Iz Jugosiavije. — Umestna zavrnitev. Nek delegat je v ..Obzoru" napisal listek, kjer se pritožuje o zapostavljanju Hrvatov na kongresu v Beogradu. Neutemeljene napade zavrača predsednik Saveza hrv. učit. dr. v ,,Riječi" sledeče: ,,Sa kongresa jugoslavenskih učitelja u Beogradu. Pod tim natpišoin iznosi jedan od delegata ,,Saveza hrv. učiteljskih društava" svcje dojmove 0 kongresu u ,,Obzoru" od 25. o. mj. Da ie taj delegat zaista putovao u Beograd — kao sam kaže — .,s uvjerenjern, da če stvofiti jednu organizaciju, koja če biti od koristi i na zadovoljstvo svakomu od triju plemena," ne bi u svom članku iznosio stvari. koje su se dogodile sasvim slučaino, a ne s nepažnje prema Hrvatima, niti bi mnoge stvari prikazivao neistinito, več bi s večim razumijevanjem gledao na rad kongresa i nje?ovo značenje pa i drukčije o njemu sudio. Be^gradski drugovi bili su obaviješteni, da če posebni vlak sa Slovrencima i lirvatima stičt u Beograd 16. o. mj. u 10 sati prije podne, pa su se i spremili za doček. naručili glazbu Itd. Što je vlak stigao čitavih 12 sati ranije, nijesu oni krivi. pa nije lijepo da im se ta nezgoda koja i niih boli iavno spočitava. Putnici su doduše brzojaviil iz Sunje, da dolaize naveče, no ta je brzojavka stigla u Beograd noču, te je predana predsjednišlvu udruženja tek ujutru. Nije istina. da su samo Hrvati imali zajedničke stanove u vojnoj akademiji, pa da su Slovenci privatno stanovali. več je naprotiv istina, da su i Slovenci kao i učesnici kongresa iz Bosne i Dalmacije imali zajedničke stanove u školama 1 sirotinskom domu. Zajednički stan Hrvata bio je valjda jedan od tiajboljih. o čem sarn se sam uvjeril. U privatnim stanovima stanovalo je tek nekoliko Hrvata i Slovenaca. O pravilima raspravljalo se je više puta u različnim odborima i svakiput su bili zastupani Hrvati jednako kao i nstala plemena. a s Hrvatirna se pa če o nravilima raspravlialo ioš i napose. pa su Fotovo i s\re niihove želie uzete u obzir. Dakle tu ne rnože biti ni govora o zaoostavHaniu Hrvata. a iednako miie istina. da ta praviia na kcmferenciii delegata uoči kongresa niiesu ni pročitana. Pravila su na toi konferenci pročitana « na osiiavi raspravlianir. eodemom večinom primliena. usprkos toomiunista. Koii su im se Drotivili. A nosliie toga oievane su hirraie^ i tafeo |e svečano završava konfereaciia. Što su komunisti htfeli da ometu rad koneresa ne maže se spočiitavati priredrivačima konsfresa. ka«) to neopravdano čini de^eizat tu »Obzoru«. Da te na banketu bilo 85 Slovenaca. a Hrvata tek 30, niiesu krivi prirediivači. jer su ulaznioe dobili deleeati. a Hrvati miiesu izabrali u svoioi skupštira 14.o.mi. delegate za svako kotarsko učitelisko društvio kao SiiT/enci. nesro samo oct deleffata. ko« su trebali da zastunaiu čitav Savez. Ne razumiiem nikako. zašto deleeatu nite pravo što ie na koneresu bio i e. rnmistar oro-1 sv-iete i što ie nazočnom učitelistvu iz čitave države razvio svoi Drosvtetni orogram. To bi bila dužnost svalcoea ministra orosviete u lovul-avoi prilici. bez obzira ma tiiesK)v'o politiuko uvierenie. i svaki ministar. koii iskreno skrbi za napredak SKiole i učitelistva. rmstoiao bi. «a svoie mdšlienie obrazloži oniina. za koie oo dužnosti trcba da radi i da nastoii mediu niima razviti razjumiievainte za svote dielovanie. Kad ie i ovako liieoa ooiava. koioi treba da se svatko samo vescli. crna u očima delecrata.. onda ?a dakako niie mogao rad koneresa _da zadovolii i teško ie dotoučiti. šl*o bi uopče moglo na nii povolino utjecati. Deleeat ie na svakorne koraku vidio nCko mimoilaženve Hnrata. orernda ie mocao lako onaziti. kako su se srnski učitelii a naročito niihovi predstavnici i na konferonciii deletrata i na sainom kongresu upravo založli i svima silama nastoiali. 4a bi?du prihvaoena pravila, u koiima ie istaicr.nto naše staialište. Oni su napustili svcia pravila i SDoraziunili se s nama i Slovencima. prihvaliti naše zahtiave i svaedie ih iiinorno branili. Mislim. da ie qvo dov.olian dokaz susretliivosti. samo mi ie žao. što to deleerat niie oDazio i iavno iznio. kad ie več o kongresu oroirovorio u iavnosti. Uvieren sam. da če svaki svijestan i patrictičan učiteli ovakav rad »deleeata« naioštriie osudiiti. — U Zaerebu. dne 25. srpnia 1920. -- Josip Š k a v i č . potpredsiednik »Saveza brv. učit. društava«. — Pridružujemo sc v ryph\\ meri oipravičani zavrnitvi tov. Škaviča in poudarjamo, da so se slovenski učitelii delegatie čutili do iis-taotna ravnopravni s hrvatskimi tovariši in tudi nikdar niso zahtevali kakih predpravic zase in iih tudi v bodoče zahteva!i ne bodo. Upatno. da bodo nesporazum lienia. ki iiih oisec v »Obzoru« navaia z obotestranskio volio pocolnoma izginila in ie vsako tenderciiozno predbacivanie nrinravHalnemu odbora necpravičiiivo. če se \zame v poštev velik državni kans učiteiistva s katerira ie bilo ddovati in ma1< nkostne vznoke. ki iih nisec navaia v »Obzoru« kot vzrok tieievolie. S poiasmlom tav. Škaviča 'odpade vsak dvom pristranosti! Obžaluiemo. da ie pisec »Obzora" zanesel zaclevo v DoHtične liste. kar nam ni v čast in ucled. — Javno žensko učiteljišče v Mariboru. V naših žalostnih političnih razmerah smo že prijadraii tako daleč, kakor smo bili pred vojno v marsikaterem oziru. Strogo kulturna vprašanja, ki segajo globoko v meso našega narodnega življenja, se rešujejo kratkomalo pri zeleni mizi iz strankarsikega vidika. Tako je prišla v našo javnost vest, da se z novim letom ukine javno žensko učiteljišče v Mariboru, ki je bilo lani spojeno z moškim učiteljiščem, ker baje popolnoma zadošča potrebatn zasebno žensko učiteljišče šol. sester. Pri tej zadevi je močnc zainteresirano, razun prizadetih faktorjev, predvsem učiteljstvo. Zato ne sme in ne more molčati. Gre za princip: Ali se naj vzgajajo učiteljice za javne šole zasebno po samostanih, ali pa v javnih zavodih? Naše stališče je samoobsebi umevno in ga ni potreba še posebej utemeljevati. Življenje vzgajaj za življenje! Tu nismo toliko ozkosrčni, da bi tudi drugitri ne pripustili toliko svobode, da si lahko volijo tudi samostansko vzgojo, če jim prija. Zahtevamo pa tudi od drugih vsaj toliko svobode, kakor jo priznamo mi njim. da si tudi mi lafoko volimo iavno vzgojo svojemu naraščaju, če nam ne prija samostanska. Kakšni razlogi so napotili poverjeništvo do tega koraka. to ni nam znano. Odločno Pa grajamo. da se tako važno vprašanje reši kar lepo na tihem in se ne zdi vredno merodajnim krogom niti to, da bi se prizadeti obvestili pravočasno. Gojenke pripravnice se je še mučilo s skušniami za I. letnik. sedaj pa ne bodo smele vstopiti. Kam naj gredo? V samostanu je prenapolnjeno, drugega zavoda pa ni. ki bi nudil ženskemu naraščaju malo več izobrazbe. V tem oziru je Mariboc res unikum kljub svojim 50.000 prebivalcem. Že iz tega razloga se je resno pričakovalo docela samostoino žensko učiteljišče v Marrboru. Sedaj pa pride ukiiijenje. So pa še drugi razlogi. Naša učiteljišča še dolgo ne bodo krila domače potrebe, če hočemo ostati vsaj na tisti stapnji ljudske naobrazbe, kakor smo bili pred vojno, seveda. Lani se je jemalo gimnazijce Ln reaice v učiteljsko službo in učiteljiščnike z nedovršeno izobrazbo. Pritegnilo se je omožene učiteljice, ki že po 10—20 let niso učiteljevale. In vendar so po naših šolah samevali prazni razredi, ker je primanjkovalo učiteljstva. Koliko tovarišev in tovarišic odide v pokoj. ko se enkrat definitivno uredi pokoininsko vprašanje! Koltko se jih vrne na Primorsko, ko se na ta ali oni način reši jadranska zadeva! Ali se je pomislilo na vse to? Vse torej govori za to, da tukaj niso bili merodajni stvarni razlogi, amipak popolnoma drugi. Zato je v interesu šole, učiteljstva in prav tako v interesu ljudstva, da zastavi naša Zaveza vso svojo moč, da se to tiho ukinjenje javnega ženskega učiteljišča v Mariboru prekliče. Zahtevati mora z vso odločnostjo, da se že s prihodnjim šolskirn letom otvori samostojno žensko učiteljišče v Mariboru. Ako pa to že ni mogoče, naj ostane za prehodno dc>bo še spojeTio z tnoškim. O tem imajo pa dolžnost govoriti odkrito besedo predvsem učiteljska društva na bivšem Štajerskem. In priliko o tem razpravljati bo imela tudi naša skupščina v Mariboru. —ski. — Javno vprašanje poverieništvu za prosveto. (Dopis.) Z ozirom na članek v 24. številki ,,Učit. Tovariša" pod naslovom ..Naredbe štev. 97 in usposobljencstni izpiti" se ni do danes — skoro v dveh mesecih — še ničesar ukrenilo; vsaj nam ni znano ničesar o tem. Vpra$amo torej javno, ali bomo mogli delati skušnje tudi mi. ki smo bili tako nesrečni, da smo bili 4—5 let v vojski vsaj še v letu 1920. Ali bomo morali čakati se eno dobro leto? Naše tovarišice so napravile izpite že 1. 1917. Nas pa v enakopravnosti ovirajo menda — plače. : Več prizadetih. — Za izobrazbo učh~Y~v na lirvaiskem. Na učiteliišču v Zaerebu otvoriio s pr'hodTi5im šolskim letom oeti letni tečai za dovršene učiteliske maturante oboiega spola. Tisti. ki napraviio zrelostni izpit s or-sebno diobrim uspehom. bodo takoi >imenovani za začasne učitelie. oziroma učiteliice in dodelieni tečaiu: nreiemali bodo vse zakonite dohodke in čas tečaia se iim všteie v dveietno oraktično službo. Ostali dovršeni učiteliiščmiki mweio cbiskovati tečai na lastne stnnške. le čas se iim bo vraounal v uraiktičnn službo. Dalie bodo snreieti m tečai abituriienti sredniih šoT. ki bi se froteli posvetiti učiteliskemu ooklicu: dobe vse ueodnosti kakor odlični ¦učiteliski absolventi. samo zavezati se moraio. da bodo ^do izpitu siužili kiot učiteiii naimani oet let. —Marenberški okraj. (Dopis.) Razdor med uoiteljstvom so hoteli klerikalci povzročiti tudi v našem okraju. Znano okrožnko (za setev Slomškarije). ki je izšla v Cirilovi tiskarni v Mariboru, je dobila tudi naša duhovščina. Začelo se je takojšno deio — toda samoobsebi umevno — brez uspeha. Sedai uporabljajo drug način. Lotili so se našega nadvse narodno-delav-' nega in požrtvovalnega nadučitelja tov. M. Lešnika v Marbregu, ki je obenem tudi naš društveni predsednik. Dasi uživa tov. Lešnik pri učiteljstvu kot vodja ugled in kot društveni predsednik največje zaupanje, kakortudi brez razlike strank splošno priznanje vseh merodajnih činiteljev, ga nesramno blatijo v 29. štev. ,,S1. Gospodarja". Nad tem podlim obrekovanjem se zgraža vsa slovenska javnost v okraju. Namen klerikalcev nam je znan. Ubiti hočejo predvsem Tiašega vrlega tov. predsednika in s tem ukrotiti drugo učiteljstvo v okraju, da bi bilo bolj dovzetno n]ihovim temnim namenom. A motijo se. S takšnimi napadi boste dosegli ravno nasprotno. Odvmili ste še one, ki so vas dosedaj vsaj nekoliko zagovarjali. — Obvezen telovadni Douk za dekieta bodo uvedli na vseh obrtnih in sredniih šolah na Francnskem. Razen te?a bo dižava z vsemi sredstvi nospeševala ženska telovadna društva. — Zrelostni izpiti na državnem moškem in ženskem učiteljlšču v Liubljani so se vršili pod predsedstvom gosp. višjega šolskega nadzornika dr. Ivana Gra • fenauerja od 5.-11. julija. Izpit za ljudske šole s slovenskim učnim iezikom so napravili a) na moškem uciteljišču: Burdian Franc iz sv. Mihela nad Mozirjem, Gomišček Gabrijel iz Solkana, Ljubič Vinko iz Ljubljatie, Počkaj Miroslav i.z Moščsnic. Prusnik Franc iz LnubliaTie. Rejec Franc iz Grahovega pri Tolminu. Roiec Vladislav iz Radovliice (z odliko). 5e!an Josip iz Štepanie vasi (z odliiko). Zupančič Franc iz Maleea gabra. Bertonceli Milena iz Gorice, Wrischer Evlaliia iz Pazina in nrivatist Zorž Aloizii iz Postoi- ne. 1 kandidat ie med izpitom odstopil. 6 ktundiiiatov in kandidatini ima ponavljalni izipit, 1 kandidatinja je bila reprobirana. b) na ženskem ueiteljišču z odlikc za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Bandel Marija iz Ljubljane, Divjak Vera iz Studenca, Kosmač Pavla iz Ljubljane, Lipovšek Jelica iz Ljubljane, L'jKan Frunčiška iz Oiomuca. Mrzlikar Liudmiia iz Ljubljane, Petelin Melita iz Uubliane. Pirc Marija iz Borovnice. Plšek - Kuknn;n Gize]a iz Pulia. Rakovec Marija iz Ljubljane, Rekar Milena iz Radovljice, Schuller Kristina iz Glinic, Trdina Nina iz Ljubljane, Verliovnik Marta iz St. Petra v Savinjski doli.ii; z odliko zaljudske šole ssiovenskim učnim jezikom, usposobljene tudi za lj. š. z nemškim uč. jezikom: Kocjančič Erna iz Ljubljane, Kor-' bar Jeiica iz Preir.a, Maček Ljudmila iz Ljubljane; usposobljens za liudske šole s slpvenskim učnim jezikom: Bratidstetter Viktorija iz Liubljane (in z odliko z nemškim uč. jez.), Drassal Margareta iz Uubljane, Fritsch Edita iz Liubljane, Jan Marija iz Ljubljane (z odliko), Jer Terezija iz Idrije, Kneisel Vida iz Širja pri Zidanem mostu (z odliko). Kravanja Emilija iz Trsta, Labernik Felicita iz Srednje vasi (z odliko), Matko Berta iz Toplic (z odliko). Ogulin Neža iz Krvavčjega vrha. Petrič Berta iz Rudnika (z odliko), Rihar Frančiška iz Prrstave (z odliko), Toni Justina iz Podgrada. Zupanc Frančiška iz Lancovega ter privatistinji Črnjač Ivana iz Verdn in Tev.š Botroniila iz -Ljubliane. 1 privatistinja je dobila ponavljalni izpit. — Na državni obrftii šoli v Ljubljani bodo y šolskem Ietu 1920—21 otvorjeni sledeči oddelki: 1. višia stavbna šola: 2. višja strojna šola; 3. stavbna rokodelska šola; 4. strojna delovodska šola; 5. elektrotehnična delovodska šola; 6. mizarska mojstrska šola; 7. kiparska šola; 8. ženska obrtna šola; 9. posebni tečaji za cbrtnike in 10. javna risarska šola. Vpisovanje v I. letnik višje stavbne in višje strojne šole bo dne 15. septembra t. 1., v višje letnike pa dne 18. septembra. Dne 16. septembra bo vpisovanje v prvi letnik oddelkov. ki so zgoraj navedeni pod točkami 4., 5., 7. in 8.. dne 17. septembra pa v višje letnike teh oddelkov. V mizarsko mojstrsko šolo bo vpisovanje dne 16. septembra. v oddelke pod 9. in 10. od dne 21. dp 25. septembra. v stavbno rokodelsko šolo pa od dne 1. do 15. oktobra (v ta oddelek tudi pismeno). Ponavlialne preiz-kušnje bodo dne 16. septembra, sprejemne preizkušnje v višjo stavbno in v visjo strojTto šolo dne 17. septembra. S poukom se bo pričelo v vseh celoletnrh oddelkih dne 21. septembra. Pri oddelkih pad 9. in 10. prične pouk dne 1. oktobra. v stavbni rokodelski šo!i pa dne 3. novembra. — Vse druge podrobnosti glede sprejemnih pogojev ftd. so razvidne iz razglasa v Uradnem listu št. 85, z dne 20. julija t. ]. in tz objave na ra-zglasni deski v zavodu. Še potrebna pojasnila pa daje na zahtevo ravnateljstvo zavoda. Neodrešena domovina. —r Tdminsko učiteljišče. Na tolminskern učiteljišeu je nastav!>enih šest učrtih moči. Od teh so trije Lahi: ravnatelj G. Lorenzoni, ki poučuje francoščino kot prost predmet; dr. Calvi za zemljeprs, zgodovino in italijanščino; učitelj Trilleani za glasbo, telcvadbo in risanje. Slovenci so: Josip Kalan, ki poučuje računstvo, prirodopis in prirodoslovje; Leop-oldina Koršič za slovenščino, lepopis, ročna dela in nemščino; Kodermac Alojzij pa poučuje verstvo. — Na učiteljišču se poučujejo deoki in dcklice skupaj. Letos je bil otvorjen le prvi razred, ki je bil nastanjen v tolminski kaplaniji. Za prihodnje leto bo zopet treba iskati novih prostoTov po malem, močno razrušeriem Tolminu. —r Slovenščino na Tolminskem učiteljišču razpenjajo laški pedagogi po Prokrustovi postelji. Govore tako spakedran jezifc, da ga gojenci in gojenke tupatam sploh ne umejo. Zlasti se odliikuje pri tem znanju našega jezika profesor zgodovine, ki svoje znanstvo tako-le prodaja v šoli: ,,Mestp Rim, ki je ustalo zaradi branitve in trgovine pri reki Tiberi in na Palatinskem griču, kmaiu se ie najlo v veliki trgovski ulici starega sveta namreč skoraj na središču Sredozemskega morja, kjer omika je imela svoje bivališče mnogo toletij. Kr&post prebivalcev ni delala kakor podpirati ta čudovit zemljepise-n položaj Rima. Nekateri rimski učenjaki so pisali, da rojstni dan Rima je bil 21. aprila leta 753 p. Kr. pa ni gotovo vemo samo, da Latinci so ustanovili Rim v osmem stoletju. Zdaj več pisatelji pravično mislijo. da zgodovina v prvih stoletji je bila prostovoljno mešana z mnogo ponaredb. Vendar to se ne zmanjša in ne uniči zgodovinsko resnico nekaterih kraljev in nekaterih dejanjev, katere preda-ja je nam proložila. Več kakor lastna imena in resničnost nekate- rih dejanj so nam zelo znane naprave mesta Rima itd." — Takemu negovanju slovenskega jezika se pridružuje še politika, ki prevladuje na tolminskem učiteIjišču. Vzgojiti hočejo naraščaj, ki bode narodu popoinoma nasproten! Sedaj se gojenci in gojenke še dobro drže, ako pa bodo morali biti še nadalie pod takim pritiskom jn pod takimi ,,znanstveniki", vsaj nekateri klpnejo z duhom in dob;li bomo v zasedenem ozemlju prve janičarje, prve grobokope lastnega naroda. —r Šclska pcsiopja v Gorici. Kakor ie bi!o čitatj v italijanskem časopisju, se je vršila v juniju ob prisotnosti dr. Reine in šolskega nadzornika Pasqualisa konferenca vseh šolskih faktorjev v Gorici. ki se je pečala z ureditvijo vprašanja šolskih prostorov v goriškein mestu. Poročilo in skle,->i konference fci nas niti toliko ne zanimaH, če bi se ne tikali tudi našeaa šol- skega problema v Gorici. Ker bo narastlo za prihcdnje šolsko leto šoloobveznih otrok v Gorici (italijanskih) baje na 3500 in ker primanjkuje primernih šolskih prostorov so gospodje od kpnference sprejeli sklep, na podlagi katerega naj se vzamejo za bodoče šolsko Ieto v najem prostori slovenskih in nemških šol. Sklep je precej nečeden, ker kaže na očitno namero fTnto- vih liudi, ki bi hoteli orapati slovenski narod v Gorici tistih štirih revnih solskih sten, ki čakajo zastonj že leto dni slovenske dece. —r fJajnovejši arRUuienti goriških Lahonov.Pred nekaj tedni je bila \z GoriSkc dežele v Rimudeputacija, v kateri je bil poleg goriškega županatudi tolminski dekan Rojec. Na razgevoru so bilemed drugim tudi goriške šolske zadeve. Merodajni faktorii v Rimu so se čudili, da nimajo Slovenci v goriškem mestu nobenih šol in so obžalovali (!) odredbe, ki so bile svojčas izdane od merodajnih oblasti v Gorici proti slov. šolam. Ko je dekan Rojec pripomnil rimskim gospodom, da je eden protivnikov blov. šolstva v deputaciji navzoč, namreč župan Bombig, je tiavedel slednji, da so slov. 5ole zato zatvorjene, ker jim primanjkujejo šolske klopi! »Šolski Dom«, »Mali Dom«, »Novi Dom«, »Simon Gregorčičev Dom<', »Narodna šola«, vseh teh prič slovenske šolske izobrazbe v goriškem mestu, kjer se je šolalo vsako leto čo tri tisoč slovenskih otrok, ne vidi župi*i Bonibig; njemu ie danes glavni argument pomanikanje šolskih klopi, vsled česar naj ostanejo slov. šole še zanaprei zaprte! Pa vsaka sila do vremena in takrat pride obračun tudi za Bombiga! Vsa znamenja nu nebu kažejo, da ni več to daleč! — r šolske kujige. »Zveza jugoslovanskih uei teljskih društev« v Trstu je prejela od civ. komisarijata v Trstu odlok glede bodočega odbora za sestavo slovenskih in hrvatskih šolskih knjig. !z imenika, ki ga je bila »Zveza« svoj čas predložila Sol. oblasti, je ta izbrala za vsak posamezni okraj pc enega all več učiteljev (učiteljic), ki naj se iim poveri to delo. Tako so določeni za logaški šolski okraj: Tratnik Fran, Zupančič Frančiška in Leskovec Leopolda. Za postojnski šolski okraj: Kenič Andrej, Horval Adolf in Šraj Janko. Za tolminski šolski okraj: Ločniškar Franc. Za tržaški šolski okraj: Kraševic Ivan, Samec Janko, Kleinmayr Ferdmand, Dolenc Marija in Daneu Ivan. Za koprski šolski okraj: Leonardis Gregor in Cendem Angela. Za goriški šolski okraj: Bajt Franc. Odlok civ. komisarijata pravi dalje, da je nanovo spisane knjige prcdložiti Osrednjemu uradu za nove pokrajine v Rimu potom generalnega civ. komisarijata v Trstu najkasneie do konca tega meseca Sestavljene pa morajo biti na podlagi začasnega učnega načrta, ki ga je izdala za zasedeno ozemlje šol. oblast dne 9. maii t. 1. Zdi se nam, da bo učitelistvu v zasedencm ozemlju brez prirnernih pripomočkov težko kal dobrega ustvaritivtako kratko odmerjenem času! Književnost in umetnost Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, mazikalije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zauje naročnino kniigarna ,,Učiteljske tiskarne' 'v Ljubljani, Frančl- škanska ulica št. 6. Dr. Jože Rus: Glavnl statistlčki podaci o državi Srba, Hrvata i Slovenaca. Brošura je sestavljena po stanju 1910. odnosno 1914. leta in nr.m prinaša številčno sliko naše :iove države z ozirom na površino in prebivalstvo, porazdeljeno po posameznih pokrajinah z navedbo upravnih centrov. Razpravi je prideljenih 13 statističnih tabel. Iz tabel je razvidna gostost naseljenosti v posameznih pokrajinah, in prirastki od posameznih držav: Srbije, Južne Srbije, Črne gore, Bolgarske, Ogrske, Bosne in Hereegovinc, Hrvatske in Slavonije in Avstrije. V posebni tabeli ie razvrščeno prebivalstvo po veri in v drugi po narodnosti, po pokrajinah. Razvidno je tudi število okrajev, občin, mest, trgov ia vasi. Statistični podatki se približuiejo oficijelnetmi značaiu, ker je avtor sam,— naš rojak, dr. Rus — prideljen glavni statistični instanci v Beogradu. Brošura bo dobrodošla posebno učiteljstvu in spisateljem šolskih knjig, ker bo lahko porabljalo statistične podatke pri pouku v šoli in tvorijo ti podatki prvo podlag za nadalino podrobno statisti5.io sliko naše države. Brošuro priporočamo posebno šolskhn vodstvom, da jo nabavijo ra ročno knjižnico in enako tudi učiteljstvu. Naroča se v knjigarni ->Učiteljske ttskarne« v LjubIjani. Frančiskaiiika uiiea c. Cena brosun brez ¦jostnine je l^ K. Osnovni pojnii o"htia geometrije, sesiavii prui. rran Jeran, zaiuzua ,,Jugosii>\ianska Knjigarna" v Uubiiam. io je iiaiiiuv' Mijige, ki ojjsega i/5 strani s i.43 snkanii. Naiiienjena je v prvi vrsti nasim reaikam. Kakor znang se je avstnjsKa vmua go Zcianjega brauua vpeijuti tuui na reaikah siovenscino kot ucni jezik ter čakaKaia, ua tu izvrši dr/ava Snb. Knjigo z gornjiri nasiovom z veseijem pozdravIjamo, kcr je prva v tej stroKi in hvaležni srno gospociu pisatelju, da se je iotil tega težavnega aeia ter niu tudi čestitarno, da ga je tako mojstersko izvršii. Ze uvod je prav zanimiv, ker nam opisuje rabo risalnega orodja. Učna snov je pa tako-Ie razvršcena: i. Pravokotna projekcija. II. Poševna projekcija. III. Pravckotna in poševna projekcija oglatih teles. iV. Točke in premice v medsebojiii legi. V. Pravokotna in poševna projekcija okroglih teles. VI. Ravnina. VII. Nove projekcijske ravnine. VIII. Vrtenje teles okoli projiciranih osi. IX. Senčenje. X. Stožkosečnice (elipsa, parabola, hiperbola). Glede terminologije naj omenimo, da pisatelj navctja ,,Tloris in naris (tločrt in načrt)" rabi pa potem dosledno le izraze — tloris in naris. Nam bolj ugaja dnigi izraz — ,,tločrt in načrt", ker je udomačen v STbohrvaščini, medtem ko izraza tloris in naris preveč spominjata na nemška — Grundriss, Aufriss. Tisk je prav razločen in tudi siike so lepo izvršene. Knjigo najtopleje priporočamo, želeli bi le, da bi se cena sčasoma nekoliko znižala, če ne prej vsaj pri II. izdaji. Knjiga stane sedaj 38 K, z doklado pa 45.60 K. Dokuraenti o jadranskem vprašanju. (Angleška bela knjiga.) Zbirka rolit., gospod. in soc. spisov VI. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. —- Cena K 18, po pošti priporočeno K 1.80 več. Jeseni 1919 in pričetkom 1. 1920. je izgledalo, da nas bo antanta prisiiila, da sprejmemo takšno rešitev jadranskega vprašanja, kakor si jo želi Italija. Diplomatična akcija je naenkrat zopet oživcla in razne vlade so izmenjavale med seboj spomenice in predloge. Angliji se je pričelo muditi zaradi občega iztočnega političnega položaja, zato je sprožila debato o jadranskem vprašanju, ki nai bi bila zadnja. Sledili so predlogi Italije in nasvetiAnglije in Francije in odgovori naševlade. Vmes pa so posegli VViisonovi izreki. Ta diplomatska korespondenca je zaključila pcgajanja o jadranskem vprašanju in povedala vse razloge, ki jih navajajo različne stranke v pravdi za naše morje. Pozneje bi se imela vršiti direktna pogajanja, ki se pa vsled modre Trumbičeve taktike niso vršila. To diplomatsko korespondenco je v točnem prevodu izdala Ti&kovna zadruga v Ljubljani kot 6. zvezek ^Zbirke političnih, gospodarskih in socijalnih spisov«. Angleški del dokumentov je poshovenil dr. Leonid Pitamic, vseuč. prof., francoski del pa dr. Vlad. Knaflič, novinar. Knjiga obsega 4 tiskane pole ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v I.jubljani, Sodna ul. 6. Anton Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov In Slovencev II. del, 2. snopič. (»Pota in cilji 3. zv.«) V Ljubljani 1920. Izdala in založlla Tiskovna zadruga. Cena K 21. Po pošti K 1.80 več. Ravnokar je izšel zadnji zvezek Melikove zgodovine, ki popisu.ie politični razvoj Jugoslovanov v 19. stoletju. Obsega tedaj predvsem narodni preporod avstrijskih Jugoslovanov ter njihove ustavne borbe v Avstriji. Potem razvoj Srbije od 1. 1842. dalje, zgodovino Črnegore v 19. stoletju in končno osvobodilne vojne 1912 do 1918. Tako imamo sedaj popolno zgodovino Jugoslovanov, ki popisuje vse degodke do ustanovitvo naše države, to je do 1. decembra 1918. Knjigi je tudi pridejan seznam najvažnejše iiterature za jugoslovansko zgodovino. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. Popolen angleško - slovenski besedniak z angleško izgovorjavo. Spisal F. J. Kern. Tisk Amcriške Domovine, Cleveland, Ohio. Avtor pravi v predgovoru: 2e 1. 1905. ie nekaj slovenskih dijakov v Št, Pavlu, Minnesota, izdelalo načrt za angl.-slov. besednjak, ki bi odrovarjal praktični uporabi našemu narodu v Ameriki in v starem kraju. Delo se tedaj ni posrečilo, zato sem se pozneje lotil dela sam. Držal sem se prvotnega načrta ^ledc obsega in splošne razvrstitve, izpremenil sem pa marsikaj pri tehnični ureditvi, da bi bila knjiga tem prikladnejša in uporabljiva za liudstvo. Besedni zaklad je dovolj obsežen za vsakdanjo vporabo in tudi za izobražence, ker so navedene vse važnejše besede, ki se nahajajo v angleških besednjakih. Delo ima 273 strani in je lično vezano v platnu. Cena nam ni bila javljena. ZA REZERVjNI SKLAD ZAVEZE. Prostovoljni organizačni davek. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. de- cembra 1918.) LIX. izkaz. Po 50 K: Tončka Paulinova — Preloka p. Vinica. Po 2! K: Sotlar Martin — Bočna p. Gornji grad. Prispevali so: Pulko Val. 5 K, Ivana Černetova 5 K, Marica Rojnikova 5 K in Kelc Ivan 6 K. Po 10 K: Josipina Smoletova — Sv. Gora pri Litiji p. Vatc. — Današnji izkaz 81 K. Prej izkazanih 23.070 K. Skupaj 23.151 K. Ivan Petrič, Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172. LISTNICA UREDMŠTVA. Nadučitelj G.: Vaš članek priobč;mo samo če prevzamete po!no odgovornost in se podpišete s colim imenom. Razpisi učiteljskih služb. Št. 852/P. Razois služb za učitelitce ženskih rcčnih dei Z dovoHeniem višieea šolskega sveta v Liubliani se razoisuieta v stalno nameščenfe službi učiteliice ženskih ročnih del: 1. na štirirazrednici Dri S v. Lovr e n c u n a D r. P o 1 i u in na štirirazrednici na P t u i s k i e o r i z uradnim sedežem ori Sv. Lovrencu na Dr. Poliu; 2. na enorazred. v Narapljh in na štirirazrednici vMaišnereuz uradnirn sedežem v Narapliah. Pravilno opremliene Prošnie ie vposlati na kraini šolski svet uradneea sedeža do 28. aveusta 1920. Okraini šokki svet otiiiski. dne 28. iuliia 1920. ¦Predsednik: E>r. Pirkraaier s. r. Št. 19/64. Razoi«. Mestni urad v P t u i u razpisuie službo nčiteliice za elasovir in petie. učiteliice za francoščino in kak drue moderni iezik. ter službo oskrbnice. Prošnie z izpričevali do 15. averusta t. 1. na vodstvo »Mladike« v Ptuiu. kier se izve«o tudi službeni noeoii. Kuratcri? »Diiaškeira donia*' in »Mladike« V Pttihi. dne 26. iuliia 1920. Vladni komisar: Dr. M. Senčar s. r.