: . . i: ========1 ClTATKLJIl M! A TVlr A A I« — — " | F'% •^'"H'i uIjAo iN AKUiJA Je li ^ %"> vanje. Skušajte I - * (hnrf» 1111611 o. ^ i*prej plačano. | Lislslovenskih flelavce^rv AmerikL Stajte, kab vab zanima I m Reentered a« Second Class Matter September 25th 1940 at the Post Office at New York, N. under Act of ConfreM of March 3rd, 187«. -- -p------------------- ——-------- Na 181. % % (Telephone: CHelsea 3-1242) KEW YORK, MONDAY, iSEPTEMBi^R 20, 1943. — PONEDELJEK, 20. SEPTEMBRA, 1943 VOLUME LL LETNIK LL LAHI PREGNALI NEMCE s SARDINIJE Dve italjanski diviziji sta skoro popolnoma pregnali s Sar dinije nemško vojsko, ki se je umaknila na Korziko. Dokler so imeli Nemci v svojih rokah Sardinijo, so bile zavezniške ladje vedno ovirane pri plovbi po Tirenskem morju. Korzika leži severno od Saardinije, od katere jo loci okoli 7 milj široka Bonifacio morska ožina. Rusi so osvobodili v ofenzivi 1200 krajev V svojem dnevnem povelju je maršal Stalin naznanil, da se močna rdeča armada bliža Smolensku na svoji poti na Poljsko. V Ukrajini so zmagoviti Rusi zavzeli Krasno-grad, Lubni, Pirijatin in Priluke ter s tem razbili vse važnejše nemške trdnjave pred Kijevem. | Poleg tega slo Rusi tudi zatvzefli jaitoo važni trdnjavi i Jareevo in Duhovščinom 30 milj severovzhodno od Smo-lenelka, ki so ju utrjevali dve krti. Tekom včerajšnjega dne je rdeča armada dr vila skozi ' več kot 1200 mest, trgm- in vasi in so vsled tega v celi sedanji ofenzivi Nemci dobili najhujša udarec. ; Velika ruska ofeinziva se raizteza na daljarvo 700 milj : in je pravzaprav na eel i črti sedem večjih ofenziv. ! <4S tem bila razbita močna obrambna črta, ki je obstajala dlolgo časa in ki je zapirala tadso imenovana vrata (k> Sin-oleaaska," pravi Stalin v svojem dnevnem povelju. Cela nemška armada se umika proti Dnjepru in je videti, da ni več nepremagljiva, kot je 'bila leta 1941. Churchill se je vrnil v London Po šesttedenskem bivanju v Združenih državah in v Kanadi se je ministrski predsednik Winston Churchill v nedeljo zvečer vrnil v London. Churchill, ko. je izstopil iz aeroplana, je držal v roki nove vrste cigaro, ki je frrla -wkoro tako dolga kot njegova palica. Na letališča so ga pozdravili razni ministri in ameriški po-slnik John G. Winant. po nacijih vržen v koncetracij-sko taborišče tudi Romain Holland, ki je v letp 1915 prejel Ndblovo nagrado za pisateljevanje. Mož je star 77 let. Prodaja Vojnih bondov v New Yorku dosegla 83% določene kvote New York, 19. sep. — Koncem preteklega tedna je znašala vsota prodanih Vojnih bon- ■ dov v mestu New Yorku — $3,464,381,800 ali 83% celotne : kvote za NewyorSko mesto. Iz Washingtona eo poročali, ;da je dosegla hplošna prodaja ■bondov po deželi 60% določene vsote Tretjega vojnega posojila. Romain Holland v koncen-. tracijskem taborišču Kakor je razvidno iz zadj njih poročil o interniranih sve-tovnoznanih osebnostih, je bil Reakcijonarni zdravniki proti zdravstvenemu načrtu Reakcijonarni vodje Ameriške zdravniški asociacije so pričeli voditi močno kampanjo, da diskretirajo predlogo za zdravstveno zaščito, katero nameravajo predložiti se nator Wagner-Murray-Dingell. Ta predloga socialne zaščite je poznana, kot Ameriški Beverid&re načrt Dr. Thomas Goldriok, ki je predsednik Ameriške zdravniške asociacije za državo New York, je povedal, da bo Narodni odbor zdravnikov kmalu razposlal pamflete in literaturo, katera bo dana na razpolago vsem vplivnejšim listom in publikacijam. Drogerije 'bodo enako dobile zaloge potrebne literature, katero (bodo lahko vzeli s seboj odjemalci. Tudi v zdravniških čakalnicah bodo pacijenti lahko dobili izvode take literature. Ker takale kampanja stane obilo denarja, je zanimivo vedeti odkod prihaja denar zato reč ... dr. McGoldrick je rekel, da od velikih drogerij, dalje od izdelovalcev patentnih medicin, ter "nekaterih dobrotnikov." Zdravniki pa tudi prispevajo k organizacij N P C (National Physicians Committee) po kak petak ali kaj sluičnega in tako i je odbor glede financ brez skrbi. Unij ska organizacije AFL i in CIO so podprle stoodstotno > Wagner-Murray-Dingell predlogo, ker je ta koristna za de-j favce. Značilno je. da zdravniški • odbor apelira na tisoče odvet-) nikov in drugih profesijonal-■ oev, naj de'.ago proti predlogi. Kampanja proti tej koristni predlogi je široko zasnovana in njen cilj je, prikazati "Wagner-Murray-Dingell načrt, kot namero za odpravo privatne medicinske prakse. Zdravnikom po vsej deželi je nasvetovano, naj poskrbijo, da doibe prostor v lokalnih časopisih v svrho pobijanja "proste zdravniške oskrbe", kakršno bi udejstvil predlog. Gledajo naj tudi nato, da dobe priliko nastopiti prod klubi Rotarijan-cev in sličnih vplivnih organi zacij. Predlog naj se prikazuje, kot "politična medicina" in regimentacija ", ter "totalitar-stvo" — kar je v nasprotstvu s krščansko koncepcijo spoštovanja človekove osebnosti . . . ter je pole? vsega drugega tudi neameriško. S poiskusi je doktor tudi dognal, da ta sufbstanca X pomaga k hitremu zdravljenju poškodovanih kosti, v ustih pa povzroča v slini kemične spremembe. ki sproti uničujejo zobovju škodljive klice. Moderna hrana povzroča posebno veliko ! število takih klic, ker povpre, , čen Človek ne zauživa dovolj r presne in surove hrane ter po-s trebnih mlečnih in sličnih hra-i nilnih maščob, ki nevtralizirajo 'formiranje klic y ustih. PROBPLEM ZOBOVJA MODERNEGA ČLOVEKA zadnji številki članek izpod peresa dr. Westona A. Price iz Clevonada, kateri piše med •drugim, da je raziskovanje v pogledu stanja zobovja človeka v preteklosti in sedanjosti pokazalo, da je človek bil podvržen tekom zadnjega ali tekočega stoletja hujšemu gnitju zobovja, kot kdajkoli v svoji dolgi zgodovini. Izkopani okostnjaki in lobanje služijo znanstvenikom za primerjavo in študijo v to smer. Njihovi zaključki so, da gnitje zobovja povzroča pomanjkanje neke hranilne snovi, ki jo nazivajo aktivator X. Ta snov določa v človeku slabo ali dobro zobovje. Najti je to snov v živalskih maščobah. Dr. Price piše, da je prona-šel, da vsebuje sirovo maslo, ki je izdelano iz mleka kansaških ali pa mehiških krav veliko več aktivatorja X nego maslo, ki ga proizvajamo iz mleka krav v drugih državah. Vzrok temu je ■ bogata, zelena paša v teh dveh i državah. Ob začetku prve svetovnel vojne je zahteval narodni na-1 borni urad, da ima vpoklican ali potrjen vojak vsaj par kočnikov v ustih, s katerimi lahko > dobro premelje tiso hrano. Dobro žvečenje hrane v ustih je namreč predpogoj dobrega želodca in dolbrega zdravja. Na videz je to pravilo v pogledu stanja zobovja zelo milo in zdi se čudno, čemu armada ni predpisala strožjih odredb v tem oziru. Odgovor na to nam daje takoj statistika, ki kaže, > da kljufb tej mili odredbi je bilo od vsakih dvajset registriran-i cev odklonjenih sedem. Sedem mladih vojakov od vsak dajse-■ tih torej ni imelo niti dveh zad-^ njih zoib, za pravilno trenje - hrane v ustih! Ker se je v razdobju od zad- - nje vojne veliko pisalo in nčilo i o negi zobovja in o uživanju i pravilne hrane, ki zobovje krepi in ohranja, 'bi bilo logično 7 misliti, da je ta zadeva v sedati nji vojni drugačna, toda dej-r stvo je, da ni. Journal zveze ameriških zo-li bozdravnikov prinaša v svoji dočim imajo partizani oziroma < gerilci opravka fee ves čas s ] številnimi osiškimi četami, ka- <. tere so večkrat "porazile" in uničile vse patrijote, a odpor 1 se le nadaljuje. ] Dejstvo je tudi, da so par- \ tizani in drugi gerilci v Jugo- 1 slaviji dobili tekom bojev in , spopadov s sovražniki mnogo prvovrstnega orožja, ki so ga ^ iztrgali iz rok nemški in italijanski okupacijski sili. kar bi značilo, vkljub izraženim dvomom, da partizani niso tako slabo oboroženi, kot se morda dozdeva. Vesti iz raznih bojišč v Jugoslaviji Kairo, 13. sop. (ONA). — Danes poročajo tukaj, da so jugoslovanske oborožene sile pretrgale železniški progi iz Zagreba v Split in%z Sarajeva v Dubrovnik. Jugoslovani so se z odločnim naporom vrgli na pot, po kateri ho hoteli Nemci in Paveličevi pošiljati ojačenja v Dalmacijo. Nacisti bi želeli razorožiti tamošnje italijanske posadke in ustanoviti utrdbe za obrainibo dalmatinske obale proti grozeči zavezniški invaziji. T^i dve železnici sta edini prometni progi iz notranjosti Ju-, goslavije do dalmatinske obale Jugoslovanski krogi poroča-: jo, da je general Draža Mihaj-lavič na vsem srbskem ozemlju začel napadhti Nemške posadke, ter jih tako priklenil v kraje. kjer se nahajajo in preprečil, da priskočijo na pomoč o-nim silam, ki se nahajajo v Dalmaciji. Isti krogi poročajo, da se v Bosni nahajajo patriotične si- le tudi v 1 jutih bojih proti Nem- i cem, katerih cilj je tudi, da 3 preprečijo prenos ojačenj na' dalmatinsko Obalo. } < Von Horstenau, nacistični komandant v Zagrebu je baje proglasil, da bo vsa Dalmacija,' tudi italijansko mesto Reka, v bodočnosti spojeno s satelitsko, državo Hrvaško. Druge informacije, ki so pri-: šle sem, poročajo, da so na nekaterih krajih partizani priskočili na poinoč Italijanom, ki odbijajo nemške in ustaške napade, katerih cilj je, da zasedejo' in zastražijo važne železniške postaje kot n. pr. Karlovac in Oguli n na železniški progi iz Zagreiba na dalmatinsko obalo. Iz zanesljivih virov prihaja vesti, da visoki zavezniški čast niki že služijo kot zveza med zavezniško vrhovno komando in obema skupinama Jugoslovanov, namreč z Mihajlo*ieem, ki je vojni minister jugoslovan-, ske vlade v izgnanstvu in po--| veljnik ene armade, ter z po-„ veljnikom ljudske osvobodilne armade, Titom. Tem zavezni-] škim častnikom je stavljena na-' , loga, da koordinirajo delovanje. ; obeh skupin v okvirju skupnega zavezniškega načrta. Partizanske oborožene sile so - dosegle v Bosni velike uspehe -,in imajo zdaj po zadnjih poro- Čilih v rokah prostrane predelej -1 goratega ozemlja. Zasedli so -i tudi strategično važne vrhove i nad Banjaluko, mesto, v kate- - rem se nahajajo vroči vrelci in - je bilo izvoljeno od Ante Pave- - lica, hrvaškega kvizlinga za bo- - dočo hrvaško prestolnico. V - svojem ozemlju so partizani popravili porušene železnice in jih uporabljajo za prevoz čet - in materijala. Nemci so poslali 50,000 novih voiakov v razne dele Ju&oslavfie London, 18. sep. — Današnja poročila govore, da so Nemci poslali nadaljnih 50,000 mož v kraje ob jadranski obali, da porazijo in zaustavijo odpor partizanov, ki vodijo svoje napade iz gorskih predelov. ---—'-- Druga poročila se glase, da so partizani ojačiii svoje sile d< in napade na nemške pozicije' g' ob jadranski obali, ter da napa- št dajo z uspehom glavna-prista-' te nišča. i u Vkl juib močnemu odporu par- st tizanov, ki so zadrževali toliko časa številne nemške in itali- j ti janske divizije in proti kate-;sl rim je zdaj bilo poslanih na-js] daljnih 50 tisoč mož, ali štiri p divizije, pa poročilo iz Londo- is na pravi, da vlada med merodaj j' nimi zavezniškimi krogi v Lon- z: dnu dvom glede resničnosti po- n ročil o nspeliih partizanov. s , Rečeno je, da gledajo zavez- d zniški krogi skeptično na trditve, da so patrijotje napadli ali \ ■ zavzeli kako važno pristaniško y ; mesto, kot je Split, ki ima moč-'ne utrdbe, katerim partizani s svojim pomanjkljivim orožjem | in materijalom nikakor ne bi j mogli biti kos. Zavzeli bi lahko P taka mesta ali pristanišča sa- 8 ▼ . T mo ako bi se Nemci pros to vol j 1 no in brez boja umaknili iz 0 njih. Rečeno je dalje, da je okrog 1 devet nemških divizij okupiralo ^ Zaro, Split in Dubrovnik in to c že okrog 9. septembra. Odgovorni jugoslovanski vi- 1 ri, pravi dalje londonsko poro- 1 čilo, so enako skeptični glede J resničnosti trditev, da so patrijotje vkorakali v Reko. Pravijo ) da so vesti o tem nepotrjene ! in da se v resnici ne more vedeti, če so bili kaki napadi na • Reko sploh v teku »li ne. Me- 1 sto, so dejali jugoslovanski viri : v Londonu, je obdano z žično o- | grajo in zavarovano z artilje-riskimi pozicijami in strojnic- ^ nimi gnezdi, katerih ni lahko i zavzeti. 1 Poročila o nspehih partizanov je zadnje čase prinesel tisk v Angliji in Ameriki, toda zdaj se trdi. da poročila niso bila . potrjena. Sobotno poročilo A P se gla - , si, da se vršijo hudi boji pri O-7 gulina in da so patrijotje zbrali precejšnje sile pri Snšaku, dalje severno od Splita in pri Kninu. Okrog Splita so bili spopadi tako resni, da so Nemci uporabili strmoglavce v svojem prizadevanju, da poženejo i partizane iz tega pristanišča in 1 iz bližnjega mesta Solina. Izraženi zavezniški in "odgo-" vomi" jugoslovanski dvomi a vzbujajo začudenje, ker dozdaj ® se je jugoslovanska vlada vedno 1 ponašala z odporom v Jngosla-" vi ji, kateri je držal na terenu " 30 osiških divizij. Sicer so ho-teli večji del odpora pripisova-r" ti Mihajlcrviču, toda prav nič niso dozdaj dvomili, da bi mo-t. globiti pomanjkljivo orožje ju-t goslovanskih patrijotov nezadostno v bojih proti dobro in ( hompUino opremljenim osiškim k četam. Dvomi zavezniških krogov - morda temeljijo na sedanjih izkružnjah, kajti zavezniška air L® mada v Italiji se ibori le z nekaterimi nacijskimi divizijami! ROOSEVELT NAPOVE DAL NOVE VPADE V svoji poslanici na kon- 5 gres je predsednik Boosevelt napovedal nove vpade v Evro- ] pi in Aziji ter rekel, da sta s i Churchillom določila čas in ] kraje napadov, ki morajo imeti ; za posledico popolno uničenje < fašistične agresije. i Predsednik pravi v svoji po- . slanici, da bodo zavezniki sled- ' njič prenesli vojno na nemško : zemljo, kajti Rusi nepreneho -ma potiskajo Nemce nazaj pro- 1 ti njihovi meji, zavezniki pa bodo prodirali po Italiji, dokler ne pridejo v Nemčijo in Berlin. Ravno tako bodo zavezniki pričeli veliko ofenzivo v Burmi proti Japonccm. Opozoril pa je, da ni treba pričako -vati hitrega konca vojne, kajti sovražnik je še vedno mo£an in moramo vsled tega biti priprav ljeni še na'dolgo vojno in jo moramo po svoji moči podpirati. • Standley na poti domov Moskva, 18. sep. — Ameriški poslanik v Rusiji, admiral Standley, je na potu v Ameriko, da poda predsedniku poro-. čilo glede vojnega položaja in „ pa informacije glede naziranja sovjetske vlade o predlagani . anglo-ameriški ruski bonferen-. ci, katera naj bi se vršila v ka-L teremkoli kraju, ki bi bil pri-. mernejši za vse tri predstav-. nike glavnih velesil, t . . . 'J Državni department je izjavil samo, da pride Standley do-• mov, da se posvetnje in poda . svoje poročilo, kot poslanik j Zdr. dražav. PAPEŽ PROTESTIRA Stockliolm, 18. sep. .—. IAst / Nx ial Demokraten je danes pisal, da je nacijsko postopanje s prebivalstvom v Italiji izzvalo oster protest v Vatikanu in papež je dvakrat odklonil av-dijenco feldmaršalu Kesselrin-gu, katerega čete so zavzele Rim. Papež je menda zahteval, da nomške čete zapustijo Rim. preden ibo on sprejel koga od nemške komande, v svriio razgovorov. Feldmaršal Ronime! si je, kakor se glase poroSla, vp6sta-vil svoj glavni sta« v Milanu, kjer nemške oklopne čete pa-truljirajo ulice. V Turinu se nadaljuje ostri spopadi med naciji in laškim prebivalstvom ter vojaštvom. Svenska Daglbladet piše, da je na obeh straneh že mnogo mrtvih. Medtem pa francoske podtalne sile napadajo železniške črte v krajih, koder hite naciji prevažati zaloge v Italijo. S tem so francoski gerilci povzročili že precejšen zastoj v pre vozu moštva in mate*ija.la v Italijo. Bombardiranje Berlina Lodon. 1—1 Takozvani Mosquito bomberji eo koncem preteklega tedna tri noči zaporedoma napadli Berlin, kakor je poročalo zračno ministrstvo. Istočasno so druga letala angleške letalske sile bombardirala železniške proge in središča v Brittany, na Francoskem. Leteče trdnjave so 2,—._• j "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzema sobot, nedelj ln pramikov. "t.LAS NAHODA" 216 WEST 18tb STREET. NEW YORK 11. N. Y Telephone: CHelsea 3—124} j • - » ■ * - Spornim na New York, na "Gkis Naroda'* in na , *Frajnk Sakserja . Dr. P. J. KBBX MONDAY, SEPXF.MTiWH 20,1943 ■ i - ----J ■ . . S O Nr A R T h REKORDI Lep« Melodije I flc. M571—Na Marijane«, polka Kje so moja. soAtoa Marlčka pegla—polka Doqnesne University tamburlca orkester fit HS75—Terezlnka polka Na planlnaab—vattrt Jerry EbpHrKek tn orkester Za to*- cenik ln ce®» plo« » obrnite na: JOHN MARSICH. Ine^ 463 W. 42nd SL, New York RAZGLEDNI K Piše Anna P. Krasna . VBTANOVLJEN L. 189» PO PROSLAVI ODKRUA SPOMINSKE TABLE "Notbedeu drug ne pojde z mano, kot te drobne ptičipe; s kljunčki bodo pot kazale, s perotmi senč\-o delale." vodi mi*. Ig". Hude, je zapel na odru to pot, kakor fantje na vasi, najprej pesem "Triglav moj dom," potem pa še tisto vedno lep« pesem o lepoti naše domovine. Posebno očarljiv vtis so napravile nase mladenke. Gerjo-vičeva PSatellijeva sta zapeli par lepili pesmi v duetu. Obe sta članici pevskega zbora "Domovina" ter tndi drugače aktivni med nami, spremljala ju je na klavirju Ruth Kepic. Kepšeova in Olga Turkovich-Chrisite sta tudi priSli na proslavo tega pomembnega dne. Nujno petje je bilo kakor zgo-lenje slavcev v goščavi. Najprej sta v duetu pozdravili domovino z tisto lepo, "Bodi zdrava domovina" in nato sta podali "Divjo rožico" Občinstvo pa ju ni hotelo pustiti z odra' in navrgli sta lepo hrvatsko pesem "Za jedan ča-sek radosti". Ann Kepic je nato zapela solo, "My Heno" m Olga ji je sledila s solospevom "Smoke Gets in Your Eyes". Miss Florence Winselman je obe pevki spremljala na klavirju. Ker sta ibili obe pevki oblečeni v narodnih nošah je bil prizor na odru tem prijetnejši in lepši za oči . . . tako lepo so se ujemale noše naših deklet, ki so ■ nastopale, z lepo okrašenim 'odrom. j Tone Snibel je bil tudi z nami. ter je najprej zapel ono žalostno o Doberdobu in grobovih slovenskih fantov, ki so tam o-stali v zadnji svetovni vojni. Pevec nam je zatem nudil priljubljeno in tako v srce segajoče skladbo, "Gor čez jezero", katero on zapoje na svoj poseben način, ki je menda lasten ! le njemu. Občinstvo pa tudi To-i neta ni hotelo pustiti z odra ' dokler nam ni zapel še ene ua-I gajive o ljubezni, kar je vlilo v | pevski program veselo noto. ki je bila sprejeta z velikim zadovoljstvom, zaikaj Šuibel je pri-dodal pesmi o ljubezni tudi pri-' memo mimiko, kar je zelo uga-! jalo. j (Dalje jutri.) "Gornje vrstice so odlomek iz narodne pesmi, katero so pri nas fantje pope vali, ko so odhajali na vojsko . . . včeraj pri odkritju Spominske table, v Slovenskem domu v Brooklynu, se mi je zdelo, kakor da skoz' ves lep program-veje melodija te pesmi . .. polagoma se zgubljajoč v daljo . . . čim bolj se je oddaljeval voz s fanti, ki so se peljali na postajo, tem tišja je postajala melodija fantovskih glasov . . . materam in svojcem ter ljudem, ki so ostali doma, pa se je zdelo, kot da melodija tiste zadnje pesmi po-slavljajočih se fantov ni nikdar zamrla . . . kot bi večno plavala in se prelivala na valovih o-zračja, je ostala v slednjem srcu in nas cesto budila sredi noči, da smo prisluhnili, kakor v napol realnih sanjah—fantovski pesmi. Ker vem, da bo še kdo drug opisal svečano in lepo prireditev, lei smo j9 newyorški Slovenci priredili v spomin in v počast našim fantom, možem in dekletom, ki so v službi nase nove domovine Amerike, se bom jaz omejila na bolj splošno omemlbo tega, kar smo imeli na programu in o vtisih, ki smo jih vsi odnesli iz te zgodovinske slavnosti naše naselbine. Kakor smo pričakovali, so se naši ljudje izredno dobro od-; zvali in dvorana je bila napolnjena, kot malokedaj. Vsi navzoči so težko čakali otvoritev programa, ker vsak je slutil, da (bo program tega dfte nekaj posebnega, nekaj, kar bo izrecno posvečeno našim odsotnim slav-Ijeneem. V tem se udeleženci niso zmotili, ker že nastop Tambu-I rašev, pod vodstvom Mr. Ivana' Gerjovicba, je ustvaril nekam slovesno razpoloženje. Podali so ameriško himno in potem j še nekaj vojaških pesmi ozir. koračnic. Predsednik Odbora Spominske Table, rar. Charles Majdič.j ki je tudi izdelal tablo, je v ne-' 'kaj lepih besedah pozdravili navzoče, nakar je prevzel vodstvo programa Ludwig Mu t z, predsednik 'Združenih društev. V pevskih točkah smo imeli' priliko slišati; oba naša tukajšnja zbora, 14 Domovino" in "Slovan". Pevci in pevke "Domovine" so pod veščim vodstvom Toneta Šublja podali dnevu primerno pesem. "Mladi vojaki", potem pa še venček narodnih. ^Slovan", katerega ; Rojake prosimo, ko j pošljejo za naročnino, j da se poslužujejo — 1 UNITED STATES j ako je vam le priročno I oziroma CANADIAN i POSTAL MONEY 1 ORDER, g . KUHARSKA KNJIGA: B Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2 ' ^"Knjiga je trdo- vezana in ima 621 strani*^ti Recepti fo nepisani ▼ angleškem jemkn; ponekod pa a& tndi v jezikn naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, kS se zanimajo za kuhanje in ae hočejo v nJem čimbolj icvežbati i® izpopolniti. KNJIGARNI SLOVENir PUBLISHING CO. 216 SEest 18th Stresi ______ _ I«il«kLl.K.I< karno. Le tako bi se iznebili vseh dolgov, ki se jih drugače nikdar ne bi izn'ebili. Odziva za novo družbo ni bilo od nikoder. Bal sem se, da bo Mer-tranthaler družba s hipoteko $1700 na linotype kupila tiskarno in jo morda razdrla ter odnesla stroj in druge rastne stvari. Obrnil sem se na Sakserja, da naj pride na javno proda.'o in OleVelandčanom reši edino slovensko tiskamo v mestu. Ker nisem par tednov preje' odgovora, sera se obrnil na lastnika češke tiskarn?. Fr. Svobodo, da naj on pride lici-tirat. Zgodilo se je, da sta pri šla oba. Sakser in Svoboda. Zadnji je kmalu odstopil, ker je videl, da pride tiskarna v slovenske roke.. Šele med odmorom se je posrečilo Louis J. LaiT^cbptn. očetu sedanjega ele I velandskega župana Frank J. 1 Lauscheta, zbrati deset sloven -| skill ^rgovcev, ki so obljubili prispevati za nakup tiskarne. Sakserja je ta nepričakovana korfkurenca ujezila, da je nadaljeval s ponudbami proti Lausehetu. Od $2000 je prišla .licitacija na $2600, nakar je | prepustil tiskarno Clevelandča j nom. Živo se spominjam lepe 'prijatelj, zabave za Lauseheto-ivim salonom, ko sta si Sakser in Lansche segla v roke in smo pili napitnino na Sakserjev ra- 1 tr can. Nova tiskovna družba me je najela za poslovodjo in odgovornega urednika z mesečno plačo $75. V resnici mi je o-stalo $40 na mesec, ker riem plačal Leotu Zakrajšku $35 kot uredniku} Pač sijajne plače! Za mojega rojaka pa je biLi denarna kriza leta 1908 hujša kot zadnja. Proti jeseni sem «?.< zopet prelevil. Iz časnikarja sem Dosta! medicin'ec na TVestera Reserve univerzi. "Včasih sem še nekoliko porogovil v javnosti kot kritik dramatičnih in pevskih prireditev na slovenskih odrih za Clevelandsko A,-meriko katero je med tem eats om prekupil Louis J. Pire. Nadom'estoval sem ga pri u-redništvu ob prilikah konvencij in njegovih počitnic. Šola mi je vzela preveč časa, da bi se bil mogel zanimati za sloven sko časopisje. Po graduaciji leta 1912 sem imel par let dosti dela s pričetkom zdravniške prakse, z ženitvijo. s plačevanjem dolgov, da nisem bil ob rrričetku prve svetovne vojne delaven pri Slovenski organizaciji Slovenski Ligi, katere predsednik je bil nekaj časa Sakser. Glas Naroda je. leta 1915 r.ajbolj navduševal ljudi za organiziranje ameriških Slo vencev proti Nemcem. Zgodovino Slovenske ligie bi moral o-pisati kdo drugi, ki je bil pri •njej aktiven. Za časa nemških zmag leta 1916 na ruski in francoski liniji, se je marsikateremu nas'emu rojaku, zlasti še nekdanjim kaprolom in feldveblom ohladilo srce za Jugoslavijo. Socialistično časopisje pod diktaturo Jože Za-vrtniVa je udarilo po Ligi, češ da je bila šovinistično narodna in da je bila proti principom socialistične internacionale. Ta krat je bila vsa Pennsylvania, pod vi pivom Proletarca in Pro svete, zato ni bilo prav nič čndne, da je kot previden tr-5pvec Sakser sam dovolil, da je Liga počasne smrti umrla ker je bila večina naročnikov Glasa Narada zoper njo. {Dalje prihodnjaS-i Glasa Naorda. Bilo mi je 19 let, vendar sem kot poklicni časnikarski poročevalec za Novo Domovino smatral za dolžnost. da intervi'ewam našega gosta iz New Yorka. Kot oseba se mi je takoj prikupil z mir nim uglajenim gentlemanskim demokratskim, domačim slovenskim nastopom. Poznalo se mu je. da je bil mož širokega svetovnega obzorja, da ga malenkosti ne opravijo s pravega tira. Edino 'enega slovenskega trgovca bi lahko primerjal z njim: pokojnega Johna Verti-na, voletrgovea na Caluanetu. Oba lahko "komodno" kre tal a med svojimi rojaki ali med Amerikanei vseh poko-lenj. Ranjki Paul Schneller. ustanovitelj slovenske posojilnice (zdaj St. Clair Savings & Tioan) v Clevelandu, bi jim bil lahko za druga. Večina nas drug;h slovenskih voditeljev, trgovcev in profesionalcev, ise je neštetokrat preveč zaletela in se razburila za prazen nič. Nekateri že zdaj ne znamo ob-v'adati svojih trdih in grča-vih g-orenjskih, dolenjskih, notranjskih, primorskih, štajer-l škili ali dragih slovenskih na-' vad. Le4a 1907 sem se po enoletni odsotnosti vrnil od uredništva Glasnika na Calumetu zopet k Novi Domovini kot poslovodja. Dr. James M. Seliksar in odborniki nove delniške družbe ki je prevzela Novo Domovino od John J. Grdine, so Veliko zaupali mlademu 20 letnemu fantu, ker so mi dali nalogo rešiti podjetje propada. Imeli so $8000 dolga; "podedovali" so ga po prejšnjem lastniku, "Johnny" jg slučajno našel lepo priliko, iznebiti se zadolženo tiskarne,' ker so cerkveni "raz/kclniki" nasprotniki Rev. Vitus Tltribarja. potrebovali ne ko uradno glasila za s»voje gibanje. Bali »o se pač, da bi ne orišpl list v roke Hribarjevcev. Mučili smo sp jaz kot poslovodja. Slavoj Tročt in Hajko Feiarel kot urednika, da bi rešili list. a ni -Ho. Kredita nismo im'eli nikjer. Denarna kriza leta 1908 nam je prekrižažla vse načrte. Priporočil sem zbra nim delničarjem, da napovej-mo prostovoljni bankrot in pozne ie pomoPjo nove orsrani-zacijs. kupimo na licitaciji tm- (Nadaljevjuije) on. Poskočimo na: leto 1906. John J. Grdina, lastnik Nove Domovine, je nujno potreboval urednika, k«r je moj prejšnji soiomentar J ohn Sodja šel na štrajk za ve«'jo plačo. Že en mesec sem zastonj jedel in pil, ne da bi mi kot malemu "gospodu" Musketovi v Albany dovolili delati na farmi. ' Ponudil sem se za urednika Nove Domovine ter bil takoj sprejet za $12 tcsclenske plače. To je bilo več kot? sem vse svoje življenje do t^daj zaelužil. Mladi neizkmk ni 20 letni "Johnn" Grdina je naredil na pa&o. da je kar naenkrat najel tri urednike, bržkone misleč, aa bo vsaj eden izmed teh prišel v Cleveland rešit Novo Domovino 'duševne lakote. Pri šel je prvi dan L-Duis J. Pire od Sakserja iz New Yorka, dragi dan ja« iz Mrimesote, tretji dan Rajko Feip.-el od Proletarca iz Chieaga. Pire mi je dostikrat v prija teljskih pogovorih spoštljivo pripovedoval o Franku Sakser ju in njegovem podjetju v "New Yorku. Smatral ga je za nekega očima, ker mu je pravi oče umrl kot dojenčku. Pa tudi Sakser je imel Pirca rad in mu ni prav 1 nič zameril, ko sta se pozneje ' lista Clevelandska Amerika. * odnosno Amoriška Domovina > in Glas Naroda precej močno lasala mfcd sel>oj radi ne posebno važnih tekočih dnevnih , vprašanj Stara slovenska iz-i virna ribniška korenina Anton Bobek. soustanovitelj Franka - Sakserjeve družbe, ki je vprav 3 16. septembra tega leta obhajal 76 letnico rojstva in ki je a še vedno čil in šegav, je vodil Sakserievo ijotniško podružni-q co na 6106 St. Clair Ave., po-t leg gostilne dobro amerikani-ziraneea in priljubljenega go-j ctilničarja George Travnikar-ja. Tam v zadnii "gosposki" i sobi sem se menda prvič sestal T s Frank Snks^rjem, ko je pričel na letni obisk v Cleveland. o iSakser, Bobek, Pire in jaz smo i, -pili "špricar" in se pogovar-j&li o vsem mogočem. Seveda |i sem bil ta čas še ponižen in bo-ieč pred tako odličnim roja-kom. bankirjem in laptnikom TRETJE VOJNO POSOJILO Kampanja za tretje vojno posojilo je sedaj v drugem tednu. Zakladniški urad od vsakega izmed nas pričakuje, da bo poleg rednega kupovanja vojnili bondov še posebej kupil saj en Lond tretjega vojnega posojila za najmanj $100, da bo s tem ]»omagal doseči kvoto za mesec september. 1 Sondi, katere kupujemo, bodo kupili ladje, aeroplane, tanke, topove Ln puške, ki jih naši vojaki potrebujejo za zmago \ i ino, kaj dolarji, ki jiii posodimo vladi, kupijo našim vo-j.ikom—bratom, sinovom, možem. In ker vse to vemo, ni dovolj, da kupimo samo en bond, temveč čim več in toliko, kolikor nam dovoljujejo razmere. Nam, ki smo prišli čez velko lužo v to deželo, ni treba šele povedati, kaj pomeni ainaga nad tlačitcljem. Malo Amer i kancev je tuje narodnosti, čijih rodue dežele niso prišle v vojno senco. Mi pa, ki smo v Ameriki, smo bili dosedaj obvarovani -traliot zračnega bombardiranja; naše žene in otroci niso bili pobiti, ker skoz naše kraje ni šla vojna vihra. V naših srcih pa živi sočutje z onimi, ki jih je vojna pregnala z njihovih domov. Koliko nedolžnih ljudi je bilo ubitih! Mi naseljenci vemo mnogo bolje, kot pa tukaj rojeni Amerikami, kaj se pravi živeti pod tujim gospodstvom. Vemo pa tudi, da kupovanje vojnih bondov vliva ljudem v evropskih podjarmljenih deželah v srca novo upanje v osvobojene. Na Češkem, v Jugoslaviji, na Grškem, v deželah, ki niso i-le v nacijsld tabor, so ljulje pobegnili v hribe in se skrivajo pred nemškimi zasledovalci po duplinah in jamah. Ti ljudje trepetajo v smrtnem strahu in čakajo na svoje odrešenje, ki more priti samo od zaveznikov. In ti narodi vedo, da ameriški vojni bondi plačujejo velikanske stroške armad, ki ee borijo na vseh krajih sveta. — (Tih, prepadenfh obrazov hodijo okrog ljudje po zasedenih deželah, toda v njih vedno gori trdno upanje, da jih bodo zavezniški narodi rešili velikega trpljenja.-- V Ameriko je prišlo mnogo beguncev iz raznih evropskih dežel. Sami smo jih nekaj srečali in popisovali so nam grozo-te ki jih morajo vsak dan doživljati ljudje, v čijih deželo je prišel krvoločni, neusmiljeni, brezsrčni sovražnik. Ti l»cgunci prosijo za pomoč svojim zasužnjenim narodom, ki trpijo vse pomanjkanje, ki si ga moremo misliti. Iz vseh za-vojevanih dežel prihajajo v Ameriko klici za pomoč. Mi smo jim pomoč obljubili s tem, da s mo zgradili tovarne, ki izde-1 u je jo vojni materjal, s katerem bomo mi in naši zavezniki osvobodili vse dežele, ki jih je osišče zasedlo. Na bojiščih po celem >vetu se bore ameriški vojaki za svobodo vseh narodov, mi na domači fronti pa jih v njihovem delu podpiramo s tem, da kupujemo vojne bonde. S svojim posojilom vladi bomo po-tmigali iztrebiti tlačitelje človeštva s te zemlje in bomo zacelili rane, ki jih je vsem narodom zadala vojna. Po celi deželi je bilo prodanih vojnih bondov tretjega posojila za $10,239,000,000, to je dve tretini 15 biljonov. Mesto New York je doseglo 84% svoje kvote $4,700.000.000, kajti njegovi pnbivalci so kupili bondov za $3,802,500,000. Naše vojake bomo v njihovi borbi podprli z vojnimi bondi. Eg" SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO niiiiiiiHnfffftiiHviiiiffffifimmfftfnfnHi Združeni narodi potre- G1 bnjejo ves odvisni xi- £L r Cl C n vež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . ENCYCLOPEDIA Vsak lahko nekoliko _ . .. pomaga, ako mn ie mo Cena knjige: r » , ' , ... J goce letos obdelati d* A na VICTORY VRT Pripravite se za to de-lo že sedaj! T LIČNI IN TRPEŽNI PLATNENI Tukaj J« r eni ml knjig! VSB> VEZAVI KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! Skoro 1400 Strani — lO.OOO Člankov vam podrobno poja- rrefk a 1 * 1 HITi tm o vrtnarstva, 9 irillvl in /OU D 1 1 K sejanjti, o gnojenja in oskrbi Trt*. Najnovejše pa je VRTNARSTVO Popolni voditelj za vaf T*? J? * nnweranje skoaljtreer, gojenje vrtnarstvn. U ga, esnijo vrtnarski ia- KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. . 216 West 18th Street New York 11, N. Y. z® j M«-, y r /u [BUYM880MCS I 3rd ^ar Loan "GLAS NAKOPA* — NEW YORK Kratka Dnevna Zgodba , CJIAS. B AU1>E L AIRK: • - - ; - - - ■ VABILO na POTOVANJE ■častfliiepiiejsa in nežnejša je duša, tem bolj jo sanje oddaljujejo od možnosti. Vsak človek nosi v sebi mero prirodne-ga opija, ki se neprenehoma izločuje in presnavlju. In koliko ur preživimo od rojstva do smr Ti, polnih pravega uživanja, posrečenih in odločnih dejanj? Ali bova kdaj živela, ali bova »kdaj prešla v to podobo, ki jo je naslikal moj duh, podobo, ki je tebi podobna? Ti zakladi, to pohištvo, ta sijaj, ta red, te dišale, in te (Sudežne cvetke, to si ti. In to si tudi ti, te velike reke in ti mirni prekopi. Ogromne, z bo gastvoni nagromadene ladje, ki jih reke nosijo s seboj in odkoder se razlegajo enako-memr pe^mi dela, pa so moje misli, ki počivajo ali ki zvijajo v tvojem naročju. Ti jih I vodi? nežno k morju, ki je Ne-- končnost, in odsevaš v svoji čisti, lepi duši nebesne globine. ' In kadar utrujene od valovanja in orenapoljene z orijen-talško robo prijadrajo nazaj v redni pristan, so to zopet mo-t.;e obogatele misli, ki s-- iz neskončnosti vračajo k tebi. - ... - . i vini, je vse bogato, lično m blesteče, kakor čista vest, kakor krasno kuhinjsko orodje, kakor svetla zlatnina, kakor pester nakit. Zakladi sveta se ^-tekajo tam kakor v hiši d^lav nega in za ves svet zaslužnega moža Ondna dežela, vzvifše-na nad diugimi, kakor je U-metnest nad Naravo, kjer je ta preoblikovana od sanj, popravljena. olepšana in prenovljena. Na i iščejo, naj le iščejo, naj L premikajo neprenehoma mej nike svoje sreče, ti vrtnarski alkimisti! Naj predlagajo šest deset in sto tisoč, forintov nagrade za tistega, ki bo razvozlal njili častihlepne probleme! Jaz s*om že našel svoj črni tulipan, in svojo modro georgi-nc! Nep1 im-rljiva cvetka, zopet naideni tulipan, alegorična ge-orsrina, tja, kajne, v tisto lepo.1 tako mimo in tako sanjavo deželo bi bilo treba iti živet in cvetet Ali ne bi bila obdana od samih sebi podobnih stvari, in al; bi se ne mogla zrcaliti, da govorim kot mistiki, v svojem lastnem tikanju? , Sanje, v dno sanje! In čim Nekje se nahaja baje razkošna Dt veta dežela, ki jo želim obiskati— s staro prijateljico, čudna dežela, potopljena v me-«le naših severnih krajev, in ki bi jo lahko imenovali Vzhod Zahoda, evropska Kina, tako zelo se je udejstvovala tain topla in trmasta domišljija, tako gereče in trdovratno jo je okrasila s svojim umetnim in nežnim rastlinstvom. Piava Deveta dežela, kjer je vse lepo, bogato, mimo in dostojne. Kjer razkošnost veselo odseve iz reda. Kjer je življenje plodovi to in sladko in odkoder so izključeni nered, razuzdanost in presenečenje Kjtr se sreča draži v moikom in je celo kuhinja poetična, tečna in dražljiva obenem. Kjer je vse tebi potrebno, d rani moj an-gel . Ali poznaš tisto mrzlično bo-lez. n, ki nas muči v ledenih bHdkostih, hrep'enenje po de-! 7 li, ki je ne poznamo, tesnobno radovednost? Nekje je debela, k'i je tebi podobna, kjer je vso lepo, mirno in dostojno. l:ier je domišljija dozidala in okrasi'a zapadno Kino. kjer je življenje sladko in kj"er se sre-f ča druži z molkom. Tja mora-1 va iti živet, tja morava iti( umret! | T)>a, tja morava iti uživat. I sanjat, in podaljšat ure z neskončnimi občutki. Godbenik napisal Vabilo na valček. Kdo bo zložil Vabilo na poto-vnnie, ki bi ga mogli pokloniti, ljubljenki, izvoljenki? ' Da. v tistem ozračju bi lahko dobro živela, tam daieč, kjer so ur'e počasnejše in vsebujejo več misli in kjer oznanjajo srečo z globljo in pomembnejšo, svečanostjo. Na blestečih istenah, ali v ^pozlačenih, bogatih temnih usnjih diskretno žive prekrasno podobe, mirne in globoke kakor duše umetnikov, ki so jih ustvarili. Žarke zahajajočega solnca, ki tako bogato barvajo jedilnico in salon, zastirajo krasne tkanine ali pa tista visoka, okrašena okna. ka tera svinec deli v nešteto delov Pohištvo je široko, nenavadno,! čudno, opremljeno s kljueavni-i farni in skrivnimi predali kakor pretkane dnSe. Ogledala) kovine, tkanine, zlatnine in ka1 menine igrajo očem nemo in skrivnostno simfonijo. In od vseli reči, iz vseh kotov, iz 'špranj, gub. predalov in tkanin uhaja čuden vonj, vabljiv spomin na Sumatro, ki je ka-Jkor duša stanovanja. Prava "Dleveta dežela, pra- VKUHAVANJE SADJA bi se ostali konipot pokvaril, ako kozarec zopet dobro zave-žeš. Tudi sadje, katero hočeš kuhati v sladkorju, mora biti le-' po zreio, a še trdo; ako je sadje prezrelo, £e rado skisa in po kvari. Trdo sadje olupi, zreži ga na krlil je ter ga deni v vročo vodo, v kateri ga pusti tako dolgo, da splava samo k vrhu in se poda, ako ga pritisneš s prstom. Tedaj ga vzemi z lopat-! ko iz sklede ter ga deni v mi z-4o, toda prekuhano vodo. Koi sieer se ti sk$sa, kfi.r se poena i*a tem. da postaja sladkor moten. V tem slučaja ga perientej, z malo salioilove kisline v pražim iačisti ga iter 2ti deni aopet na sadje. — DTa-ta način pripravi ©resfcve, ma-Mice. češnje, Kruhke in kar je drugega tVdega sadja, Sadje v rumu. konjaku ali slivovki- VI i j v dobro izbrisan , velik {kozaiec, kakoršnega rabiš tudi za kisle kumarice, pol litra dobrega ruma, konjaka ali sli-vovke, nato deni vanj pol kg stoičnega sladkorja in pol kg lepih izbranih jagod. Potem ,'zaveži kozarec, naredi v papir majhne luknjice ter počakaj, da bo zopet dozorela kaka vrsta sadja. Na ta način naloži v kozarec še hruške, olupljene in na krhlje zrezane, marelice in breskve, tudi olupljene in zrezane, cele črešnje. maline, fige itd. Mej vsako vrsto sadja pa deni pol kg slad korja in pol litra mm a. Vmes deneš lahko tudi malo celega cimeta in dišečih klinčkov. Akc hočeš štediti, v zame š tu |di lahko manj nima, a vendar i toliko, da je sadje s tekočino 'pokrito. Pomni tudi, da treba vsakokrat, ko prideneš kako sadje, prejšnje dobro premešati. * ' V sladkorja kuhano sadje. ' V sladkorju kuhano sadje ima te prednost, da ga vzameš lahko rtfekaj iz kozarca, ne da § THE NEW ENCYCLOPEDIA of T3 MACHINE SHOP PRACTICE ® OS Splaal nan! prtftur aa W»fw> 7 CQ Inatitnte of Teetaolocy ▼ anctaMIni > Q George m Barnwell US m^^mmma^mmmm^šammmm Podlago xa meh«-_ lil ilflMPTRlff^lKiflWMBfr aakn* M O BW^Wm^iSS^^^^BBi morete doUU a to ^ Z Rgt tejlfo. Ta vfellka £ popimJfMn Z ^ iKBH^H^I Rule? r* S PmStkSI^^^^BvjSEb aataoko, kar pi ^ nsfl^^SHBH VSLmt* ^ ^ fcJiPfMCdiiuliM^^^^BnBRjB 1)0 r8ake^a m Zj M^^m^^^^mfi&gm K orodje In me- IXJ m^^^B^gSSHf^^B^^k rll, naCrte (blue »=* << m^Kf^F^^^^K^mtM prfnta) 1000 allk ^ m ha. m« *r. Cena UM N Z Ne glede na te, ali ste tele pe«Mtrik, Vam be lk tnjlca ^ ^ L«ele.kertetea to »aeca wrvbm. NaOROŽMftB j6 V/UOBK C SLOVfiNl C PUBLISHINGrCO^ANY -tU WEST ttth STBEKT__NH\f VO^K ti, N. T FBRDO JtTVANBP: j ZantreJ......................Jf | i Slovenske ...................Jl| PWTER JIBBB: Pelin role'; VASILIJ MIRK: Podoknice........JN MOŠKO PHELOVTOt Le enkrat fte ........... Slkva deta ..................JI Uit- VOLAJUč: Bodmarln; JOS. PAVČlO: Potrkan plee ......Jt IZ ŠTABE ZAtiOGB pfe ima mo Se naslednje pesmi, katerim^ nno »nižali cene: Amertika ■lerenaka Ura, (Hetear) J# Orlevfke Umne ** Bterenakl akordi, ti aaeiaaik la aeettkik xberev (Kari AdimJR .79 TWJe aieiaal aheri ■!■■>------- Oerakl eimeri. (L*harw), IL ^ svexek, MiU ^ert _ ■. >- - ZA TAMB(7K1CK> NA GORENJSKEM JB FLETNO, podpotiri alo-venskih narodnih pesmi : za tamburioe, MtiiUmr ko Bajnk ..• Bieveaake naredae pmd aa tm>Ba-raftt aker (Itajfck) ......— M M plani are, (BaJ*). pejarl - M l - ■ --ZA OITSBt Padok aa dtm — • aveakl — ' tKeSdJsH) _—^-%J. ZA K LAW: i, u • ; u ■ < ! Bori aeidele. — Barrfalia —__JM PEVSKIM ZBOROM POUBUO PRIPOROČA j KO NASfcKDNJE MUZI KALUS> SLOVENSKE PESMI ■ ■»V-trn t narednik peaaal Izdala Claakraa Matica v quill m Jk . ^^ Baill Adeal«—1« JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI ta mattl bEST NARODNIH PESMI u me- iki tber ....................* 6EST NARODNIH PESMI m me- . dkaf kkok v«.»•»• M franc Veatnrinl—&EST MEŠANIH _ Qj MOŠKIH ZBOROV ... .. M mM dMt............................-k" Peter Jereb—OSEM ^BOROV (me-Bd ta aeftani) .... ......... Jk _ i ■ Meški zbori OSKAkDBV: BtiOet^ OJ. moj Boem a •ot; Ram mL fUlfc. d«tt daaee •^••^»»••»•»•^••»••"•Jl' ... 2 ... , ... - f ■ ^ OSKAR DRV r ^ JBHiSao, Uuboa noja; Ko ptfB-ca na tuje gre; Sod; MoJ oCka tna konjtdtt dva % DoWt sbr pJ-mauah 8km>> Je n^haila la« 4A RMIL. ADAMlO; ' IftOH devojka {keickranjafea*. .JM Vee no^iM potam ...........-Jt Jnc^Gfft •«•• JP Hodi* Micka doma;. IM-dnce* ga tteCea ; Zdrariea ........ JM ASBSH Mrak & AL šbobhiho: Pa tfeikl .......... JI KJNJIGABNA SLOVENIC PUBLISHING CO. mwmttBm &n*, . . wm rm,wr} Važno za naročnike Poleg naslova Je racvidno dokda imate plačano naročnino. — Prr številka pomeni meeec, *nga dk. -in tretja pa lete. Da nam prihra nite nepotrebnega dria in stro ikov, Vas prosimo, da sknSate prt votasno naročnine poramafl. Je pa jda£ajte saatcpnlka v Vašem kraju. Zastopnik bo Vam iggožil potrdilo aa f»ažaae nare-čnino. California: San Francisco, Jacob Lansbin* Celot ado: Pueblo, Peter Culig Walsenburg, M. J. Bajnk* Indiana: Indianapolis: Fr. Marbich Illinois: Chicago, Joseph BerOC* Chicago, J. Fabian (Chicago. Cicero In Illinois) JoUet, Jennie Bambich La Salle, J. Spelicb Mtiscootah, Martin Dolenc North Chicago in Waukegan, Math WarSek Michigan: Detroit, L. PlanSfct* Minnesota: Cbiabolm, J. Lukanleh Ely, Jos. J. Peshel Ereleth, Louis Oon£e Gilbert, Louis Vesad Montana: Roundup, M. M. Patrfen Washoe, L. Champa Nebraska: Omaha, P. Broderick New York: Gowanda, Karl Straisha* i Lime Falls, Ftank Maste* Worcester, Peter Rode® Ohio: Barberton, Frank Trofia* Cleveland; Antuh Bobek, Chart«« Karflnger* Jacob Roulk Glrard, Anton Nagode Lorain, Lonia Balant, John KumSe Toungstbmi, Anton Kikelj ©regen: ■■ --- Oregon aty, T. Koblar Pennsylvania: * Bessemer, John jWnlkar Conemsugh, J, Brezcrvec* Coverdale In okoUca, Joi Paternel Export, E6nla SupanSiffO FaiTdi; Jfeiry 6tdfn Forest City, Math Xfcmhi* Frank Blodsikar . Gteensbui^, Frank Ntfralt Hoiner Cfty, Ji>eeph.fKeria Imperial, VencrPhtetih Johnstown, John Polantfc* Krayn, Ant Tauielj "* ' r' Iipaerne; Frank BaHock< Midway, John £nst* Pitt^mrgh ih Okniifca; Ptintp Progtr Steel ton, A. Hren Turtle_Creek, Fr. Schlfrer* —^o^Ii Jo van MHwsukee, Wert AlHg: Fnnit Skok* fti J^^"1 An too Eolar Hock springs, Louis Titrtfijrf« Diamond ville, Joe Solick - -(♦Zaatepniki, « Jwiio Jfioleg imena *, so upravičeni obiskati tn^dru- Sm roj^ov Vsak zastopnik Izda potrdilo aa sve> I<fMiMi^^reva WNWif FRAiNK TROW A lavci prihajali z dela iz tovarn. Marši koimi je bilo to najljob-: se, da je prvo prijel list v roke ; in če ga m ko j začel citati, gu ; je prvo površno pogledal, po( večerji se je pa v^edel in tako. napravil, kakor že omenjeni premogar, čital in polagoma ' potegoval iz steklenioe. Sleherni nas priseljence, naj fsi je prifel sem za stalno, ali ^amo začasno, kdor ^e tedaj imel stalno dejo in je povoljno zaslužil, si lepših dni ni mogel predstavljati in zato lahko rečemo, da takrat so bili dobri zlati časi. Ko me je pot zanesla v daljne šume, kjer ni slovenskih naselbin in so gospodarska stališča in shajališča le preproste 'koltiibe, tudi tja mje je sprem-' lial Glas Naroda. In kjer je hi lo Tečje število gozdarjev, je 1 tudi list prihajal v več iztisihj ker marsikdaj jih je ho tel o t •več naenkrat citati. Kdor se je za list zanimal, je hotel biti tudi sam naročnik nanj in ni hotel nadlegovati drugtega. Tako sedad 2>o dolgih letih naj pa začnem rovariti proti lista in ga tlačiti v propast, ko mi je bil v razvedrilo dolgo vrsto iet? Kakšna hvaležnost bi bila to? Že sama misel mi| ne dopušča, da bi kaj takega j storil. "List, ki je skozi petdeset let bil v pobudo slovenskemu z'.viju v Ameriki, mora o-stati pri življenju. Komur je bil v razvedrilo in zabavo prep nja leta, ne bi smel pozabiti nanj tudi sedaj, ki najbolj po-tir<a sem to prona^ej. mi je pripomoglo zgolj naključje. Tukaj so torej zopet slučaji, ki se ne dajo prir merjafi k našim ljudem> ki živijo v mestnih, naselbinah ali pa na bližnjih farmahi Človek, ki Seli biti v družbi, da se spozna s črni večjim številom, ljudi, si ne moro predstavljati, kako neki nekateri ljudje z drže v samoti. Če bi bili vsi Iju-. dje enake misli, kakor sem ze omenil, bi ibili mnogo bolj trd^ nejg povezani skupaj, in nihoe ne bi silil v samoto/ Tfega torej ni m zato se ni SuKti, daj* se najdejo Jaki ljudje, M beže proč in hočejo, živeti sami zase. V pogpvoru z zakonsko (ivo; jico,1: ki je živela, rproS od naselbine, sem ju izpraševal eno |in drugo, kako morejo zdržatj tako ^aanoftno žrcsljenje ih da he gredo nic med nase ljudi. Pa sta -mi oba odgovorila, ■ dfe- tako je njima všeč in fekfino življenje ju veselL Ni jima bij 'lo mar, ne za društva, ne zš. knjiga in časopise in »ploh za nič drugega, kakor le za tisto, kar se je dogajalo v bližnji o- kolici. • Taksne slučaje me cfljudmi si lahko vsak po svoje" to|Tmači. V enem oziru lahko rečemo, da j taki ljudje tudi napredujejo, kajti skrbijo zase, poskrbijo za svoj dom in starisi gledajo, da tudi nekaj zapustijo svojim o-, t rokom. Toda propadajo v srvoji narodnosti in več ko je takih slučajev, tembolj se krha slovenstvo. In če dobro pre-|mislimo, se skoro ne da nič pomagati. kar se koristi skupnemu narodu. Ne-: vedn?ii postanjo čestokrat žr-i | tov podrračev in raznih sleparije^, ker se dajo v svoji neved-. -nosti '/.apel jati in če bi s tem . v^aki le sebi škodil, bi mu sle-. herni privošči!. Toda posledi- > ce seže jo dalje- š (Nadaljevanje prihodnjič.) Nas napredekiana šepropadanie MONDAY, S1IPTKMB11R 20, 1M3 (Nadaljevanje.) Ne bom imPenoval prvakov in ustiinoviteljeV, ker ti so čita--teljean dobro znani in 'kdor čila lis> skozi dolgo vrsto let, zna ceniti njihovo delo. Znano nam je, da čas brzi naprej in s časom se tudi razmere iz-preminjajo. Tako tudi venuo, da se nobena stvar ne more obdržali za vlečne čase, kar je k času bolj Drimerno. tisto se tem del j obdržeti in kar ni, mo ra odpasti. V neštetih ozirih :-e moiamo i znebiti stvari, ki nam i'iso več potrebne, ako hočemo slediti napredku in da ne zaidemo v propadanje. Toda vprašajmo se, ali moremo nekaj kar na hitro zavreči, kar nam j? bilo toliko let priljubljeno? Ne, tega ne moremo! Xe dopušča nam srce in razum. Na žalost se v manjši meri to dogaja in to le radi tega, ker vsaki ne zna ceniti dobrote, ki jo j? bil nekoč de^žen. Prvi dan. ko sem prestopil hišo sto venske družine v Ameriki, sem zagledal na mizi list "01as Naroda.'* Kot bi me ma gnet vlekel, sem z rdko posegel po'listu in ga z očmi po-Tršno pogledal. Gospodar mi je pa pripomnil, da to je list,, ki mj bo pripomogel, da ne bom imel preveč domotožja in dolgočasja in tndi novice iz domovine 'bom izvedel v listu. Tako so potem minila leta, •?em J&C v druge kraje, dru-se naselbine, kjer so živeli na-ljudje; kamorkoli sem šel,I som pa tudi opazil, kako je list Glas Naroda prihajal od dne. do dne v slovenske hiše. Nteste-' ■tokrat sem opazil, kako je do-sr>ol premogar z dela, popil je šilce žganja, nato si odmašil več;o steklenico piva, polago. m a iz nje potegoval, poleg pa i je čital Glas Naroda." Tako se je ponavljalo od dne do dne in tako se je ponavljajo tudi po drugih naselbinah, kjer so de- "Glasa Naroda* Frank lievak, Canton, O- Vam bom opisal, kako je bil začetek ''Glasa Naroda": Bile to tri osebe: Fraifk Sa-k ser, Mr. Rem s, in Mr Lokar. List se je stavil na 72. cesti Druga A vi mre Ko je bil nastavljen, ga je tiskala česška tl-'kai na. Potem je bil list poslan na pošto pri City Hall. Na 109 Greenwich ise je list stavil "Jaz pa za spomin na vojsko!" VbuI je kamenčke v majhen s srebrom okovan rožiček — tatiisman — ki ga je nosil "na pasu. Za uroke mu ga je dala 1 slavna vražarica. 1 Vee r se je plazil na zemljo. Iz zemlje so kipele megle. -Vsa vojska je že molčala. . * Le Iztok je še
    r je Amerika neposredno živo interesirana v vseh vodah in na vseh ozemljih Pacifika. Tako bi izgledalo na prvi pooled. Ali nad vsemi bivšimi in sedanjimi intere.si vlada najvzvišenejša vrednost v kateri je vsa moč uspeha v zgo i dovin^kih odločitvah. To pa j? edirole popolna vzajemnosti p«Hno zaupanje, popolna edi-. nost vseh sodelujočih. Ta prvi vir uspeha zavezniki ! tako močno čuvajo in.goje, da } ga manifestativno podčrtava jo 1 celo pri postavljanju vrhovnih skupin komandantov. Pri/nanje, ki ga je dobil francoski narodni komite je zgodovinski uspeh za vso Fran cijo. Gotovo je bil general de j Gaulle tudi poprej velika vred- Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 36 centov komad — 3 za $1.— ¥ Breezes of Spring Time of Blossom (Cvetni čas) * Po Jeaeru Kolo & Tam na vrtni gredi Maribor Waltz ¥ Spavaj Milka Moja Orphan Walts * Pekle na vrtu OJ, Maričlta, pegljaj * Rar«ca Mladi kapetane ¥ Gremo na Štajersko fttajeriS * Happy Polka Če na tujem ¥ Slovenian Dance Vanda Polka ¥ Zidana marela Veseli bratci * Ohio Valley Sylvia Polka ¥ Zvedel sem nekaj Ko ptlčlca ta mala V" Pojdi z menoj Dol a planine * Kadar boB ti vandrat Sel Kg-ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za • piano-frarmomko za $1. Po 25c komad MOJA DEKLE JE SE MLADA Naročite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. New York U. N. J. 216 W. 18th Street VESTI IZ CLEVELAND, OHIO Včeraj smo bili obveščeni, da je v nedeljo popoldne umrl v mestni bolnišnici rojak John Blatn-k, ki je bil po poklicu ko vač Bil je samski. Bolehal je nekaj časa, toda je bil v bolniš n i co odpeljan komaj zadnji petek. Domneva s?, da ima v Clev'eiandu dva brata Franka in Dominika,, za čigar naslove j se pa ne ve. j — Nevihta, ki je divjala 1. septembra zvečer nad Cleve-landorn, je napravila tudi v slo venski naselbini precej strahu. Strela je udarila v dimnik Slo Venskega Nar. doma na St. Clair Avenue, kjer je izbila nekaj opek Od tam pa švignila na drugo stran strehe in skozi odprto okno v stanovanje L. Hrovata, ki je sedel v sobi s so progo, zetom in vnukinjo. Stre la je švignila preko sobe in za-jdaj za radio ob steni, kjer s"e je izgubila med zidom in podom. Razume se, da so se vsi | močno prestrašili ko se je v sobi tako nenadoma zabliskalo Hrovatov zet je sedel komaj 2 čevlja od radijskega aparata ' Vendar se jnu ni nič zgodilo Razen dosti strahu ni pustila strela za seboj nič Škode. ZANIMIVA PREDSTAVA V velkem gledališču Amibas sador Theatre na 49 cesti in Broadway, New York City, se sedaj proizvaja zanimiva operetta po imenu 'Blossom Time* katero naj bi si po možnosti vsakdo ogledal, posebno ljubitelji glazbe. Ta krasna operetta je bazirana iz življenja slovitega skladatelja Franz Schuborta, kartera se je prvič r>TX)izvajala na Dunaju v letu 1914 pod imenom "Drei Madel Haus,'r ter je v kratkem svetovno zaslovela posebno še z rziroru na svoje romantične me lodi jp. izvirajoče osebno od slo vitega skladatelja Franz Schu-berta in njegove npnmirajoče elazbe. Ta krasna operetta se je proizvajala v različnih delih sveta, medtem tudi v Av-stralili. New Zealand, Južni A-friki na Kitajskem itd. Seda? si jo lahko vsakdo o-gleda v zgoraj omenjenem gledališču in sioer vsak večer ob 8:30 izvzemši pondeljkov, ob sredah^ sobotah in nedeljah, pa proizvaja po dvakrat na dan in sicer ob 2:30 popodne in 8:30 zvečer in to vedno po znižanih ljudskih cenah. RODOVITNOST AMERIKE "Ameriški farmar iz Južne Karo'ine, Lee Hays je lastnik enega najrodovitnejših Zemljišč na svetu. Nedavno se je