legisla- tura ustvariti možnost, da se državni dohodki zvišajo brez posebnega davka na veleindu¬ strijo in velikapltal, so republi¬ kanci, ki spet po dolgih letih kontrolirajo zakonodajo,, pri¬ čeli rušiti in požigati, kar si je delavstvo tekom dolgoletne borbe priborilo. Najprej so se spravili na delavski zaščitni zakon, ki je prepovedoval raz¬ nim šerifom prejemati plačo od privatnika ali korporacij, da ne morejo razbijati stavk. Dalje hočejo umendirati po¬ stavo, ki prepoveduje sodni- (Nadaljevanje na 4. strani) NEPRIJATELJI SPO¬ RAZUMA NA DELU Za obrambo tujerodcev 13. in 24. majnika se zbere v Washingtonii na tisoče dele¬ gatov za obrambo svobode in sigurnosti milijonov Amerikancev Svoboda in varnost milijo¬ nov Amerikancev je ogrožena kot še nikoli poprej. Nad šest¬ deset zakonskih predlogov le¬ ži pred kongresom, ki imajo vsi en in isti cilj: pristriči dr¬ žavljanske in človeške pravice prebivalstva ,posebno pa tuje- rodcev. Odjemanja prstnih od¬ tisov do uvajanja koncentra¬ cijskih taborišč, najhujše me¬ re nasilja so predlagana proti svobodi Amerike. Hobbsov predlog za dosmrt¬ na koncentracijska taborišča za vse one, ki ne morejo dobiti potnega lista za deportacijo, je bil sprejet, Dempsey-jev predlog za deportacijo vseh o- nih, ki so za spremembo ame¬ riške vladavine je bil sprejet s samo 26 prisotnimi v kon¬ gresu. V vseh šestdesetih pre¬ dlogih je ena in ista misel: od¬ vzeti današnjo svobodo, uvesti zasužnjen je. Ne samo posamezniki, cele REVOLTA U SAARSKEM OZEMLJU V industrijskem mestu Bur- lach, ki leži v Saari, so se de¬ lavci uprli proti uvedenemu 60-urnem delovnem času. Na¬ cisti so poslali vojsko, ki je streljala na delavce. Mrtvih je 10, ranjenih pa visoko število. V glavnem mestu Saar- brucken so se vršile delavske demonstracije pred mestno hi¬ šo. Demonstranti so zahtevali več kruha, mesa in masla in protestirali so proti predolge¬ ga delovnega časa. 30 UJETNIKOV IZ ŠPANIJE SE JE VRNILO Od 70 ameriških prostovolj¬ cev, ki so bili osvobojeni iz u- jetništva v Španiji, se jih je vrnilo v Ameriko doslej prvih 30. Ostali čakajo v Franciji, da jim “Prijatelji Lincolnove, brigade” pošljejo potrebna sredstva za povratek. družine, unije, cerkve, podpor¬ ne organizacije, vse ameriške institucije so ogrožene od re- akcijcnarnih predlogov, ki so pred kongresom. Pred šestdesetimi leti, 1880 je svobodoljubna Amerika že enkrat zavrgla predloge za o- krnitev ameriške svobode. Da¬ nes se mora zopet dvigniti A- merika, da ohrani svoj Bill of Rights, da prepreči tiranstvo, da ohrani priborjene svobošči¬ ne. Več sto predstavnikov ame¬ riških institucij, unij, organi¬ zacij vseh vrst, cerkev, znano¬ sti itd. se je zbralo in ustanovi- (Nadaljevanje na 4. strani) ANGLEŠKI KRALJ NA POTI V KANADO Angleški kralj je s svojo družino na poti v Kanado, ka¬ mor je namenjen na uradni o- bisk. Pride tudi v Združene dr¬ žave, da se podčrta prijatelj¬ stvo med Anglijo in USA. Vesti iz Jugoslavije niso u- godne. Poroča se, da se je pro- tiljudskim silam zopet posre¬ čilo preprečiti sklenitev že sko¬ raj doseženega sporazuma. Sovražniki sporazuma so na o- beh straneh. Pri srbski kakor tudi hrvaški reakciji. Velikosrbska bunžoazija na- : sprotuje podpisu sporazuma, j ker daje Hrvatom in Sloven- | cem enakopravnost v skupni državi, ker prikrajšuje privile¬ gije velikosrbstva. Hrvaški re¬ akcionarji pa so proti spora- \ zumu, ker bi sporazum pre¬ prečil razkosanje Jugoslavije, katero hočejo doseči s svojim propagiranjem “hrvaške ne¬ odvisne države”, popolnoma ločene od Srbov. Hitlerju in Mussoliniju služeči elementi v Jugoslaviji, fašizem uvajajoča reakcija iz ene in druge stra¬ ni, nasprotuje in ovira spora¬ zum in s tem konsolidacijo skupne države Slovencev, Hr¬ vatov in Srbov. Podpis italo-nemškega pak¬ ta pa povečuje nevarnost za Jugoslavijo. V podpisanem paktu med obema gangsterje¬ ma je bilo prav gotovo govora o tem, kako si mislita razdeliti plen, ki si ga hočeta nagrabiti s skupnim vojaškim nastopom. In da med dežele in narode, ki si jih mislita podjarmiti fa¬ šistična diktatorja, spadajo tu- narodi in 4eže-le - J-Stgoshmr je, to ni nobena tajnost več. Narodi v Jugoslaviji so za sporazum na podlagi enako¬ pravnosti in demokracije. Pre¬ prečujejo pa sporazum proti- I ljudski reakcijonarji, ki priča- ! kujejo, da bi njihovi izkori¬ ščevalski interesi bili bolje za¬ varovani pod režimom fašiz- |ma, kot pod vlado, ki bi izha¬ jala iz ljudske volje. Borba za sporazum, ki je borba za ohranitev samostoj¬ ne in svobodne Jugoslavije, je borba proti reakciji v Jugosla¬ viji sami. Proti Paveličevcev, ki delujejo tudi v Ameriki, pa enako tudi proti velikosrbskim hegemonistom, ki imajo tudi svoje agente med Srbi v Ame¬ riki! Izseljenci, ameriški Sloven¬ ci, Srbi, Hrvati lahko mnogo pomagajo rojakom in deželam v svojem kraju in tudi morajo pomagati! Demisija Litvinova Opozorilo Chamberlainu Poljska pravi, da ne popusti. — Hitler in Mussolini grozita naprej, Chamberlain pa sabotira odločno politiko proti a- gresorjem. — Opozorilo sovjetske vlade Chamberlainu. 2501 MILLIJONARJEV BELGRADU Po uradni statistiki, ki pa je nepristopna širšim ljudskim plastem v Jugoslaviji je v Bel- gradu 2,501 ljudi, ki imajo nad milijon dinarjev vredno pre¬ moženje. Največ izmed teh mi¬ lijonarjev si je svoje bogastvo nagrabilo v zadnjih dveh de¬ setletjih, ko je ljudstvo trpelo največje pomanjkanje. 400,000 MANJ ROJSTEV NA JAPONSKEM Vsled dolgotrajne vojne na Kitajskem, ki je odvlekla nad milijon japonskih vojakov od doma, se je število rojstev na Japonskem v letu 1938 skrčilo za pol milijona. Velik padec rojstev dela že velike skrbi ja¬ ponskim fašistom, ki imajo tu¬ di na frontah velike izgube in ki se izčrpavajo iz leta v leto. HITLERJU HIŠI ISLANI) Island, ki leži samo 2,500 milj od ameriške obale in le 600 milj od Škofije, bi bil važen strategična to¬ čka za fašistično podjarmljenje sve¬ ta. Sovjetsko časopisje iznaša v po¬ drobnosti številne poskuse nacistov, spraviti Island pod svoj vpliv. Nacis¬ tični “učenjaki” so začeli dokazo¬ vati, da je Island pradomovina Ger¬ manov. ALI DOBI KANADA WAG- NERJEV ZAKON? V Ontariju je predložen na¬ črt, ki je po smislu precej po¬ doben Wagnerjevemu zakonu, ki ščiti delavsko demokracijo v Ameriki. Načrt je predložil minister Lapointe, ter ima vse izglede, da bo sprejet. Ta na¬ črt je tudi zelo podoben one¬ mu, katerega so še prej sku¬ šali uveljaviti organizirani de¬ lavci. Z napetostjo pričakovan odgovor poljskega zunanjega ministra Becka Hitlerju je vseboval stališče poljske vlade, ki je sledeče: Poljska ne more dovoliti da bi Hitler zasedel Danzing, še manj pa, da bi Nemci skozi poljsko ozemlje gradili 22 kilome¬ trov širok fašistični koridor. Poljaki ne odklanjajo normalne in med civiliziranimi državami običajne diplomatične razgovo¬ re o vseh spornih vprašanjih, sili pa se ne bodo udali. Angle- ško-francoska garancija poljskih mej je bila burno pozdrav¬ ljena. Beck je na indirekten, a razumljiv način odklonil spora¬ zumevati se s agresorji na račun Slovakov ali Ukrajincev, ka¬ kor so predlagali iz Berlina. Na fašiste je Beckov odgovor zelo slabo vplival, ker so naleteli na trden odpor, ker jim Poljaki niso popustili, ker se bo treba bojevati, če hočejo podjarmiti še Poljsko, ki ima za seboj obljube iz Londona in Pariza. Hitler in Mussolini, zadeta od odgovora Poljske, sta vpliv poljskega odgovora poskusila zmanjšati s tem, da sta objavila vojaški pakt med Italijo in Nemčijo. Ker je že dosedaj obsto¬ jala vsemu svetu znana zveza med Berlinom in Rimom, ta novi pakt ne prinaša nič novega v mednarodni situaciji, razen da demonstrira nepravilnost Chamberlainove politike, ki se je za¬ našala na to, da se ji bo s koncesijami (Etiopija, Španija, Al¬ banija) posrečilo odvrniti Mussolinija od Hitlerja. Najvažnejši dogodek na mednarodnem pozorišču v pre¬ teklem tednu pa je bilo izmenjanje osebe v sovjetskem zuna¬ njem komisarij&tu. Litvinov je odstopil, njegove posle je pre¬ vzel premijer Molotov. Menjanje osebe nikakor ne pomeni me¬ njanje temeljnega pravca sovjetske zunanje politike, kakor se piše po meščanskem in tudi po delavskem časopisju. Sovjeti so še danes na stališču, da je treba fašistično agresijo zaustaviti z odločnim, enotnim in složnim nastopom demokratičnih dr¬ žav, z vstrajanjem in izvajanjem odločne politike kolektivne varnosti, v katero morajo biti vključene vse dežele in ne samo nekatere. Sovjeti še vedno stojijo na stališču, da je popušča¬ nje :u p, avilna-politika, ki ****»■ po 1 demokratičnih, posebno malih narodov in držav, ter zahtevajo, da se s Chamberlainovim pravcem v mednarodni politiki en¬ krat za vselej prekine. Sovjeti so za vojaško zvezo z demokra¬ tičnimi državami, ki ima proglasiti, da bo s silo zaustavila vsa¬ ko agresijo fašistov kjerkoli. Rusija je za zaščito vseh malih in velikih demokratičnih držav in narodov in ne samo za zaščito anglo-ruskih-francoskih interesov. V gori omenjeni smeri so se glasili sovjetski predlogi za zvezo z Anglijo. S sovjetsko politiko se strinjajo ljudstva v vseh demokratičnih deželah. Sovjetskega stališča pa noče spre¬ jeti Chamberlain. Chamberlain, ki je po polomu Munchenske politike začel radikalneje govoriti ima še vedno v mislih tako politiko, ki bi preprečila popolen polom fašizma. Chamberlain je hotel sprejeti Rusijo v tako zvezo, v kateri bi Sovjeti mora¬ li prevzeti odgovornost za nadaljna popuščanja, na katere je pripravljen Chamberlain. Chamberlain je odklanjal vsak ja- (Nadaljevanje na 2. strani) KrivitskY—navaden goljuf NA TEGA PREVARANTA SE SKLICUJEJO PIRC, DE¬ BEVC, GARDEN IN MOLEK PRI BLATENJU PROSTOVOLJCEV IN RUSIJE V “Ameriški Domovini” ponatiskujejo še sedaj “Sta¬ linova roka v Španiji”, ki je izšla v reakcijonarnem “Sa- turday Evening Post”. Tudi Garden in Molek sta ponovno navajala pisca teh izmišljotin kot pričo, da so prostovoljci v Španiji bili samo janičarji Stalina itd., itd. Pisec teh izmišljotin se je izdajal za sovjetskega ge¬ nerala in šefa ruske tajne službe, ter se je posluževal ime¬ na Krivitsky. Tednik^Netv Masses” v Ne\v Yorku pa se je potru¬ dil ugotoviti pravo identiteto tega “generala” in dognal je sledeče: Pravo ime Krivitsky-ja je Shmelka Ginsberg. Rojen je bil v poljski vasi Podvolečiska, pod bivšo Avstrijo. Ni bil nikoli vojak, ni bil nikoli v Rusiji, ni nikoli videl Sta¬ lina ,ne Vorošilova. živel v Parizu kot avanturist. Nežna napisati niti poštenega pisma, še manj pa kak članek. A- vanturista Ginsberga so privedli v Ameriko reakcijonarni krogi in napravili- iz njega sovjetskega generala, ter ga krstili za Krivitsky-ja. Kar je bilo objavljeno v “Saturday Evening Post” je napisal po svoji fantaziji Isaac Don Levine, prijatelj Su- sane LaFoIIette, ki je trockistična agentica. Agencija, ki je prodajala izmišljotine objavljene pod podpisom Kri- vitsky-ga, je Curtis Brown Inc., ki pripravlja sedaj še po¬ sebno knjigo. Da “Ameriška Domovina” ne bo prenehala objavlja¬ ti izmišljotine “Krivitsky-ga”, to je naravno. Od vseh lastnosti je ravno poštenosti najmanj pri “A. D.” če bodeta pa Garden in Molek našla toliko moralne korajže, da prekličeta obdolžitve zgrajene na podlagi avanturista “Krivitsky-ga”, če bode ta po novinarski dol¬ žnosti priznala, da sta bila potegnjena za nos in da “Kri- vitsky” sploh ne eksistira, — to bomo pa videli. TOREK, 9. MAJA' 2 “NAPREJ” 1939. Kerže v nekaterih vprašanjih M stri. nja s cilji “Napreja”. Takih g^. kov bo 1. Molek srečeval vedno ■ med ameriškimi Slovenci, ki ^ naprej in ki puščajo za seboj ' ki so svojčas res tvorili predstrnj’ ki -- >° f o ‘ !> at 5 ' iic 6 ‘ 1 ti’ (roni > * ** d* <*-* ,«action c joi‘ r r Zadnjič sem gledal film, f;j I th< predstavljal delovanje kriminal, oP ulcl)t takozvanih J c d rcpl slrenuo' ills of ■•The 1 pa so zaostajali in zaostajali ^ ko, da so danes, 1939 leta, že na njem koncu repa progresivnega dj lavskega gibanja. * * * organizacije šen cev”, ki so bili in so po nek mestih še danes strah in trepet ■ trgovci. Za dobro plačo najeti ral tirji organizirajo skupino ljudi, y jntrod Ul razširjajo vesli, da je n. pr. $£j „er o£ pivo zdravju škodjivo in naran^ that so strupeno. Ljudi se polašča siro le. Th< prodajanje Steel-piva se skrči, m. measur Velika ogorčenost je nastala, ko so izvedeli, da pomorska skebska gencija v Everett, Mass preskrbuje skebe, je zaprla skebsko agencijo “Beacon Jack”. Agencija je morala zapreti svoja vrata, ko je bilo doka¬ zano, da je agenciji pomagala tudi policija. zem, ki si je priboril in tri leta ob¬ deloval svojo zemljo, ki je sam u- pravljal tovarne, soodločeval v vod¬ stvu države, takšen narod ne more biti in ne bo nikdar rezerva fašiz¬ mu (Rim-Berlin osišču), nego še na¬ dalje avangarda v borbi proti faši¬ zmu! Motijo se tisti, ki mislijo, da je s Frankovo zmago v Španiji dosežen mir. V Španiji ni miru in ga ne bo prej, dokier ne bodo vse zahteve buržoazne demokratske revolucije izpolnjene. Reakcija je sicer za ne¬ kaj časa podaljšala svoje življenje. V zameno za izgubljene pravice je ljudstvo dobilo koncentracijska ta¬ borišča, ki bodo le še podkurila svo¬ bodoljubno špansko ljudstvo. Ne bo dolgo, ko bomo ponovno slišali klic španskega ljudstva k solidarnosti. Zato ne držimo rok križem. Priprav¬ ljajmo se! Ustvarjajmo v svojih vr¬ stah enotnost, enotnost in zopet e- notnost. nu, cela serija imela precej stvaren izglcd. Brez podtikanja seveda tudi pot ni šlo in če bi glavni odbor mogel svojemu uredniku prepove¬ dati še to slabo lastnost, kakor mu je kočijaško psovanje, bi bili spet. korak naprej k dostojnejšemu ob¬ čevanju. Če ima kdo obtiščan kak prst na nogah in še kako bradavico pod pazduho, bi bilo podtikanja trditi, da je ves v bradapicah in da je sploh trdokožec. V Keržetovih člankih je bilo res nekaj kurjih očes in brada¬ vic, toda celotna vsebina in smisel njegovih člankov o slovenskem tis¬ ku je bila pravilna. Molek pa se je izognil celemu telesu in predstavil čitateljem bradavico kot najglav- nejše in v tem je zagrešil svoj stari greh, ki se ga drži kot prilepljena srajca. Priznamo, da se je Moleku zelo dobro posrečilo, na podlagi številnih citatov -dokazati eno, nantreč,- da^ie Frank Keržetovo pisanje v letu 1939 drugačno, kot je bilo pred tri¬ desetimi leti, p redno so se zgodile nekatere “malenkosti” v svetu, kot svetovna vojna, ruska revolucija polom oportunizma 11 internaciona le, svetovna kriza kapitalizma, pri hod fašizma na oblast in njegove a- gresije, zmaga socijalizma v ZSSR itd. Ker Frank Kerže po vseh teh “malenkostih”, ne piše več tako, kot je bilo pravilno 1909, je po logiki, po formalni logiki 1. Moleka, postal nedosleden. Nedoslednost pa je bati¬ na, katero vihtijo okoli sebe pozna¬ valci Marlesovih besed, ki pa niso doumeli vsebine in smisla Markso- vih naukov. Marksizem ni nobeno sveto pismo, Marks ni zapustil svo¬ jim učencem bogastva besed, tem¬ več bogastvo metode, katero pa farizeji in pismouki “marksizma” ni¬ kakor ne morejo doumeti. Ker je Frank Kerže v najhujši ju¬ lijski vročini, kakoršno je, recimo, predstavljalo 1909 leto, trdil, da je za človekovo zdravje najpriklad- nejše pokrivalo slamnik, sedaj v najhujši zimi, recimo 1939, pa ga vidimo da priporoča najtoplejšo pol¬ hovo kučmo, ga formalni logiki ob¬ tožujejo nedoslednosti. S citati iz 1909 dokažejo, da je bil svoj čas za slamnik, sedaj pa je spremenil svoje mišljenje, torej je šleva. Pa¬ metni pa so oni, ki spremembe oko¬ li sebe ne upoštevajo in “dosledno” zastopajo v 1939 isto, kar so v 1909. Kar smatra I. Molek kot krivdo pri Frank Keržetu, je v resnici njegova velika zasluga. Kerže, ki zna najbrže mnogo manj Marksovih besed kot Molek, je, mogoče nehote, bolj bli¬ zu marksističnemu gledanju na svet, kot urednik “Prosvete”. Kerže se razvija s svetom in ne zapira oči pred nastajajočimi spremembami, Molek pa si baše ušesa z vato in na oči si je nataknil najtemnejša očala, ter misli, da se na svetu nič ni spre¬ menilo, ker on tega ne sliši in ne Th tovarne piva, ki je najela in pij^ prope>' šepetalce”. O sličnih “ šepetalcih” slišimo i> in Detroita. Javno in s polno odgotot. 000 d° e ' nostjo si nihče ne upa “šepeti’ counties Toda tako v temi in anonimno $ e ' se širi na primer “strašna" Tionici, in the n ; da urednik “ Napreja” in vsa njego. Ho'V can v a družina hodi v cerkev, kjer da j> ere wh' kuhana in pečena, če bi bilo m kg in a kar se “šepeta”, bi po duhji iji M people. besedah smernic “Napreja ” zadri:- 9° P nje urednika ne zaslužilo nobfte diildren kritike, ker PREKO VSEH VB ;5,00C ai SKIH IN STRANKARSKIH RfJ, - LIK, druži čitatelje “Napreja’ e-.;: i J II da so proti fašizmu in za pregrd 14. lil Torej, če bi urednik ali kdo dred bodil v cerkev, v ostalem bi pa W 14, j dober član unije, podpornega dni- JERINS štv%, borec proti fašizmu in reakd ji itd., bi mu njegovo versko Čanje ne smel nihče očitati, Na veliko žalost “šepetalcev”' Detroitu, ki sc pri tem opravilu ‘i grinjajo v socialistično obleko, veliko veselje njihovih zaveznikov ol P eoP spommj Kpn če so ži nas, ki še mno vo spoi zatemn: šole g. Trunka, pa moramo poseda naše d< ti novo “strašno” reč: Šlenilm troci urednika “Napreja” niso 1 ščeni, najbolj se mu po pittsburS ] Butler cesti očita, da ga že desd t letja ni videl nihče v cerkvi, da d j nedolžnih otročičev ne pošilja v ^ žjo hišo g. Kebeta. Detroitski “šeft talci” bodo morali iztuhtati novo melodijo za svoje gramojott , Boljše pa bi bilo, če bi se tega * vidi. J. Radečan. Kerže priporoča, in kar je še več vredno, praktično deluje za združenje slovenskih delavskih organizacij (podpira in sodeluje pri skupnem nastopanju H neivgorških druš 1 ’td.), ker vidi in razume razvoj svetu. Molek pa vsemu in vsakemu poskusu združenja in skupnega na¬ stopanja nasprotuje, ker ne vidi in ker ne razume razvoja in sprememb ki so nastala in ki nastajajo v svetu Ker se Kerže razvija naprej in ne »azaj, razume prizadevanja “Naprc- keta odvadili in če so že bojem razpoloženi, naj se borijo z uv lim mečem, ne pa orožjem . nalnega podzemlja. Ob priliki demisije Litvinova, terega posla je prevzel Molotov 1 je obenem predsednik sveta skih komisarjev, (kar odgovor^ ložaju ministerskega pn — se je začelo splošno M izmišljevanje, kaj ta spre vodstvu sovjetske zunanje f pomeni. V tej zvezi smo čitaH čitamo najrazličnejše razloge, nobene pravilne in nobene ” er * Zakaj nobeden buržoazni tor ne pogodi pravilne razlagi * meri sovjetske prilike z vatM’j velja samo za kapitalistični st ‘‘ 0 t, se je še. žeto ži-, amo : razdalja ni like milega obraza naše dobre matere. Naša dežela še ni v vojnem metežu. Mi vojne tudi nočemo. In vendar je napadanje na mir z vsakim dnevom silnejše. Voj¬ ska se ne da odvrniti samo s tem ,da pokrijemo naše glave z rjuhami. Zaščita miru danes zahteva ljudskega nastopanja in izražanja mnenj. Zato mora¬ mo proučiti svetovne dogodke in pripraviti mirovni sistem združenja. Protekcija miru zahteva več kakor samo ljudsko izra- ženje, v prid efektivnega mi¬ rovnega sistema. Zahteva tudi delovanja in požrtvovalnosti. To je namen “MATERIN¬ SKEGA DNEVA MIROVNE PARADE”. Cleveland City Council je sprejel sklep, da iz¬ vede MATERINSKI DAN le¬ tos, kakor vsako drugo leto, da se opozori ljudstvo na gro¬ zečo nevarnost vojne. To je naš namen, ki smo ga podvze- le: da opozorimo ljudstvo, za jamstvo miru, za preprečitev in za ohranitev' internacional¬ nega miru. Vsak lahko govori o miru. V resnici vsakdo govori o.njem. Najglasnejša sta Hitler in Mu¬ ssolini, seveda tudi Japonski Vojni-lordi. Jasno je, da nji¬ hove besede samo zakrivajo njihove načrte. Predsednik Roosevelt je rekel, da so deja¬ la močnejša kakor besede.” "MATERINSKI DAN MI¬ ROVNE PARADE” hoče več in bolj pomagati ljudem, razu¬ meti pomen tega načrta ljudi, hi nas hočejo pahniti v vojne grozote. Mi in naše organizacije lah- . 0 Pomagamo, da bo ta parada ‘mela velik uspeh. Materinska Organizacija nas prosi, da se udi mi Slovenci in Slovenke 'beležimo pološtevilno. Prosi Se tudi društvene in pevske or¬ ganizacije, da se odzovejo te- ^ Povabilu in tudi slovenski Godbeniki so vabljeni. Mate- ^ ^ e lijo, da bi pevska dru- ^ Va prepevala svoje narodne lJe smi. Lepo bi bilo, ko bi bili Slovenci skupaj, društva s svo¬ jimi zastavami, ženske in mo¬ ški v narodnih nošah in ženska Zveza s svojimi članicami s krasnimi kostumi. Ta parajta, bode zvezana s velikimi stroški. Prosi se dru¬ štva in posameznike, da daru¬ jejo mali dar, za pokritje stro¬ škov. Denar lahko oddaste na konferenci ali ga pošljete na ta naslov: Mothers’ Day Peace Parade Committee 620 Engineers Bldg. Telephone: Main 4349 Matere še posebno priporo¬ čajo okrašenje vozov (Flote) in narodne noše. Čehinje so se že odzvale, da se vdeležijo v narodnih nošah. Vseh skupaj je že 90 organizacij, ki bodo sodelovale pri paradi. Upam da tudi mi Slovenci ne bodemo zadnji! Za vse podrobnosti se obr¬ nite na gori omenjeni naslov. Ali pa na: Anna Urbas, 14313 Sylvia Ave. ANNA URBAS. Johnstovvn, P a . __ Conemau- ška federacija, v srcu premo- garskih naselbin, je imela se¬ jo. Rudarji in cela Amerika z največjim zanimanjem sledijo razvoju borbe med rudarsko unijo in podjetniki in zavze¬ majo stališče: ali za upraviče¬ no borbo rudarjev ali za po¬ djetnike. Conemauška federa¬ cija pa je razpravljala o vsem, samo o življenski borbi rudar¬ jev ni bilo ničesar na dnevnem redu. Da o svetovnem položa¬ ju, o fašizmu zunaj in znotraj Amerike ni bilo govora, vse to kaže smer, v katero se nagi¬ bajo odgovorni v conemauški federaciji. F. Podboj je izgubil cesar¬ sko delo. Za njega se sedaj po¬ tegujejo. Da, za vsakega se je treba potegovati, tudi za Pod¬ boja, če se mu je zgodila kri¬ vica. Toda koliko drugih, še bolj potrebnih je zgubilo de¬ lo, pa se ni nikomur vredno zdelo, pomagati jim. Ta dvoj¬ na mera, ta je krivična. Delav¬ ci, ki so delali pod Podbojem pravijo, da še nikoli niso ime¬ li tako sirovega bosa, kot je bil Podboj. Z najgršimi nazivi je psoval delavce in posledica vsega je sedaj ta, da ljudje govorijo: Vse komuniste in so- cijaliste je treba pobiti, ker so hujši priganjači kot vsak dru¬ gi- Skebov v vrstah U.M.U. ni nobenih. Pač pa dobavlja ske- be Progresivna unija, ki nam delajo skrbi. Vse te zadeve, od katerih zavisi bodoči položaj rudarjev se Podboja in drugih vodilnih socijalistov nič ne ti¬ čejo. Oni se dobro počutijo v vlogi bremzarjev, ki zadržuje¬ jo vse skupaj nazaj. Pregovor pravi ,da še osel ne riga za¬ stonj in zastonj tudi to zadr¬ žanje federacijskih koman¬ dantov ni. Angleško poslujoče društvo je imelo svojo obletnico. Veste kje se je prireditev vršila? V dvorani fašističnega “Deutsch- er Bunda”. V objavah v “Pro¬ sveti” so seveda izpustili ime dvorane, ker tega bi jim celo Molek ne blagoslovil, da se mečejo kar javno v fašistične roke. Toda Vidrich vse to ve. Slab varuh jednote, ki dopu¬ šča mladini bratenje s fašisti. Prvi maj smo kar dobro praznovali. Socijialisti njišo i- meli nobene prireditve, komu¬ nisti pa dober shod, banket in 700 Sunday Workerjev je bi¬ lo prodanih. Strah pred komu¬ nisti izginja, čim postajajo ljudje zavednejši. Naše slo¬ venske trockiste je razkačilo čez vse meje, ko sem v uniji dobil največ glasov. Počasi bo tudi še drugod strašenje z “rdečo nevarnostjo” prene¬ halo. Slovenski dan v Pehni so ko¬ mandanti najprej zavrgli. Pa so se nekateri bolj razsodni, kot n. pr. Zornik, postavili na noge in sedaj je vendarle že sklenjeno, da bomo tudi iz na¬ še okolice zastopani na veli¬ kem Slovenskem dnevu v Pitts¬ burghu. Radi bi čitali spet kako po¬ vest za velike otroke, tako kot je bila zadnjič v Napreju. Joe Planton. O RAZNIH PROBLEMIH TEŽKO ŽIVLJENJE RUDARJEV PODPIRAJMO WORKERS ALLIAINCE MI DELA VCI Mi delavci, združimo se! Moč naša je v enotnosti! Naprej! Za naše pravo, da damo delu čast in slavo! Mi delavci, . borimo se! Le z borbo bomo zmagali! Naprej! V lepšo dobo zahtevajmo kruh, mir in svobodo! Mi delavci, učimo se! Nevedncž največ pretrpi! Naprej! Za večje znanje, ^ kdor je sposoben uspehe žanje! Mi delavci, borimo se! Trpin se žrtev ne boji! Naprej! Nič ne zgubimo! le svet trpljenja osvobodimo! Radečan. Cleveland, O. — Organiza¬ cija Workers Albance nazna¬ nja vsem WPA delavcem, or¬ ganizacijam, društvom, trgov¬ cem itd., da se pripravlja za pohod v Washington, D. C. 27. maja t. 1. Program Workers Albance je sledeč: Da se za- poslali vse za delo zmožne dr¬ žavljane in nedržavljane. Vsakemu je znano, da se položaj in razmere vsak dan bolj zaostrujejo. Workers Albance pošilja proteste in prošnje na kongres in senator¬ je, ki pa nočejo slišati glasu trpečih in delo željnih. Work- ers Albance se bori za dobro¬ bit vseh, ki so na relifu in za WPA dela pO vsej Ameriki. Organizacija, ki štejp pol mi¬ lijona članov, bo v Washing- tonu naredila največji pritisk, da kongres dovoli dovolj de¬ narja, da se bo delo WPA na¬ daljevalo. Mi smo trdno pre¬ pričani, da svoj cilj tudi dose¬ žemo, če nas podprejo vse or¬ ganizacije, vsa društva, da nam dajo svojo moralno in gmotno podporo, kajti le na združen in solidaren način bo- SPREMEMBA NASLOVA Vsled preselitev tajnika Odbora za pomoč prostovoljcem v Franciji, višite v bodoče na njegov novi na¬ slov ki glasi: M ATT SPOLER, 160 HcndMrson St., N. S. Pittsburgh, Pa. mo v stanu pomagati brezpo¬ selnim družinam. Zato apeli¬ ramo na vse organizacije, da v času, ko bo 14000 delegatov Workers Albance v Washing- tonu zborovalo, da v istem ča¬ su pošiljate na vašega kongres- mana in senatorja brzojavna pisma in zahtevate od njih, da podpirajo naš' program. Ta podpora je zelo nujna. Finančno lahko podpremo, da prispevamo po svoji moči. Kdor pa ne zmo^e dati kaj v denarju, lahko prispeva jest¬ vine. Vse je dobrodošlo! Pri¬ pravljalni odbor bo obiskal tr¬ govce in posameznike. Prepri¬ čani smo, da nobeden ne od¬ kloni podpore ter da bo vsak iz srca rad pomagal iz zave¬ sti, da pomaga sam sebi in svo¬ jemu bližnjemu. Ali se zave¬ date! če zmagajo nasprotni¬ ki WPA, bodemo trpeli posle¬ dice vsi, lastniki hiš, trgovci in organizacije. Pred nami leži izbira dobro ali slabo in sami si pišemo usodo! Odbor Workers Albance 23. w Todorovich. “DVA POTEPUHA” V STRABANE PA. Strabane, Pa. — V nedeljo 21. maja pa vsi od blizu in daleč v Strabane. Zakaj? Za¬ to, ker bo ob 2 uri popoldne v dvorani dr. 138 SNPJ pred¬ stavljana šaljiva burka “Dva potepuha”, katero morate vi¬ deti. Igralci in igralke se prid¬ no učijo in vežbajo, da bo predstava te smešne in zabav¬ ne burke čim boljša. Potepu¬ ha mrzita vsako delo, hodita po gostilnah, dobro pijeta in jesta, nimata pa niti centa v žepu. Dobrodušni krčmar Polž . . . Pa kaj bi vnaprej pripove¬ doval, pridite pa boste videli. Dramatski klub “SOČA”, ki prireja igro, vas vabi vse na veliko udeležbo. Torej, na svi¬ denje 21. maja ob 2 uri popol¬ dne na predstavi. _ A. Rožanc. 20-letnica “Jugoslavije” v Johnstovvnu Johnstovvn, Pa. — Naš pev¬ ski zbor “Jugoslavija” bo ob¬ hajal svojo 20-letnico s plesom in koncertom. Plesna zabava še bo vršila v sobodo zvečer 13. maja, koncert pa v nedeljo 14. maja ob 2 uri popoldne. Za ples bo igrala Koračinova godba. Največ zanimanja pa je za koncert, na katerem bo pelo. naše društvo opereto Ttožma- rin. Na koncertu sodelujeta še “Rodoljub” iz Johnstovvna in “Prešeren” iz Pittsburgha, kar pomeni, da bo v nedeljo lepa' slovenska pesem donela po Moxhamu in da jo bomo šli vsi poslušat, da dostojno prosla¬ vimo 20-letnico trudapolnega kulturnega delovanja. Član društva. Detroit, Mich. — Neprijetno je, vedno opozarjati naše slovenske chicaške liste radi delavstvu škod¬ ljivega pisanja, katerega se zmirom bolj poslužujejo. Kar je dobrega v njih, ne more odmeriti onega kar je slabega in škodljivega. Ne mo¬ rem si kaj, zdi se mi, da me narava v to primora, da omenim nekatere škodljive članke, ker če ne bi po¬ vedal, počutil bi se krivega. Dobro da je Naprej počel izhajati, da mo¬ re človek pisati resnico, brez cenzu¬ re in diskriminacije. Pred časom sem bral uredniški čla¬ nek “Prosvete”, pod naslovom: “Brez izobrazbe ne bo šlo”. Izobraz¬ bi seveda nobeden zaveden človek ne nasprotuje. Ali to pa danes toli¬ ko pomeni, kot če bi človeka prikle¬ nil k močnemu stebru, potem pa vpil nad njim, da mora bežati, ko, se ve da ne more. Tako se tudi ve, da ima le malo število mladih ljudi priložnost obiskovati visoke šole. Pri tem mi pride na misel mnenje naših rudarjev v Minnesoti. Pred več leti, sem se tudi jaz tam na¬ hajal. Delati smo morali težka in nevarna dela, trpeli smo kot živi¬ na. Obleka, če se sme ono tako ime¬ novati, kar smo djali na sebe prej kot smo počeli delati, je bila kot de¬ bela skorja, katera se je pa redno vsak dan razmočila od pota, kateri je prihajal od težkega dela. Velikokrat se je čulo tisti čas od naših ljudi: “O, srečni so mali o- troci, tukaj rojeni. Njim ne bode treba opravljati taka težka in ne¬ varna dela, vsi imajo priložnost do šolske izobrazbe.” Ja, res, vsi so obiskovali šole, ljudske in srednje, veliko tudi univerze. Sedaj pa, ko so dorasli, jih je mnogo, kateri ne morejo še takega dela dobiti, kot so ga nekdaj imeli njihovi očetje. Tak¬ šne primere najde lahko skoro vsak. Dobro vemo, da brezposelnost ni prišla zaradi pomanjkanja izobraz¬ be ,tem več ^zaradi kapitalističnega sistema. Reakcija sabotira, da uve¬ de fašizem. Fašisem ima najbolj pro¬ sto pot takrat, ko je v deželi delav¬ ski nesporazum. Zato je zelo potre¬ bno in važno, da vsak ve to: Kdor deluje proti skupnosti, posebno de¬ lavstva, ta deluje za fašizem. Posebno oni bi to morali vedeti, kateri se smatrajo za izobražene. Časi so preresni, da bi se igrali z poli¬ tiko, ko se nahaja demokracija v nevarnosti. Kaj je pomagala izobraz¬ ba nemškim ljudem, kateri se se¬ daj nahajajo pod fašizmom in na¬ cizmom? Njihove knjige, katere so bile tako rekoč duša civilizacije, so bile požgane, pisatelji pa vrženi v zapore. Nedvomno, mnogo miljonov nedolžnih trpinov nas proseče opo¬ zarja, da bodimo oprezni, vprid nam samim in končno tudi vprid žrtvam, katere se sedaj nahajajo pod jar¬ mom fašizma in nacizma. Storimo kolikor se da, da bodemo pomogli u- stanoviti boljše, veselejše in sigur- nejše ekonomsko stanje, da skup¬ no delujemo za obrambo demokracije in pr,oti fašizmu. Kot izgleda je ciklon fašizma u- rednika Prosveete zelo izdelal. Pra¬ vi ,da so sedanji časi zelo komplici¬ rani in da ljudje ne morejo več ve¬ deti, kaj je demokracija ali tiran¬ stvo, kaj svoboda in kaj diktatura. Jaz bi mu svetoval, da naj bi si vzel za par mesecev počitnice in da bi šel kam v samoti premišljevati nekoliko o tem. Ljudje ne verujejo, da je on tako izmučen, nego mi¬ slijo da je hudoben, da zavaja, da bi jih rad napravil take da res ne bi mogli razločevati dneva od noči, ter da bi tako pričakali fašizem v vražah in medsebojnem preziranju. Nazadnje še pravi, fašizem in naci¬ zem je slab tudi za kapitaliste. Mo¬ lek misli takole: Ko bodo naši lju¬ dje o tem čuli bodo rekli: Če je za kapitaliste slab fašizem, pa naj pri¬ de, naj tudi oni skusijo kaj slabe¬ ga. Ali Molek se moti! Delavci či- tajo različne časopise, ne samo Pro¬ sveto, in poleg tega imajo tudi svo¬ je izkušnje. Fašizem in nacizem je ideal za kapitaliste, ker pod fašiz¬ mom delavci nimajo volilne pravice, nimajo pravice organizirati svoje u- nije ,ne svobode govora in tiska. Ve¬ čina kapitalistov iz vsega sveta pod¬ pirajo in pomaga fašizmu. Zato ima pa tudi Mr. Ford medalijo od Hir tlerja. Gotovo, nekoliko dvoma i- majo kapitalisti. Boje se, da bi i- meli samo nemški bankirji najbolje privilegije v ropanju. To pa tudi Strabane, Pa. — Že nad me¬ sec dni smo izprti. Kompani- je so zaprle rudnike in nad 350,000 rudarjev, po večini družinskih očetov, mora poči¬ vati brez zaslužka. Prisiliti hočejo rudarje, da spejmemo pogoje kompanije, ki bi rade obrdžale sistem kaznovanja in uvedle dvojno unijo, da bi bili rudarji razcepljeni in slabi. Po slabih in medseboj sprtih, pa »bi kompanije udarjale, ka¬ kor bi se jim zljubilo. Rudarji pa vemo, da je na¬ ša zaščita v močni in enotni u- niji in zato se ne damo spelja¬ ti na led in sledimo unijskim voditeljem, ki vodijo našo bor¬ bo za boljše življenje. Najtežje delo ima rudar, ki pa prejema najslabšo plačo za svoje delo. Za takozvano mrt¬ vo delo rudarske plače niso no¬ ben zaslužek. V rudnikih ni tako kot je v tovarnah. V rud¬ nikih iz vseh koncev preti ne¬ varnost. Slab zrak, voda, plini, kamenje visi nad glavo. Štiri oči bi moral imeti rudar, da bi se lahko izogibal neprestanim nevarnostim. Ko gre rudar v rudnik, mu na radijo pripovedujejo in kri¬ čijo, kako se mora ravnati, da se izogne nevarnostim, še pre- dno si na delu, te vpitje na ra¬ diju napravi nervoznega. Ko pa prideš na mesto dela, te pa priganjajo in zopet vpijejo iij. vpijejo nad teboj, da se ne moreš držati navodil za var¬ nost, tudi če bi hotel. Tisti, ki nam na radiju daje tako h*pa navodila za varnost, jame naj- brže še ni videl in skusil. Na lepem prostoru, kjer ni kamenja in vode, tam zarine¬ jo stroje. Kjer pa je kamenje in vse pod vodo Jam bi se stro¬ ji pokvarili in zato naženejo na taka mesta rudarje, da so mokri kot miši. Zaslužiš pa nič pri takem delu. Za stroje skr¬ bijo, za rudarjevo zdravje pa nič. Ko te parkrat pobije, te ne marajo več. Pravijo, da i- majo preveč stroškov z pobi¬ tim delavcem. Operatorji bi radi imeli še več oblasti nad rudarji in zato nočejo podpisati kontrakta. Pa se rudarji ne bomo vdali pritisku, ki ga vršijo nad na¬ mi. Enotno bomo vstrajali v usiljenem boju dokler ne zma¬ gamo. A. Rožanc. COVERDALE, PA. Zadnjič je Martin Osterman poročal nekaj o zaostali pla¬ či, katero bi bili morali premo- garji dobiti na plačilni dan 14. aprila. Namesto denarja za tritedensko delo pa so ne¬ kateri dobili te 30% v skripu, katere je moral vsakdo pustiti v Pittsburgh Terminal Coli štoru. Nekateri pa niso hote¬ li vzeti niti tega, ker vedo, da bi bili pri tem osleparjeni od kompanije še za kakih nadalj- nih 20%, poleg visokih cen, katere računajo za hrano v kompanijskih štorih. Rajši ča¬ kajo likvidacije in upajo, da bodo vsaj nekaj dobili za svo¬ je tritedensko delo. Ko je kom- panija videla, da so premo- garji hladnokrvno “sprejeli” plačo, so kmalu ustavili še skrip, tako da je družba obdr¬ žala tistih krvavih 57 tisoč do¬ larjev. Ljudstvo je zelo hudo pri¬ zadeto vsled tega. Brezposel¬ ne podpore še ne dobivamo in moramo živeti kakor smo ži¬ veli že večkrat v dolgih bitkah za naše pravice. Najbolj pa nas jezi dejstvo, da je stavko povzročil William Green in Joe Ozanich, ki daje¬ ta potuho vsem veleindustri- jalcem, da bi uničili delavske organizacije CIO, ki se v seda¬ nji krizi dosledno borijo za kruh in enotnost delavcev. Pa tudi ne moremo zapopasti ka¬ ko more biti Green, ki je pri¬ šel iz vrst premogarjev, naš izdajalec? Green je že tako dr zen, da zahteva volitve. Zakaj Vendar volitve? Eni trdijo, da šteje “Progressive Miners” u- nija komaj kakih 4 tisoč čla¬ nov v Illinoisu. Drugod sploh ni sluha ne duha o nji, ker majnerji niso slepi in gluhi. S tem trikom nas ne bodo nikoli dobili! Pri nas v Coverdalu vlada popolna solidarnost, čeprav i- mamo v našem lokalu nekaj bivših skebov. Solidarnost vla¬ da v našem bližnjem Libraryu in povsod. Napovedana stav¬ ka nas ni nič iznenadila, ker hočejo Chamberlinovci pronajti. Da¬ li so fašistom nekoliko malih držav, da vidijo kako bodo ravnali s tuji¬ mi kapitalisti, predno mu dajo si¬ gnal, da naj zavzame še velike dr¬ žave. Hitler in Mussolini delata sa¬ mo to, kakoršne ukaze dobita od najvišje kapitalistične in finančne reakcije. Jos. Drobnich. vemo, da brez boja ni zmage. Pittsburgh Terminal Coal Co. ni bankerot, ampak mogoče le poskuša kakšen novi trik re¬ organiziran j a. Zato bo treba paziti, ra nas na kakšen pre¬ meten način zopet ne prevari in podpiše kontrakt z kako skebsko unijo. Nekateri upajo, da bo vlada Združenih držav posegla vmes in poravnala spor, To je ne¬ spametno, ker vlada navadno drži z kapitalisti. Mi premo- garji in ostali delavci sami mo- pišejo dostojno pogodbo, pa bo ramo prisiliti barone, da pod- premoga dovolj in stavka bo končana z zmago na naši stra¬ ni. Stavka je hudo prizadela tudi trgovce. Najbolj prizade¬ ti pa so oni, ki so kupovali svoje potrebščine v kompa- nijskem štoru, ki jim sedaj ne da nobenega kredita. Prav i- majo tisti, ki pravijo, da je da¬ našnji sistem gnil. V Coverdalu smo namerova- li prirediti piknik na 4. junija, pa smo morali začasno opu¬ stiti. čakamo/ da se prične z delom. Premogar. DRŽAVNA C.LO. KONVEN¬ CIJA SE VRŠI V HARRIS- BURGU, PA. Harrisburg, Pa. — Danes je tukaj pričela zborovati druga letna konvencija Pennsylvania Industrial Union Council, v kateri so včlanjene vse lokalne unije CIO v Pennsylvaniji. Zborovala bo dokler ne dovrši vsega važnega dela. Njeno poglavitno vprašanje bo legislacija. Razne delavske postave, ki so bile sprejete v zadnjem zasedanju novega de- ala, so sedaj v nevarnosti, med njimi zakon o kompesaciji in civilnih pravicah. Konvencija ima več točk na svojem legislativnem progra¬ mu, ki so velike važnosti za vse delavske sloje. ANGLEŽI PROTI POLITIKI MARELE Institut za ugotavljanje ljud¬ skega razpoloženja v Angliji je napravil štetje, pri katerem se je pokazalo, da je 83% An¬ gležev proti politiki popušča¬ nja napram fašistom in da je 92% Angležev za o.brambeno zvezo z Sovjetsko Unijo, “NAPREJ” TOREK. 9. MAJA 1939 ZA OSVOBODITEV RUDOLFA OPARA Cleveland, Ohio. — Akcija za 0 - svoboditev tega mladega slovenske¬ ga fanta iz groznega trpljenja Fran¬ kovih ječ v Španiji je nujna, Naj ne bo nobenega slov. srca tako trdega, da bi ne začutilo trpljenje enega člana našega slovenskega naroda. Rudolf Opara ni nobeden kriminalec, pač pa boritelj za svobodo človeko¬ vo, ne samo za nas Slovence pač za vse narode, ki se bore za demokra¬ cijo, za boljšo srečo človeka. On je zastavil svoje mlado življenje v bor¬ bi za ideje v katere verujemo vsi. V Španiji je 230 slov. grobov, 230 življenj je darovanih za te ideje. Njim nemoremo nič več pomagati, ker so izkrvaveli na bojnem polju, toda v imenu teh moremo pomagati enemu živemu. Mi Slovenci smo lahko ponosni, da imamo toliko hra¬ brih mož, ki se v teh časih trenja in preobratov zavedajo svoje dol¬ žnosti. Zato je naša dolžnost, da se otresemo malodušnosti in storimo vse kar je v naši moči, da se Rudolf Opara povrne domov k svoji mate¬ ri, bratu in sestri, ki ga tako pogre¬ šajo. Zato še enkrat kličem onim, ki 'se v svoji malodušnosti spozabljajo z prav nič častnimi dovtipi. Pomi¬ slite samo koliko pretrpi njegova mati in družina. Ako vam ni do drugega naj vam bo vsaj človeška dolžnost do bližnjega, da pomislite na trpljenje matere, ki ima sina v 20 letni ječi in to še v tujini, kjer ga ne more videti ali mu pomagati. Zatorej ne križajte ubogi materi sr¬ ca. Bodimo rajši ponosni nanjo, da je dala svetu sina kakršnih potrebu¬ jemo in jih bodemo potrebovali še več. FILMSKA PRIREDITEV ZA OPARO Odbor pripravlja za petek 12. majnika ob 7:30 zvečer v Slovenskem Delavskem Domu, 15333 Waterloo Rd„ Collin- wood, filmsko predstavo “A če pride vojna”, (If War Comes Tommorrovv”.) Vstop¬ nina 20 centov bo vporabljena za pokritje stroškov akcije za osvoboditev Opare. Oglejte si film, v katerem se kaže en del velikih sovjetskih vojaških pri¬ prav za prihajajoči obračun s fašizmom. IZZA PLOTA Medtem ko napredno časo¬ pisje pomaga akciji za osvo¬ boditev Rudolfa Opara, je I. Molek v “Prosveti” že ponov¬ no vrgel kamen na delovanje odbora, katerega častni pred¬ sednik je Louis Adamič, bla¬ gajnik pa Matt Petrovič, gl. odbornik SNPJ. Članstvo je vsled tega zadržanja urednika “Prosvete” ogorčeno in izra¬ ža to tudi v svojih dopisih. Prve korake, ki jih je podvzel od¬ bor, so peticije, katere se bodejo razposlale na vsa društva jednot. Na te peticije se bo pobiralo imena Ameriških državljanov, katera se po¬ tem po posebnem komiteju ponese v Washington. Apelira se tudi za fi- načno pomoč, kajti družina Opara nemore vzdržati velikih stroškov. Slovenci smo res že mnogo pripo¬ mogli in priskočili tej ali oni akciji, ne prezrimo tudi te, pač pa storimo vse kar se da storiti in osvobodimo mlado življenje groba. A. Prezelj, APELI NA VSA DRUŠTVA Odbor za osvoboditev slo¬ venskega prostovoljca Rudol¬ fa Opara v Clevelandu je na vsa društva v Ameriki poslal pismeni apel s prošnjo, da od¬ pošljejo na državnega tajnika Hulla peticijo, ki naj povzroči, da se ameriške oblasti še bolj zavzamejo za svojega držav¬ ljana, ki trpi v ječah fašistič¬ nega generala Franka v Špa¬ niji. SOCIAL SECURITY Cleveland, O. — President Roo¬ sevelt has pointed out in a Sharp manner the situation in our Count- ry. Every one remembers how he spoke about the one-third o£ the people who are ill-fed, ill-clothed, ill-housed. Let us make it concrete. There are 12,000,000 unemployed. There are 10,000,000 families living in tenements and shacks unfit for habitation. The health of the people as a consequence is breaking down. The vvorkers and people of low in- come groups lose one and a half billion days of work a year through illness. This amounts to ten billion dollars a year in vvages. Because of these conditions crime and delin- quency among juveniles are in- creasing tremendously. There is no security for the vvorking people. President Roosevelt has begun a crusade declaring that there cannot be national security unless there is also economic security. President Roosevelt leading the democratic and Progressive forces of the country is making a fight for the youth, for the rights of the Ne- groes and ali oppressed peoples. He has made it perfectly clear that 60 economic royalist families of the Wall Street control this country and are determined to hold on to their power no matter what the conse- quences may be. The USA Congress shows how the reactionaries are fighting. In Congress the Tory Re- publicans and reactionary Demo- crats lined up to cut the relief and WPA appropriation to remove tax- PICK COAL RHYTHM If you look for job, I teli you true, The coal mine he no plače for you; If you listen while I teli. — you listen vvhile I teli, He some plače just like hell. The coal he dirty, boltom wet, To dig h im from under make you svveat; Bore through bony sulpliur—ali, Shoot five times, he no fall. Motor comin’, got no coal, Grabbin’ augur, borin’ hole; Ketchum powder and a squib, Tamp ’em up and blow out rib. Grabbin’ car tu push for face, Jump on frog — go wrong plače; Axle he loose, too much play, Life him up — wheel he stay. Fetchin’ buddy, put for track, Push for plače ,hurt him back; Come to plače, too much smoke; No got dog hole—maybe choke. Shovel fast to loada him, Crawl for bumper, nothin’ in; Fill ’im up like load of hay, Motor come, take him away. Podprimo rudarje! Road he purty much too far, Have to throw two time to car; No got rail, ties and špike, Boss he come, make big fight. Come outside, two car short, Make me mad, boy! I snort; Askin’ weigh boss find my car, He say nothin’, chew secgar. And check-weighman ,he no good, He got liead, a made o’ \vood; Him and weigh boss too much friends — Next election trouble ends. Sometime work nothiiTs at ali, When the big rock he done fall; Bosss he come to me and shout: “If you no like, take tools out!” Company cheat how much he could, Then he say he do no good; No good vveight like before — Take ali pay for company store. Dont’s no ali I teli a half, Dont’s a true, no make a laugh; If you t’ing I teli a lie, Catch a da job, make a da try. (Poslal v objavo Dan Ylochin iz Yukona, Pa.) ation from the backs of the corpora- tions and plače it on the shoulders of the poor. They want to scoth the National Lebor Relations Act and establish company unions and the open shop. They demand that the government stop interfering \vith their business. What they actually mean is that they want to take over the government and destroy the social legislation for which the workers have fought for decades. Louis Novak. Skoraj pol milijono rudar¬ jev se nahaja v stavki. Enotno in disciplinirano se borijo ru¬ darji za svoj obstanek, katere¬ ga jim hočejo poslabšati ru¬ darski baroni. Z velikimi žrtvami, v hudih in dolgotrajnih bojih so si a- meriški rudarji priborili neka¬ tera izboljšanja in nekatere pravice. Po vsemu svetu so znani prizori iz preteklih ru¬ darskih stavk v Ameriki. Po¬ pisani so v knjigah junaški posamezni borci in disciplini¬ rana borba organiziranih maj- nerjev, ki so bili pijonirji za progres, ki so dajali ostalim strokam primer, kako se je treba boriti za svoje pravice. Danes, ko je ameriška reak¬ cija zopet na vsej čx - ti v ofenzi¬ vi, so zopet rudarske vrste ti¬ ste, ki požrtvovalno odbijajo naval velekapitala. Odbijajoč ofenzivo na svoje pridobitve, branijo rudarji tudi interese celokupnega ameriškega de¬ lavstva, ker, če bi se posrečilo pregaziti rudarje, se bo napad podjetništva ponovil pri je¬ klarskih delavcih, pri avtomo¬ bilskih in pri drugih strokah. Rudarji in njihova unija so odločeni vstrajati v borbi do zmage in pripravljeni so na žrtve. Enotnost v rudarskih vr¬ stah pa poskuša cepiti zopet Green, ki se je tudi v tej stav¬ ki pokazal kot najemnik pod- narodne armade demokracije, ki se nahaja v boju ZA KRU],' ZA MIR, ZA SVOBODO, ZA SREČNEJŠO BODOČNOST. ’ '“Naprej” ni navaden list ,ki prinaša gole informacije. #. list se trudi po svojih najboljših močeh BITI ORGANIZATOR jetništva, ki škoduje kjer leL N POMOČNIK pri vsaki akciji, ki more v enem ali dr^ more rudaski minteresom. V boju se nahajajoči rudarji zaslužijo in potrebujejo mo¬ ralno pomoč vsega ameriškega delavstva. S pomočjo celoku¬ pne mase v CIO in ADF je zmaga rudarskih zahtev zago¬ tovljena. * * * Položaj na premogovnem trgu postaja resen, železnice in tovarne bodo v kratkem 0 - stale brez goriva. V New Yor- ku so morali skrčiti obratova¬ nje prometnih sredstev, želez¬ nice so izgubile skoraj tretji¬ no svojega prometa, na celem gospodarskem življenju se za¬ čenjajo čutiti posledice rudar¬ ske stavke. Podjetniki, ki so odbili za¬ hteve rudarjev, so odbili tudi posredovanje Roosevelta. U- porno vstrajajo na svojem sta¬ lišču, ki gre za tem, da se u- niči moč enotnih rudarjev. Tega svojega namena pa ne smejo doseči in ga ne bodo. ZA OBRAMB« TIJJERODCEV (Nadaljevanje s 1. strani) lo nacijonalni odbor za sklica¬ nje nujnostne konference za obrambo ameriške svobode. Ta odbor sklicuje ..za 13. in 14. maj nacijonalno konferenco v Washingtonu (Hotel Raleigh), ter vabi in kliče predstavnike vseh organizacij v USA na so¬ delovanje. Dnevni red nujnostne kon¬ ference bo: 1. Stališče svobo¬ doljubne Amerike napram tu- jerodcem. 2^Pojasnilo o pred¬ loženih zakonih proti tujerod- cem. 3) Posledice teh zakonov za posameznika, za organiza¬ cije, za šolo, cerkev in za pod¬ porne organizacije. 4.) Stati¬ stični podatki o tujerodcih v USA. 5.) Pojasnilo o zaprekah za naturalizacijo, ki jih pred- všidevajo predloženi zakoni. 6.) Pojasnilo o ščuvanju k ple¬ menski in verski mržnji med Amerikanci. like podporne organizacije, katerih dolžnost je biti povso- di tam, kjer se more pomagati obstanku in pravicam naših rojakov. NAPADI REAKCIJE NA DE¬ LAVSKO FRONTO (Nadaljevanje s 1. strani) Važnost konference in ak¬ cij, ki bodo sklenjene je veli¬ ka, posebno velika za tujerod- ce. Upajmo ,da bodo zastopa¬ ne na konferenci vse nase ve- DRUŽBA PRASKUPNOSTI J. SMELNIK 1. Horde — Jeziki — Prva o- rodja — Lov — Zakaj pra¬ skupnost — Samomori starcev — Mož in žena. Videli smo že, kako so lju¬ dje nastali in kako so se v sku¬ pinah borili za svoj obstoj. Te skupine ali horde so štele na¬ vadno 30 do 60 ljudi, bile so pa tudi večje in manjše — kar je bilo popolnoma odvisno od radodarnosti ali skoposti nara¬ ve. Labradorski Indijanci (na severu Amerike) žive še danes v majhnih skupinah, ker si tudi karibuji, t. j. jeleni, ki so njih glavna hrana, v majhnih sku¬ pinah iščejo hrano. Kadar se pa divjačina zbira v večje kr¬ delo in se ob določenih letnih časih seli, se združujejo tudi indijanske skupine. To skupno življenje in ra¬ zvoj možganov sta odločillno vplivala na razvoj govorice, ki je bila nujen pogoj njihovega sporazumevanja pri delu, t. j. pri njihovem novem načinu prilagoditve naravnim pogo¬ jem. Sprva so se ljudje spo¬ razumevali samo s kretnjami. Toda v temi, v gozdu na več¬ je razdalje itd. so bile kretnje nezadostne, ker se niso vide¬ le. Ljudje so si začeli poma¬ gati z raznimi vzkliki, prav tako, kot jih imajo še danes razne živali. Nekatere vrste o- pic imajo n. pr. po dvajset različnih glasov, katerih, vsak ima svoj določen pomen. Iz teh vzklikov se je počasi razvil jezik. Tam, kjer so rodovi ali plemena živeli blizu skupaj, tam so se tudi jeziki razvijali sorodno, drugod pa zelo razli¬ čno. Iz tega sledi, da vsem lju¬ dem skupnega prajezika ni bilo. Sprva je bilo mnogo je¬ zikov, ki so se med seboj kri¬ žali, stapljali, cepili itd. Radi vedno večjega medsebojnega vplivanja raznih rodov, plemen in narodov pa mnogi jeziki iz¬ ginjajo in v bodočnosti bo e- notno človeštvo imelo enoten, skupen jezik. (Podrobnejšo študijo bo našel vsakdo, kate¬ rega ta snov zanima, v reviji “Kultura” 1. 1933, str. 238, Zagreb, pod naslovom: “Re¬ volucija u jezičnoj nauči”. Spi¬ sal A. Andejev.) | Šele v toku dolgega razvoja je začel človek sam izdelovati o- rodje. To orodje je bilo kam¬ nito in je nastalo na ta način, da so ljudje od večjih kame- nov odbijali manjše sebi pri¬ merne kose, ki so jih potem u- porabljali kot nože, osti itd. Kot smo že povedali, so sčaso¬ ma ljudje odkrili ogenj, ki jim je v več ozirih silno koristil. Z njim so se branili pred zvermi in ščitili pred mrazom. In še nekaj: ribe, rake, školjke in druge vodne živali, ki so siro¬ ve skoraj neužitne, ter razne gomolje in koreninice so s po¬ močjo ognja spremenili v svo¬ jo hrano. S tem ljudje niso bi¬ li več navezani na gozdove, ki so jim prej dajali hrano, tem¬ več so lahko sledili rekam in se razširili po vsej zemlji. Ži¬ vljenje ob rekah je pa ljudi kmalu naučilo plovbe: sprva na deblih dreves, pozneje pa so drevesa s pomočjo ognja in sekire izdolbli. Tako je na¬ stal čoln. Iz droga, s katerim so sprva poganjali svoja debla in čolne, pa je sčasoma nastalo veslo. Rekli smo že, da so se lju¬ dje pri novem načinu prilago- jevanja prirodi posluževali 0 - rodij. Prvo orodje so jim bili gotovo predmeti, ki jim jih je nudila sama priroda: razno kamenje, s katerim so trli tr¬ še orehe, ostanki živali (rogo¬ vi, oklji itd.), ostre školjke itd. Poleg rastlinske hrane, rib, rakov in manjših živali pa so si horde sčasoma začeli nabav¬ ljati tudi divjačino. S pomočjo kijev, sekir in kopij so lahko ubile marsikatero žival, katere prej z golimi rokami niso mo¬ gle. To je bil prvoten lov. Pra¬ vi lov pa se je razvil šele z od¬ kritjem loka in puščico, čim bolj se je orožje izpopolnje¬ valo, tem uspešnejši je bil lov in tembolj je postajala divja¬ čina glavna hrana. Radi lažjega pridobivanja hrane pa so se tudi horde zelo razvile, tako da niso štele več samo po nekaj desetin članov, temveč sto. Takim hordam pravimo plemena. Ker so vsi člani plemena — razen za delo nesposobnih starcev in otrok —'skupno de¬ lali, to je lovili, ‘ so si potem plen tudi po enakih delih raz¬ delili. Sploh je tedaj veljalo kot pravilo, da je vse, kar je pleme skupno nalovilo (večje živali) in skupno naredilo (n. pr. čolne, prva bivališča itd.) bilo skupna last in se je torej skupno uporabljalo. Ker se je vsa hrana skupno nabavljala in ker so bile tudi vse druge pomembnejše stvari skupne, zato pravimo tej družbi: dru¬ žba praskupnosti. Kar pa je kdo sam napravil: n. pr. ma¬ njše orodje in orožje, je pa sam uporabljal in je bilo nje¬ gova zasebna lastnina, ki je bila v primeri s skupino, dolga tisočletja popolnoma nepo¬ membna. To skupno življenje s skupno lastnino je bilo ta¬ krat nujno. Posamezen človek je bil takrat še tako nemočen napram raznim naravnim si¬ lam, zverem itd. (Dalje prihodnjič) jam izdajanje sodnijskih pre¬ povedi v stavkovnih borbah. Seveda ni ostalo tudi brez na¬ pada na delavske unije. Pred¬ ložen je načrt, ki določa kdo more in sme biti uradnik unije itd.; in da se omeji moč Delav¬ skega odbora, ki je danes ne¬ kak posredovalec v delavskih sporih. Republikanci valijo krivdo za relifne izdatke na tujezem- ce, grozijo, da bo Amerika po¬ stala bankerotna, če bo še na¬ dalje podpirala brezposelne delavce, med katerimi se na¬ haja nekaj tisoč nedržavlja- nov. V tem pravcu se vrši pre¬ iskava za preiskavo, katerih namen je s terorjem prisiliti reveže, da bi podpirali repub¬ likansko reakcijo, da se pora¬ zi novi deal. Ako hočemo imeti nekoliko vpogleda, kaj čaka deželo, a- ko zmagajo leta 1940 repub¬ likanci, moramo samo pogle¬ dati v načrte ,ki čakajo na 0 - dobritev v Wisconsinu. Wis- consin, država, ki je bila ne¬ koč ena najprogresivnejših v Združenih državah, ki je da¬ leč slovela po svojih socijalnih in demokratičnih zakonih za delavstvo, je v največji nevar¬ nosti, da bo vse to, za kar se je boril stari La Follette in nje¬ govi, ki so v tej državi i- meli velik vpliv, izginilo, ako se progresvno ljudstvo ne ze¬ dini in postavi v boj. Skrajhi čas je, da se pod- vzamejo koraki za očiščenje kongresa in senata od služab¬ nikov reakcionarnega veleka¬ pitala. UTRDIMO DOSEŽENE USPEHE V KAMPANJI (Nadaljevanje s 1. strani) vsem pa, da bodo pomnožili moč in silo velike ameriške in ttet Poziv prijateljem Pospešite povsod zbiranje oglasov za našo revijo in pošljite čimprej svoje obljubljene članke. D E N TI S T R Y Čitatelji “Napreja” imajo 25% popusta pri vsakem delu. Zlomljene plošče popravljam tekom 3 ur po nizki ceni. DR. M. RASNICK 30 letna praktična izkušnja 6201 Penn Ave., East Liberty Cor. Collins MO 8480 v enem ali dru oziru koristitršlovencem ali delavskemu razredu sploh. ^ svojo važno nalogo “Naprej” ne more vršiti' drugače, kot in . večanjem lista, moramo do jesenske kampanje vzdržati brej^^jg da bi šli v nove dolgove. . Velik korak k povečanju števila naročnikov, ki smo ga jVOJ ° ‘ napravili v kampanji, moramo osigurati s tem, DA ORGANI 5 r “ .? _ _ _t a \y t r 1 T^/'ri7T/I JU M A ti IVIC 1 napravili V ivamj/anji, UAV/IC4.1.V' . • T .v ZIRAMO REDNO OBNAVLJANJE IZTEKLIH NAROČNIN, U-.'. da ne izgubimo pri izteklih ono, kar smo pridobili z novimi. ! ODBORI V NASELBINAH, ki so izvedli kampanjo moraj W eV . prevzeti odgovornost ža bodoče delovanje, da bomo na podIagi J *' stnl1 doseženih uspehov mogli s prihodnjo kampanjo začeti ur čevati naš že dolgo zaželjeni cilj: povečanje lista. SHOD ZA OBRAMBO JUGOSLAVIJE V PITTSBURGHU Pittsburgh, Pa. — Shod Hrvatov, Slovencev in Srbov, ki se je vršil zadnjo nedeljo v Carnegie Musič Halli, je bil dobro obiskan kljub budi vročini. Vse je bilo navdušeno in enotno v tem. da je treba pri¬ skočiti na pomoč našim bratom v domovini, katerem preti fašistični jarem. Shodu je predsedoval Branko Pe¬ kič, glavni tajnik Srbskega Narod¬ nega Saveza, ki je pozival vse tri narode, da se združijo in složno bra¬ nijo Jugoslavijo pred fašističnimi o- svajalci. Pekič je nekoč podpiral režim v Jugoslaviji, toda zadnje ča¬ se je sprevidel, da je ta režim zavo¬ zil preveč blizu fašističnega morja in da je treba kreniti v drugo, bolj demokratično smer, da se očuva Ju¬ goslavijo. V imenu Slovencev je govoril John Dečman, CIO organizator in član gl. odbora KSKJ, ki je v pri¬ mernih besedah pozival Slovence, da se postavijo v boj proti fašistič¬ nim zverinam, ki prežijo naši skup¬ ni domovini. V imenu Hrvatov sta govorila De- vič in Loyen. Devič je povdarjal, da ima narod pravice, ki ne smejo biti več teptane. Loyen pa je opozoril in apeliral na navzoče, da moramo i- meti pred očmi usodo, ki je zadela bratsko Čehoslovaško republiko, da je treba ustvariti najširšo demokra¬ tično fronto, v kateri bo Amerika in Sovjetska Unija, ki ste dve najmo¬ čnejši deželi, ki dosledno branijo svetovni mir in človeške pravice. Loyen je opozoril, da mora Jugo¬ slavija priznati Sovjetsko Unijo, ki ji bo lahko nudila največjo moralno podporo v obrambi. V imenu Čehoslovakov sta govo¬ rila Štefan Zeman in Schram, ki sta opozarjala, da pazimo na izdajalce v Jugoslaviji, da se ne ponovi iz¬ dajstvo kakor v Čehoslovašld, kate¬ rega so izvedli Heinlein, Hlinka,Ti so, Sidor in Hača. Na shodu je bila sprejeta resoluri ja, katero se pošlje na Cvetkoviča! Mačeka v Jugoslavijo, pozdrav in pel na Roosevelta, da naj deluje kolektivno varnost vseh dežel, očuva neodvisnost malih in V' narodov. (Resolucijo objavimo prihodnj Na shodu sta bila izžvižgana Srba, Šundič ^n Vrlinič, ki sta skušala naprav.iti zmedo in s govori pr^ti slogi vseh treh Kakor predstavljajo med Hrvai Tisinovce domobranci Paveliča, sta Šundič in Vrlinič med Srbi genta reakcije, ki je proti spol mu na podlagi enakopravnosti in mokracije. Shod, ki je bil mogočna stacija sloge med tremi narodi Jugoslavije in izraz trdne volje magati rojakom in rodnim v starem kraju, je pozval širom Amerike in Kanade v akcijo proti agresorjem iz Rima Berlina. BELEŽKE 0 TEM IN ONE Iz uredništva: Nadaljevanje zanimivih člankov F- K. iz Moskve o XVIII kongresu, več člankov o položaju in življenju prostovoljcev v francoskih tabori¬ ščih, izkaz tiskovnega fonda, komen¬ tar o rezultatu kampanje in več do¬ pisov je izostalo vsled pomanjkanja prostora in čaka na prihodnjo šte¬ vilko. Dober premog i n drva" Dobite pri s EI) m A K M O V I n G 6 506 s t. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Nadaljevanje s 2. strani) lca in Vrhovni sovjet vzema v I tres eno in drugo mišljenje in! pravi se po diskusiji sklep, obvezan za vse in katerega notno izvršujejo. Vseeno pa ima menjanje ga komisarja gotov pomen i« 1 lizira marsikaj. Nesmiselno je I ričenje, da sc bo Rusija ob n Hitlerju, da sc bo “izolirala” itd-' taka ugibanja so skuhana n I sovjetski centrali za dis nje delavske države. Naj- je, da so sovjeti z menjanjem 1 v zunanjem' komisarijatn op Chamberlaina, da jim je < * oS,i ‘ plačevanja in izmikanja, tet ^ ! čejo nekaj jasnega in V kontaktu z bur£uoznimi se mora Sovjetska unija ti metod, ki so v modi v bu deželah. Demisija Litvinova, pred objavo bila razpta^i 1 * 1 ^ odobrena od stranke, je v V pričakovano. DETROIT, 21. majnika se vid 10 prijetni družbi na pik n ^ u Horvatovi farmi. Več bo sporočeno v hodnji številki. >d P ° šta i Z j Tih Sl 0Ven apaš ene ga r as 0|,s tra( '«<* i . Po v ' ki teg in Parizu, pa tudi po dru0 ' hic '|. n* ^ do gotove meje dosegla, kar f % an KS THREE STAR BOTTLING W0KF' ' ,IOVen * k ' “—■** —mm mehkih pU« v ^ | 506 W RAILROAn U ~ Razpečeva,ci vrst piva. *, _^_w. railro AD ave . _ Ph0ne: Oakmont 305 __ veb0 *a So