SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt let* 4 gld., ta jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:	S
Za celo leto 12 »Id., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden mesec 1 g 14. %
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate)ivsprejema upravniStvo in ekspedleija |v ,.Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredaištvo je v Semeniških ulieah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
^tev. 139.
V Ljubljani, v sredo 20. junija 1894.
Letnik XXII.
Moravski katoliški shod in Staročehi.
Dne 18. junija posvetoval se je izvršojoči odsek straročeške narodne stranke pod predsedstvom viteza dr. Srom-a, kaj ima storiti vodstvo stranke z ozirom na češko - moraveki katoliški shod, ki se vrši dne 30., 31. julija in 1. avgusta v Brnu. Navzoči so sklenili, da je zasebna stvar, ako se kdo udeleži katoliškega shoda v Brnu in da sklepi katol. shoda za narodno stranko nimajo odločevalnega pomena. Z ozirom na sklep naročil je tudi izvršujoči odsek, da imata deželna poslanca dr. Koudela in dr. Hodac odložiti svoji mesti v pripravljalnem odboru za mo-ravski katoliški shod ter da naj državni poslanec Roskošnj odkloni poročilo o kmetijskih razmerah, katero mu je ponudil pripravljalni odbor za katoliški shod v Brnu.
Ta sklep izvršujočega odseka staročeške stranke na Moravskem zdi se nam popolno neosnovan, a kaže, da se moravski Staročehi niso ničesar naučili od poraza Staročehov na Češkem, ki so propadli kot stranka zato, ker niso imeli nobenega jasnega programa, vzlasti ker so se v verskem oziru vedli tako, kakor drugod liberalci ter so smatrali zakone krščanstva le za zasebno stvar, ki ne imej nikakega vpliva v javnosti.
Moravski Staročehi so s tem korakom prerezali prt med seboj in med katoliško stranko, ki se hoče organizovati uprav na katoliškem shodu v Brnu; s tem pa so se naravnost izročili Mlsdočehom na milost in nemilost; s tem je tudi osoda Staročehov na Moravskem zapečatena. Pokazali so, da kot stranka nimajo več v sebi življenjskih pogojer in zato po prihodnjih volitvah izgine vpliv Staročehov v javnem življenju na Moravskem.
Obžalovati je, da je vrla češka duhovščina, da je verno ljudstvo moravsko toliko časa prazno tlako
delalo staročeškim breznačelnim voditeljem. Hvalevredno je, da se vsaj sedaj ob jednajsti uri vrši ločitev in sprememba, ki bo gotovo r veliko korist verskonravnega napredka prebivalcev dežele sv. Cirila in Metoda.
Iz povedanih besed je razvidno, da se morajo snovatelji katoliškega shoda v Brnu boriti s podobnimi težavami, kakor so jih imeli snovatelji prvega slovenskega katoliškega shoda. Upamo, da bodo Tspehi tudi tako veseli in častni v Brnu, kakor so bili vspehi veseli in častni v Ljubljani.
V obrambo.
Iz Idrije dne 17. junija.
Dopisnik idrijski v , Slov. Narodu" izbral si je v zadnjem času Idrijo kot izborno mu služečo do-mžno, na kateri se mu ima vse brezpogojno klanjati. V teku zadnjih dveh let pisal je mnogo o Idriji; kar mu je všeč, tieiziAemo fivaTi, pogrezuje pa v najglobokejši propad vse, kar mu ni po volji. Strastno napadal je vse naše katoliško misleče može, a mi smo le redko odgovarjali — iz ljubezni do miru. Vidi se pa, da ga naše molčanje spodbuja k vedno večji drznosti, o najnovejšem času napadel je na nepopisljivo oduren način vrla poslanca gospoda Povšeta in Stegna rja. Pod naslovom: Ali je to pošteno ? izrazil je že »Slovenec" v št. 134 t. I. svoj gnjev nad takim nečastnim postopanjem, a bodi nam dovoljeno da tudi mi, ki idrijske razmere dobro poznamo, izrazimo svoje mnenje. 1. Državni poslauec vodja g. Fr. Povše govoril je 16. maja t. 1. v državnem zboru o kultu-relno važnih, za kranjsko domovino potrebnih napravah, vmes je slikal tudi idrijske razmere in gospodu ministru toplo priporočal, naj se blagovoljno ozira tudi na Idrijo. Ta govor šteje dopisuik Narodov g. Povšetu v zlo, 1. ker je sploh govoril,
2. ker je govoril pred dr. Ferjančičem. Naše mnenje je, da sme, oziroma mora vsak poslanec govoriti o zadevah, koje on sam spozna za potrebne in v katerih je ob enem dobro izvežban, brez posebnega pooblastila od strani Narodove ali kakih drugih izbranih liberalcev ; g. vodja Povše motri s paznim očesom vse agrarne zadeve naše domovine in govori in se poteguje za nje povsod, kjer in kadar se mu to vidi potrebno. Na drugo tožbo odgovorimo p a 1 e toliko, da se resni listi ne pričkajo za take malenkosti. Le to bi omenili, da je dr. Ferjančič v svojem govoru izrekel vodji Povšetu zahvalo za njegove besede. Zato bi bilo tudi prav, ko bi politični somišljeniki njegovi zaradi tega kamena ne metali za g. Povšetom, ter da bi mu bili tudi hvaležni za njegove besede, kakor mu je hvaležnost svojo izrekel dr. Ferjančil. 2. Kar piše Narodov dopisnik o. g. vodji Povšetu je le bolj mimogrede povedano, glavni vdaree ima zadeti g. F. Ste g n ar j a; po njem bije z vso ttžo svojega okornega kladva. Gospod F. Stegnar bil je dokaj let uzoren učitelj v Idriji, ob enem je mnogo deloval za slovensko stvar, čitalnica idrijska ni ne preje ne pozneje tako cvetela, kakor ob njegovem času; če sploh o kom drugem, se mora o njem reči, da mu je v resnici blagor Idrije pri srcu ; v to svrho deluje in žrtvuje svoje moči. Mi dobro vemo, koliko se je on trudil, da si je nabral potrebnih, a ob enem zanesljivih dat o naših delavskih razmerah, na podlagi teh podatkov sestavil je g. Stegnar obširen memorandum in ga izročil g. dr. F e r j a n či č u. In ko je ta dobil popolno neovrgljive podatke od g. F. Steg-narja, stopil je ž njimi na dan dne 10. dec. 1891, pripomniti pa moramo, da je g. poljedelski minister že dne 1. junija 1891, idrijski deputaciji, ki mu je izročila diplomo častnega meščanstva, obljubil, da se plače idrijskih delavcev kmalu tboljšajo in da je ves operat že v delu. Da je dr. Ferjančič potrebno
LI S T E K.
251etnica.
Iz Sem ič a, 16. jun.
8. junija t. 1. minolo je 25 let, kar je preč. g. dekan Anton Aleš nastopil svoje trudaljubivo pastirsko delovanje pri nas v Semiču. Ta dan, kakor ste v svojem listu že omenili, častitali so udani mu Semičani po svojih zastopnikih, štirih županih, kateri so mu izročili tudi diplomo častnega občana. Vse štiri občine namreč semiske fare, Semič, Kot, Crešnjevec in Vinivrh, so v seji dne 8. maja soglasno izvolile preč. g. dekana za častnega občana v mal znak hvaležnosti in udanosti, katere so mu dolžni in katere se tudi zavedajo župljani. Tudi žene in dekleta ter fantje semiški izročili so mu malen spominek, ki naj bi pa vendar glasno govoril o ljubezni in udanosti duhovnemu svojemu očetu. Saj si je pa preč. g. dekan res povsem v največji meri to pri nas zaslužil. Cel čas, kar ga je božja previdnost postavila nam pastirja, opravljal je to službo z vso požrtvovalnostjo in vnemo ter izkazoval se nam res pravega očeta, ki mu je skrb dušni in tudi telesni blagor izročenih; goreč za čast božjo in lepoto hiše božje povzdigoval je kvišku srca župljanov, ter ni štedil, ko je bilo treba zaljšati bodi farno cerkev,
bodi podružnice. Nič manj nego 17 altarjev preskr-bel je deloma popolno novih, deloma da so se popravili in olepšali.
Zlasti pri srcu mu je farna cerkev, ki ni poznati od prejšne, kakor je bila pred 25 leti: nov veliki altar je kinč — popravljena sta stranska oba ; nove klopi omislil ji je pred par leti. Posebno prizadeva si majnika meseca okinčati Marijin oltar, za katerega je omislil lepo dragoceno podobo, uaj spodbuja verne k ljubezni do Nebeške Matere. Čast Božjo in sv. Štefana oznanuje pa po skoraj celi Belikrajiui doneč zvon, ki tehta 52 centov in pri-veduje o gospoda dekana gorečnosti in požrtvovalnosti. Pa kakor je bil in je v cerkvi — na prižnici in spovednici — trudoljubiv pastir, tako ne pozabi tudi za časno blagostanje svojega ljudstva. Uči z besedo in zgledom. Častna diploma kmetijske podružnice v Novem mestu zaradi izvrstnih sort grozdja z dne 4. oktobra 1881 in enaka kmetijske družbe kranjske 30. jauuvarija 1884 pričujete, da rnu je skrb boljšati v kolikor mogoče i tako ne naj-sijajnejše stanje semiškega dobrega ljudstva. Koliko pa bi vedeli povedati i reveži o njegovem dobrem srcu in pričali, kaj je dala desnica, za kar levica vedla ni. Zato si pa gospod dekan v teku teh 25 letih pač ni nabral zakladov za ta svet, ampak toliko gotovejših za večnost obilo.
Posebna skrb mu je za mladino in njen razvoj. To ljubezen do nje prinesel je s seboj pri-šedši iz tržaške škofije, kjer je v Istriji pred bil kapelan in ob enem učitelj. Sola mu je zelo pri srcu. Ves čas je ud c. kr. okr. šol. sveta, kjer je s svojimi sveti in veljavno besedo dosegel marsikaj koristnega, a tudi odvrnil marsikaj, kar bi škodilo. Zal da mu zadnji čas ogrenuje to veselje do šole zavest, da nekateri učitelji ne spolnujejo svojih dolž-nostij tako, kakor bi bilo želeti v prospeh versko-nravne vzgoje naše mladine.
Bil je tudi za eno dobo okr. šol. nadzornik, dokler ni šola ločila se od cerkve, in tačasni učitelji spominjajo se lahko, kako blag a ob enem vesten je bil tudi kot tak. Pozneje ponujali so mu zopet nadzorništvo, pa ga ni maral v novih razmerah. A kot dekan rad nadzoruje krščanski nauk, da se, rekel bi, poživi med otroci, katere ljubi.
Pa kako bi našteli vsa dela njegova in zasluge: dosti je, da rečemo, da ga ljudstvo liubi in spoštuje kot stojega očeta in govori o njem, kakor bi sploh ne moglo drugače biti, kakor da „so naš tehant". In to je v dejanju tudi pokazalo due 13. t. m. ko je gospod dekan slovesno praznoval spomin svoje petindvajsetletnice na dau svojega godu. Pred ta večer nabralo se je v vasi Semič obilo ljudstva, da izrazi svoja čuta med gromenjem topičev in glasovi
neovrgljivo gradivo dobil od g. Stegnarja priznava sam v »Slovencu* štev. 93. z dne 24. aprila t. 1. Razun tega je to pa tudi našim liberalcem predobro znano, mi za danes ne bomo navajali nobenih imen, le to hočemo zabilježiti, da imamo v rokah kot solnce svitle dokaze, pisane od znanih idrijskih liberalnih velikanov, v katerih se poslancu gospodu Stegnarju, v izbranih besedah zahvaljujejo za njega požrtovalno delovanje. »Narod" ima sicer velik vpliv na svoje bralce, toliko pa, upamo, jih vendar še ni pokvaril, da bi s črno nehvaležnostjo hoteli plačevati obilen trud, katerega si je poslanec g. Stegnar naložil njim v prid. 3. Katoliška delavska družba je tretja točka, ob katero se zadeva »Narodov» dopisnik, ob vsaki priliki si jo izbere v tarčo, v katero spušča svoje strupene pšice. Koliko se je trudil, da bi dete umoril, predno je bilo rojeno, ui se mu pobrečilo, pozneje sejal je zdražbe med ude, trosil o njej neresnico po svetu — a do danes je še ni iztrebil. Tudi ob tej priliki vihti svoje kopje nad njo, veseleč se njenega brzega razpada, vidi v svoji prebujni domišljavosti, kako jo ud]e drug za drugim zapuščajo. Mi pa moramo to veselje »Narodovega" dopisnika imenovati mnogo prenagljeno, ker kat. del. družba cvete prav lepo in povoljno. Nekoliko udov je odpadlo. nekoliko jih je pristopilo, to je pri vsaki družbi tako. Nekateri so morda menili, da jim bode družba donašala kak dobiček, drugi so mislili, da jim bode ona dajala zavetje za kratek čas med službo božjo. To pa se v katoliški delavski družbi ne more in ne sme goditi. Živela prostost! tako kličemo mi in nikogar ne terorizujemo, vsak ima prost pristop in prost odhod, kakor mu drago, red pa v družbi mora biti.
Toliko povedati šteli smo si v dolžnost, še mnogo imamo na srcu, toda mi rajše molčimo ker nam je na tem da živimo v miru, kolikor se da, z vsemi ljudmi; le prisiljeni smo prijeli za pero in se potegnili za čast onih, ki imajo pravo do brezmadežnega ugleda med širnim svetom. Upamo, da bodo te naše besede našle zaželeni odmev tudi v srcih naših napredujakov in da se vsaj zopet enkrat med nas povrne toli zaželeni, a po ptuji roki že dve leti kaljeni — mir.	_
Žalostne razmere.
Iz tržaške okolice 17. jun. II.
Mož nam je treba, značajnih mož, ki se ne bojč nikogar, ki pa tudi poznajo volka, če tudi se jim približa v ovčji obleki. Takih imamo pa v tr-žaškej okolici žal premalo. Voditelji, kateri poznajo zvitost mestne gospode, stor4 vse možno, da bi okoličanom ubili v glavo, da jim naši narodni nasprotniki hočejo le slabo, se mnogo trudijo, pa zastonj, ker narod jim gre iz ojnic. Danes je veselica v tej ali oni okoličanski vasi, mnogo je lepega govorjenja in petja, vse je lepo v redu, kar prilomastijo od katerekoli strani mladeniči iste vasi z grdimi laškimi pesnimi, norčujejo se iz lastnih domačinov in dru-gih ljudij, ki so prišli na veselico. Zakaj se dogaja tako? Zato, ker jih je nahujskal kdo iz mesta, pla-
čal par litrov vina in hajdi delat nerodnosti domačim ljudem v posmeh ptujcu, v sramoto našo; ni ga moža več, ki bi jim z lepo dokazal, da je to sramotno.
Poglejmo v dobo volitev. Okoličanskim volilcem trobi se mesece prej, kako lepo skrbi magistrat za nje, koliko lepega bo preskrbel ta ali oni poslanec njih klike, ker ima vplivno besedo v mestni hiši itd. Zanjke, same zanjke za ljudi, ali va-nje so šli sila mnogi, katerih ne pregovori nihče več za slovenskega kandidata. Zakaj? Ker niso celi možje, ker lahkoverno vzamejo vse za zlato, kar se sveti. Tu je ona rak rana, ki razjeda okolico, da je pogled va-njo vedno žalostuejši. Bi li bilo treba toliko borbe od naše strani, da imamo mej volilci več pravih m8ž?!
Toda samo jadikovati nič ne pomaga. Poglejmo, kako in kje dobimo pravih mož. Ves svdt ve dandanes, da, kdor ima za seboj mladino, ta ima za seboj prihodnjost. Mladino je treba že zgodaj napeljevati na to, da si ustvari svoj idejal o moškej značajnosti. Značajen mož izpolnjuje vse dolžnosti do Boga in bližnjega; ako katero teh zanemarja, ni mož značajen. O tem bi se pa dalo osobito v okolici mnogo govoriti. Nekoliko odrasla mladina je dostikrat zelo zelo pokvarjena. O cerkvi in njenih naukih v6 ubogo malo, še to, kar se jej je v šoli vcepilo v srce, izpuhtelo je vsled slabih vzgledov po mestu. Tako životari tja v jeden dan, ubogati noče, za dobre svete poštenih mož ima gluha ušesa. Mnogoterim okoličanskim društvom v čast se mora pripoznati, da dosti take mladine obvarujejo pogube s tem, da jej blažijo srce bodisi s petjem ali drugimi zabavami, da utrjujejo voljo mladeuičev za poznejše delovanje.
Ali žalibog, da se mladina kaj rada odtujuje tudi tem društvom. Zakaj? Ker je v srcu že pokvarjena. Dolžnost pravih rodoljubov je torej, vzgajati mladino, da postane trdna, močna, značajna. Potem bomo gledali v boljšo prihodnjost, ako smo si vzgojili značaj ne može. To bi bila prva točka na programu vseh okoličanskih društev, potem se ne bodo čuli tako žalostni glasovi, da so slovenski pevci kar čez noč pristopili k laškemu društvu, da so slovenski možje, dali svoje otroke v laško šolo. Mož si vzgojimo in prihodnjost je naša, dokler pa teh ne bo mej nami, oglašali se bodo še nadalje tako ža-lostni pojavi, kakor smo jih čuli od Sv. Križa.
Politični pregled.
V Lj u bij an i, 20. junija.
Katoliško vseučilišče. Židovski liberalni listi kar besne zadnji čas. Vlada je dala jednemu katoliškemu učiteljišču pravico javnosti in novi sol-nograški župan se je izjavil, da bode novo katoliško vseučilišče gotovo v korist solnograški občini in bode zatorej mestni zbor moral premišljevati, kako bi pripomogel k osnovi tacega zavoda. To je pa že preveč, da se župan, ki je pa vrhu tega še liberalec, izreče za katoliško vseučilišče. Toliko pa že ne more več prenašati liberalno časnikarstvo židovsko. Od prvega do zadnjega dunajskega liberalnega lista grozno za-
bavljajo in vzdihujejo. Graška tetka toži o hiranju idejalizina, dunajska »Deutsche Zeitung" pa piše o mračnjaštvu in nazadnjaštvu, kakor je že navadno o tacih prilikah.
Nova pravda, proti Rumuncem. Na Ogerskem menda nekateri gospodje druzega ne premišljujejo, kako bi mogli začeti kako novo pravdo proti Rumunom. Sedaj tožijo zopet 42 vseučiliščnikov, ki so mej pravdo zaradi rumunske spomenice razdeljevali neke oklice, v katerih se žalijo Mažari. Da bodo zopet obsojeni, o tem še dvomiti ni. Vse to pa delajo Mažari zaradi tega, da bi prestrašili ne-mažarske narodnosti, da ne bi se upale več ganiti. Mažari čutijo, da so preslabi, da bi mogli dolgo mojstrovati druge narodnosti, ako bi se začelo kako večje gibanje, zato pa sedaj s tako hitrostjo postopajo proti vsakemu pojavu narodne zavesti mej Ne-mažari. Dolgo pa pač ne bodo izhajali 8 takimi sredstvi, tudi zanje pride dan plačila.
Civilni zakon na Ogerskem. Liberalci sedaj zavijajo, kakor da cesar želi civilnega zakona. Tako bi bil vladni pri-staš grof Keglevich tudi rad prepričal gospodsko 'zbornico. S tem pritiskajo liberalci na tiste zbornične člane, ki se še niso odločili. Da bi pa zmagali s civilnim zakonom, tega liberalci vzlic temu skoraj ne upajo. Mogoče je pač, da bode večina nekoliko manjša proti civilnemu zakonu, nego je bila prvi pot, ali še celo liberalci računajo s tem, da propadejo s kakimi dvanajstimi glasovi. Kaj bode vlada potem storila, še ni gotovo. Nekateri mislijo, da še jedenkrat pred odložitvijo državnega zbora stvar spravi pred obe zbornici, drugi pa mislijo, da se bode parlament imel v jeseni z nova pečati s to zadevo. Pomenljivo je pa, da liberalci nečejo ničesar slišati o tem, da bi se z novimi volitvami vprašal narod, kako sodi o vladni cerkveni politiki.
Bolgarija. Zupana Blagojeva v Sredcu so zaprli, ker niso knjige v redu pri mestnem gospodarstvu. Blagojev se izgovarja na svojega prednika Petkova, da mu je zapustil knjigovodstvo vse v neredu, pod njim se je po prejšnjem načinu nadaljevalo. Tudi pri ministerstvu so se bajč našle nepravilnosti in posebna komisija sedaj preiskuje dosedanje proračune in kako so se stvari zaračunavale. Kakor se kaže, pripravlja se kaka velika sodnijska obravnava, če se bode za njo nabralo le potrebno gradivo. Seveda vseh poročil ne smemo povsem verjeti. Tistim gospodom, ki so sedaj prišli na krmilu, je na tem, da uničijo popolnoma Stambolova, katerega se bojč, da jih ne izpodrine. Zaradi tega se pa povsod s tako gorečnostjo preiskuje. Vsekako je še vedno mogoče, da vspeh teh preiskovanj ne bode tako velik, kakor gospodje žel&
Ruski minister vnanjih stvarij, Giers, je zopet hudo jel bolehati in zatorej se že z nova ugiblje, kdo bode naslednik njegov. Imenuje se mej drugim ruski poslanik na Švedskem, Sinovjev, kateri se že dalje časa nahaja v Peterburgu in se pridno bavi z deli v arhivu vnanjega ministerstva. Na Siškina se baje nič več ne misli. Sinovjev je baje bolj naklonjen Nemčiji, nego Siškin, v Peter-
godbe z močnimi »živio" klici. Zal, da je dež in veter onemogočil nameravano razsvetljavo cele vasi. Drugi dan že zgodaj nabiralo se je ljudstvo pred cerkvijo in v cerkvi in napolnilo do devete ure prostore cerkve prostorne kakor ob velikem prazniku. Ob 9. daroval je preč. g. dekan slovesno sv. mašo ob azistenci prč. gg.: Janeza Starihe in Antona Ogulina, župnikov iz Amerike, in Martina Malenška, šentpeterskega župnika, kot rojakov semiških. Vidno ginjen zapel je iz srca: Te deum laudamus! Da hvalil ga je on, in hvalili i mi pričujoči, da mu je to slavnost tako čvrstemu dal dočakati, ter prosili, da ga naj ohrani še mnogo, mnogo let.
K obedu zbrala je v veliki sobani župnišča gostoljubnost gospoda dekana — do 40 oseb, da proslavijo in se vesele njegovega dneva. »Stol" katerega je vodil spretno g. Anton Navratil, bil je celo živahen in govori prav prisrčni in iskreni. Pozdravil je vse g. dekan prav prijateljsko posebej blg. gosp. Jožefa Riharja, vodjo okr. glavarstva v Črnomlju. G. Rihar zahvalil se je poštevajoč zasluge g. dekana za šolo in gospodarstvo. Mil. g. prošt metliški, Franjo Dovgan, povedal je, da že kot sošolca v gimnaziji in potem v semenišču v Gorici sta želela, da bi skupaj mogla službovati. Res Bog je hotel, da sta služila skupaj v Trstu kot kapelana in sedaj v Belokrajni jih združuje ves čas prijateljska vez. C.
g. Malenšček zahvaljeval se je za očetovsko prijaznost, katero je vžival on posebej kot študent in dalje in jo vživa sploh vsak dijak. C. g. župnik Schwei-g e r je v prav krasni govorici zahvalil se v imenu vseh kapelanov, kateri so pri g. dekanu službovali in službujejo (bilo jih je sedem pričujočih) za res posebno ljubezen, katero goji do njih, a ker on ni zapustil Belokranjske, ločivši se od Semiča, ampak župnikuje na Radovici v dekaniji, prav iskreno izreka zahvalo v imenu vseh župnikov in duhovnov sploh v dekaniji za ljubeznivo vodstvo bolj prijatelja, nego predstojnika.
Preč. g. Schvvinger iz Štajerske nas je posebno prijetno iznenadil; predno se zahvali na na-pitnici njemu dani, mora se rešiti častne in vesele naloge. Vozeč se v Semič srečal je Njegovo Pre-vzvišenost, knezoškofa Jakoba, kateri mu je naročil, naj g. dekanu izroči prav srčno čestitanje in pozdrav. Ginjen zahvalil se je g. dekan in napil, da Bog naj živi našega dobrega knezoškofa. Zupan semiški. g. Su Starši č je napil v imenu semiških župljanov. G. dekan ni mogel govoriti nego, da on je zadovoljen vedno bil tu in da ljubi to ljudstvo. C. g. župnik adlešički Sašelj je še nazdravil v imenu celega belokranjskega ljudstva, katero visoko čisla svojega dekana. In tako dalje — vršila se je na-pitnica za napitnico, izmed vseh pa nas je ogrel
vezan govor č. g. semiškega kapelana in znanega pesnika A. Medveda, katerega je zlotil in govoril svojemu dekanu v spomin 251etuiee. Dovolil bo, da ta spev v poročilu tem priobčimo.
Možži slavimo, dokler l«č življenja Na svetu tem mu v prsih še gori! Nestalno vse je, stalna jc le menja, Dančs smo tu, morda nas jutri ni. Le bridko vendar možu biti mora, Naj tudi mu je sladki up Gospod, Ce za sadove truda in napora Nobene hvale mu ne zine rod.
Po časti, vem, da nisi nikdar želel, Ki zdaj obhajaš ta Flavnostni dan; Kar glas vesti — ker glas vesti je velel, To storil rad si, hvale ne željan. In glej, zato si vreden večje slave, Da čuje vse domovje nj6 odmev, Zato Ti drugi kličejo pozdrave, Zato Ti posvečujem jaz ta spev.
Stoletja že četrt v deželi rodni Ljubečim ovcam si ljubeč pastir, Skrbljivo čuvaš je na paši plodni, Izlivaš v srca Kristov blagi mir. T veselji, togi, v sreči in nesreči Prijatelj Ti si jim sočuten, zvest; Roko siroti in sreč trpeči Imaš odprto, da hladiš bolest.
Gospodnjo čast oznanja Ti beseda, Oznanja jo še bolj za činom čin,
burgu pa zadnji čas nič več ne prikrivajo svoje na klonjenosti za Nemčijo. Naudušenost za Francijo vedno bolj izginja. Rusija najbrž od Francozov ne pričakuje pomoči niti v orijeutskem vprašanju, kar je bilo jediui povod ruskofrancoskemu zbližauju. Da bi pjmagali Francozom zopet pridobiti Alzacijo in Lotaringijo, na to pač nikdo v Peterburgu nikdo še mislil ni.
Rusija in Bolgarija. Ruski časopis nSvjet" svetuje knezu Ferdinandu, da naj se odpove prestolu bolgarskemu in se da znova voliti. Rusija nima nič proti njegovi osebi, temveč le proti volitvi, ki se je nezakonito izvršila. Knez pač ne bode poslušal tega sveta. Vprašanje je, kedo naj vodi novo volitev kneza. Če bi se zopet imenovalo regentstvo, kakor se je bilo po odhodu Battenberžanovem, bi Rusija zopet trdila, da je volitev neveljavna. Naj bi pa vpravo prevzel začasno ruski komisar, bi pa ruska vlada že gledala, da bi bil voljen kedo, ki bi bil popolnoma odvisen od Rusije. Mogoče je pa celo, da bi Rusija sploh o volitvi kneza ne hotela ničesa slišati. Pozabiti se ne sme, da so ruski listi že pisali, da ima Rusija ravno tako pravico poslati svo jega komisarja v Bolgarijo, kakor v kako svojo gubernijo. Vsekako bi prišla nezavisnost Bolgarije precej v nevarnost, ko bi se odpovedal knez prestolu.
Pruski Poljaki. Protestantski konservativci v Prusiji se navadno odlikujejo s svojim velikim sovraštvom do Poljakov. Njih glavno glasilo „Kreuz-zeitung" kaže s'daj zopet to svoje sovraštvo Nadškof Stablevski je te dni imel svojo \izitacijsko potovanje. Poljaki so ga povsod lepo vsprejeli. Postavili so slavoloke in sploh vse storili, da dostojno po-časte višjega duhovnega pastirja. „Kreuzze;tung" vidi v teh slavnostnih sprevodih poljske demonstracije, ki žalijo Nemce in kliče policijo na pomoč, da bi prepovedala take demonstracije. „Kreuzzeitung" morda jezi, da Poljaki sploh bivajo v Prusiji, da se jih znani ponemčevalni komisi|i z dovoljenimi milijoni ni posrečilo jih za»reti. Po mnenju pruskih konservativcev v Nemčiji nima drugi pravice živeti, nego samo Nemci. Dobro je to, da ti ljudje se ne odločujejo sami v Prusiji iu zaradi svoje nestrpnosti celo pri dvoru zgubljajo zaupanje.
Socijalne stvari.
Staro- in novodobno poganstvo.
II.
Pregledali smo torej glavne znake nekdanjega poganstva. Poglejmo pa sedaj, kako je s takozvanim novodobnim poganstvom. Presodimo, ali se kažejo dandanes isti pojavi, ki so se kazali v starem veku.
Ozrimo se najprej na versko življenje!
Stari pogani niso poznali pravega Boga. In tudi ob našem času se je tako imenovani omikani svet odvrnil od pravega Boga. Toda ni si napravil mesto pravega Boga drugih bogov, kakor so si jih napravili stari pogani, ampak izbral si je za bojno geslo kar trditev »Boga ni!« Seveda se je moralo zapeljano človeštvo zato uglobiti v materijo. In zato-
pilo se je res tako zelo v snov, da je mnogim materija bog. Nekdanje poganstvo in pa tako zvano moderno sta si torej popolnoma jednaka v tem, da ne poznata pravega Boga. Bazloček je le v tem, da je tako zvano novo poganstvo Se dalje od Boga] kot staro. Kajti nekdanji pogani so iskali resnice' so hrepeneli po njej. Tako zvano moderno poganstva pa teži od Boga, trudi se, da bi utajilo resnico, vse svoje moči napenja, da bi svojim učencem zagradilo pot dč nje.
Kako mislijo dalje tako imenovani novi pogani o duši in o življenju po smrti? Mišljenje in hotenje opravlja po njih nauku materija. Duše ni. Torej je s smrtjo vsega kraj. Nekdanji pogani sicer niso vedeli, kaj da jih čaka po smrti, vendar so vsaj verovali, da je duša neumrljiva. Tako imenovano novo poganstvo pa tudi tega ne veruje; seveda, ker sploh taji dušo.
Videli smo, kaj je bilo vzrok temu, da so nekdanji pogani skušali na razne načine izvedeti prihodnost. Isti vzroki vodijo tudi dandanes zapeljano človeštvo. Stavi se mu uganka za uganko. Toda kdo naj mu jih reši? Vere nima, da bi se k njej zatekal, zato se zateka k vedeževanju, k š p i r i t i z m u itd. Prave vere se brani, resnice noče verovati, zato pa mora verovati slepariji in laži. Veri se ne izogne, na izbiro mu je le: ali hoče pravo ali nepravo vero.
Staro poganstvo je prišlo tako daleč, da so
marsikje molili po tempeljnih hudiča. In tudi tako
zvano moderno poganstvo je obrodilo med drugimi
sadovi tudi ta sad, da so začeli obožavati satana samega.
Žalostno je bilo moralno življenje v starem veku. Toda stari pogani so vsaj večinoma priznavali podlago nravnega reda. Dandanes pa prvič nravni red izpodbijajo že s tem, da taje Boga. Drugič pa skušajo uničiti nravstvenost tako, da preobračajo kar načela nravnega reda, ali pa nravni red kar naravnost taje. Tako pravi Stirner (»Posameznik in njega last.): »Vse drugo, stvari in ljudje, to je moja last, kolikor si je morem in hočem prilastiti. Dolžnosti do drugih ni, torej tudi ni nravnosti. Jaz sem absoluten. Kjer mi je svet na poti, tam ga povžijem, da nasitim svoj lačni egoizem.«
Malo bolj prikrito taje nravni red oni, ki pravijo, da je nravno najpopolnejše to, kar čustvom najbolj ugaja. Po Helvetijevih naukih je zatajevanje samega sebe greh. De La Mettrie uči v svoji knjigi »L' houme machine«, daje čutno uživanje in zlasti pohotnost človekovo najvišje dobro. — Bazloček med temi nauki je ta: Kdor bi tajil nravni zakon dejal bi le to, da so vsa dejanja enako dobra; nazadnje navedeni nauki so pa še mnogo slabši, ker pravijo, da so uprav nenravna dejanja dobra in najboljša.
Isto velja tudi o onih, ki trdijo, da je nravno dobro le to, kar zapoveduje država s svojimi postavami.
Drugi zopet učč, da naj bi človeku povedal nekak notranji čut ali nekak okus itd., kaj da je
Gorečnost hiše Božje Te razjeda, Postavil v nji si marsikak spomin. Dokler zemljani bodo todi vreli V svetišča na ravnine, na vihe, Dokler zvonovi bodo jasno peli, Ne bode Tvoje zabljeno ime.
»Mladina zlati up je domovine", Resnični ta in tolažilni rek Ljubezen Ti je nžtil do mladine, Ki bode naj hvaležna ti na vek. Gojiteljem si njenim blag voditelj, Nji sami bil si oče, poln dobrot, Priznavata duhovnik in učitelj, Da našel si v src« detinsko pot.
Zavedaj se globoko svoje službe, Na svojem mestu bodi vsak junak, In skoro prejde iz človeške družbe Trpljenja mnogo, v srcih mnogim mrak. Kdor mirno dela, mirno vspeha čaka, Ne siplje v javnost dičnih le sloves, Podpira, teši in uči rojaka, Podoben Tebi — narodnjak je res.
Ti ljubil si in ljubiš ljudstvo svoje, Saj smatraš to ljubezen za dolžnost, Boril si neustrašen mnoge boje Za njega pravo, vero in blagost. Življenje Tvoje svetlo geslo vodi: Najprvo bodi zvest Katoličan, Potem slovenski sin navdušen bodi, Potem Avstrijec veren in Slovan.
O kratko je življenje za človeka, Komtir poteka v resnem delu čns!
Tu prešla Ti je četrtina veka, Nedolga zate, krajša še za nas. Tu delal si in nevedoč osivel, Mi vemo vsi, da ne samo od let. Ta je v življenji svojem dvakrat živel, Kdor je za brate rodne delal vnet.
Pozdravljen torej, mili naš godovnik! Obvaruj Bog nas s Tabo vseh izgub! Učitelj blagi, vrli Ti duhovnik, Ti vneti bogoljub in domoljub 1 Kar tu imaš prijateljev nas zbranih, Kar ni jih tu, vsi, kakor jeden krog, Globoko kličemo iz sre udanih: Poplačaj Bog: Te ln ohrani Bog!
Hitro mineval je čas, ki nam je bil tako prijeten iu nam ostane v trajnem spominu. Le nebo hotelo nas je okoli druge ure nekaj plašiti. Pridrli so se oblaki — deževati je začelo in padala je toča. Kako iskreno smo prosili Mogočnega, naj bi odvrnil nesrečo. — Vslišal nas je: toča ni storila posebne škode.
Z župliani pa in vsemi, ki so bili deležni slavnostnega dneva Vašega, preblagi in prečastiti gospod dekan, kakor tudi z vsemi tolikoštevilnimi prijatelji Vašimi ponavljamo prav iz srca: Bog živi Vas in ohrani Vas še mnogo let tako čvrstega, tako polnega zdravega humorja in trudoljubivega, kakorsmo Vas videli na slavnostni Vaš dan 25 letnice Vašega pastirovauja!
dobro ali slabo. Božji zakon, ki je zapisan v človeško naravo, naj bi nič ne določeval, katera človekova dejanja da so dobra, in katera slaba, ampak po vseh teh naukih naj bi si prav za prav človek sam odmerjal, kaj da naj bo dobro in kaj slabo.
Seveda mora potem tudi nravnost propadati. Kakoršna mora biti vest pravega gentlemana iz 19. stoletja, taka se s par milijoni še ne odteša ne. Za vzor takega »poštenjaka« si lahko vzamemo neusmiljeno pošast dr. Herz-a, ki je tudi pomagal »kopati« panamski prekop.	(Dalje sledi.)
Slovstvo.
Slovanska knjižnica. Snopič 19. Urejuje in izdaja And. Gaberšek. - Pošasti. Povest, Češki spisal V. Beneš Tfebizskj. Poslovenil Z. Z. Trbojski. Monatschrift fiir christliche Socialreform.
Zadnja (6.) št. tega izvrstno vrejevanega lista ima jako lep dr. Scheicherjev članek o socijalni solidarnosti, koder dokazuje pisatelj, da slabe razmere v posamnih stanovih škodujejo vsi družbi. Th. Unkel nadaljuje in završuje razpravo o delavskem vprašaoju. Vogelsangova hči popisuje peti mejnarodni rudarski shod itd. List je vreden naročila. Na leto stane 4 gld. Izdaja ga tiskovno društvo v St. Politu, urejuje pa prof. dr. Jos. Scbeicher.
Svako djelo dodje na vidjelo. Slike iz života grada Zagreba. Napisala Georgina Kajser — Sob-jeska, član nar. zem. kazališta u Zagrebu. (Napisano god. 1892 ) U Zagrebu. Tisak DioniČke Tiskare 1894. Ciena 70 novč. Znana igralka, ki se ravno kar poslavlja iz Zagreba, zapušča kot nekak spomin Zagrebčanom v imenovani knjižici tii dramatične slike: Jelačičev trg, Radnički dol in Vila na Laščini.
Programi oporbenih stranaka u Hrvatskoj. Napisali dr. Širne Mazzura i dr. Marijan Derenčin. Preštampano iz „Obzora". U Zagrebu. Tisak DioniČke tiskare 1894. Ciena 20 novč. Dva znamenita člana Obzorove stranke v ti knjižici popisujeta, kako da se je moralo razbiti zjedinjenje obeh opozicij. Brošurica je jako poučna o hrvaških razmerah.
Trije jahači. Melodram na pesem N. Lenaua (slovenski prevod A. Funteka). Za klavir zložil K. Ilofmeister. Založila L. Schvventnerjeva knjigarna v Brežicah ob Savi. Cena 50 kr.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Dalje).
2.	Družbeno poskušališče, oziroma drevesnica. Spomladi leta 1893 se je oddalo do 12.000 visoko-debelnih dreves, katera so bila zasajena leta 1888. Letošnjo spomlad oddalo te je do 14.000 dreves. Ker je pa družbena drevesnica le še premajhna, vzel jo glavni odbor v bližini nekaj zemljišša v zakup, da bede moč vzgajati več drevja. Letošnjo spomlad se je cepilo 24.000 divjakov, toda da bode družba v petih letih dajala članom na leto po 18.000 mladega drevja. — Prostor, kjer se drevje izkoplje, se navadno porabi za poskuse. Lansko leto so se poskušale nekatere vrste žit in pa mnoge novejše krompirjeve vrste.
3.	Vzorni dvorec na Viču. Ker se je poprejšnje poskušališče porabilo za drevesnico, je bil odbor pri-moran, da je v bližini Ljubljane vzel posestvo v zakup, na katerem bi gospodarjem pokazal umno kmetovanje. Tako posestvo je dobil na Viču, katero meri dobrih 20 oralov ter je povsem arondirano.
Gospodarska poslopja so se vzorno priredila. Njive se bodo tako obdelovale, da se pridela kolikor mogoče veliko krme. Ptuje vrste semen se bodo tukaj poskušale, n. pr. krompir — glavni pridelek naše dežele. Že letos je pokazala skušnja, da marsikatera vrsta krompirja v mokrotni viški zemlji ne vspeva tako, kakor na Poljanah. — Glavni namen vzornega dvorca pa je vzgojevališče bikov v lastni režiji, katera bode brez dvoma ceneja, kakor nakupovanje popolno doraslih. Mladih živalij se lahko kupi dovolj doma, kajti zlasti na Gorenjskem je v nekaterih krajih živinoreja že tako napredovala, da se lahko v jedno vrsto stavi z ono v belanski dolini. Na dvorcu ima sedaj družba 8 1 do 1 */»letnih bikov švicke pasme. Ves vzorni dvorec pa se bode moral iz lastnih dohodkov izdrževati. Glavni odbor je sklenil, da se mora preprečiti vsak primanjkljej.
4.	Ribje vališee in vzgojevališče na Studencu se je tako spopolnilo in predelal >, da se sedaj h krati lahko vali 150.000 iker. Vzgojilo se je pa v zavodu nad 170 000 ribic, od katerih se |e pa moglo komaj jedno petino oddati.
5. Družbeno glasilo »Kmetovalec" se je tiskal v 3500 izvodih. Priloga njegova, „Vrtuar", se je opustila početkom leta 1894, »Kmetovalec" pa se je povečal in prinaša tudi v sadjarstvo in vrtnarstvo zadevajoče sestavke.
Izmed važnih ukrepov glavnega odbora za pospeševanje kmetijstva v letu 1893 omenja poročevalec, da je družba tudi v tem letu svojim udom priskrbela različnega semenja, kar je provzročilo 23.000 gld. prometa. Oddalo se je tudi 17 vagonov umetnih gnojil.
Gledč vinarstva omenja velik napredek, da se je s 1. dnem t. 1. nastavil posebui učitelj za vinarstvo.
Govedorejo je pospeševala družba s tem, da je oddajala čistokrvne bike ter prirejala piemovanja. V pospeševanje ovčarstva je družba oddala 7 ovnov bergamanske pasme. Konjerejski odsek je sklenil povzdigniti rejo težkih konj v kranjskem, kamniškem okraju ter v ljubljanski okolici ter v ta namen kupil več dobrih žrebic s podporo, katero mu je kranjska hranilnica naklonila.
Poročilo tajnikovo seje vzelo z odobravanjem na znanje.
O družbenem računu je poročal g. F. Lenarčič.
Skupni dohodki so znašali 1. 1893 79.302 gld. 54 kr. V blagajni je koncem leta ostalo 1289 gld. 54 kr. Aktivnega imetja je imela družba 38.694 gld. 51 kr. Zbor je jednoglasno odobril računski sklep, ob jednem pa tudi proračun za tekoče leto z dohodki 13.750 gld.
O volitvi jednega odbornika v glavni odbor smo že poročali. Knezoškofijski tajnik g. J. Šiška, je dobil ravno nadpolovično večino, njegov nasprotnik grof Barbo 27 glasov. Kakor so nam zatrjevali možje, kateri so bili že večkrat na zborovanju, je glavni odbor pri zboru navadno naravnost priporočal zopetno izvolitev izstopivšega odbornika, ako je ta hotel novo volitev sploh sprejeti. Letos je gospod predsednik to pozabil storiti. Čudno je pa vender le to, da niti jednega duhovnika mnogi ne marajo v glavnem odboru.	(Dalje slždi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. junija.
(Škofovo posvečevanje v Trstu) se bo pričelo ob 9. uri 24. t. m. Poleg posvečevavca dr. A. Zorna, bodo pri slovesnosti tudi mil. škofje tržaški, ljubljanski in poreško-poljski.
(Priznanje.) Deželna vlada kranjska je izrekla svoje priznanje okrajnemu zdravniku dr. Z u p a u c u, mestnemu luiku dr. K o p r i v i in magistratnemu koncipistu g. J. M i h e 1 i č u za skrb in požrtvovalnost, katero so omenjeni gospodje kazali pri prireditvi šolskih kurzov za strežaje. — Okr. zdravnik druge vrste dr. Sterger je imenovan okr. zdravnikom prve vrste.
(Brod čez Savo pri Radečah.) Ignaciju Wetzu podaljšala je dež. vlada dovoljenje, da do otvoritve novega mostu brodari čez Savo med Zidanim mostom in Podkrajem in sicer je plačati, ako je vode do 180 m. nad ničlo vodomera, 2 kr. od osebe, kadar pa jo je od 180 m. do 3 m. vplačati treba 5 kr.
(Okrožno sodišče v Novem Mestu.) Pretekle dni krožila je v tukajšnjih uradniških krogih vest, da namerava justična uprava okrožno sodišče v Novem Mestu v kratkem odpraviti, ker je po otvoritvi dolenjskih železnic dolenjska stran tako ugodno (?) z Ljubljano zvezana, da bi lahko ljubljansko deželno sodišče vsem (?) zahtevam vstrezalo itd. — Ta korak bi sedaj pač ne bil opravičen, če se pomisli, da veže železnica stoprav Novo Mesto z Ljubljano, dve tretjini okrožja pa ste brez vsake zveze! A tudi tedaj ne, če se ta železnica podaljša do hrvatske meje, je jalov ta predlog, ker se bode železnica tudi potem dotikala le nekaterih občin oziroma krajev; izvestno se ta želja nasprotnikom dolenjske centrale še ne obistini tako kmalu!
(Iz Logatca,) 19. junija. Odkar je otvorjena dolenjskih železnic ljubljansko-kočevska proga, zmanjšal se je na naši okrajni cesti čez Bloško Polico več nego za polovico poprej tako živahni promet in le redek je voznik, ki zaide zdaj na to stran od Bon-carja seai. Le ribniško-rakovska pošta, sejmarji ter domačini, poslužujejo se te ceste, brez teh bila bi močno zapuščena. — Tudi lesna trgovina je opešala pri nas zadnji čas in močen udarec je pogled na les, ki se dovaža tu skozi v Trst in čez morje. — Odkar so ustanovljeni uradi v Cerknici, čutimo tudi
tu marsičesa, in najbolj zadeto je pač naše društveno življenje. Ni čuda, kjer je zadušen promet — lesa že ni Bog vč koliko izsekavati! — čuti se na vseh straneh posledica; a kaj še bo?
(Požar.) Dne 18. junija ob 11. uri po noči nastal je ogenj pod streho v hiši Helene Merzlikar v Lesnem Brdu hišna št. 16, katera je bila s slamo krita in večjidel lesena. Pogorela je hiša in hlev, zgorela je hrana, krma, pohištvo, obleka, jedna krava in 13 kokošij. Škode je nad 460 gld., zavarovana je bila pogorelka za 300 gld. Ogenj je baje nastal vsled zanikernosti.
(Iz Št. Lamberta) smo prejeli nastopno izjavo: O zagorskih razmerah nisem pisal nobenemu listu niti črke, torej tudi v »Slov. Narod" ne. Poudarjam, da sploh ne pišem v noben list. Dopisov iz Zagorja nisem inspiriral, ž njimi uisem v nikakej zvezi — V Št. Lambertu, 18. junija 1894.
Anton Berce, župnik.
(Podpirajmo domačo umetnost!) Iz Osilnice se nam poroča: Prijazna župnijska cerkev osilniška ob zeleni Kolpi dobila je zadnji čas opet nov kras, s kakoršnim se ne more ponašati, marsikaka druga dokaj premožnejša sestra njena v mestih in trgih. Dobila je namreč štiri krasne altarne svetilnice vse iz brouca in močno v ognji pozlačene v gotiškem slogu, kakor i druga njena notranjščina. Pravi kras te hiše božje pa je velika svetilnica pred velikim altarjem. Impozantno odseva v solnčni svetlobi velika, skoro 2 m. z verižicami vred visoka lampa, in corpus svetilnice sam ima 35 cm. v premeru, s stolpiči pa do 45 cm. Na šesterih voglih obdaja jo šest parov vitkih stolpičev, ki dvigajo enako žarnemu plamenu večne luči duha kvišku. Med vogelnimi stolpiči pa se blišči 12 apostolov, vsak v svoji celici, fino izdelani in pozlačeni, incarnat in simboli v rokah pa v lepotičnem zlatu (Ziergold). Cela skupina je res krasen umotvor. — Tudi druge tri manjše svetilnice pred stranskimi altarji v istem slogu, dasi nimajo z veliko vseh okraskov jednako, so kaj lično in ljubko izdelane, ter napolnujejo cerkev z mičnim odsevom. — Vsa čast in priznanje mojstru gospodu Leop. Tratniku v Ljubljani, ki je za primerno nizko ceno izvršil krasno delo, ki bi bilo na tujem naročeno morebiti tretjino več stalo in bilo javalne bolje izgotovljeno.
(Šolske stvari.) S Štajarsftega: Prav neprijetno službo imajo načelniki krajnih šolskih svetov, če se hočeš ljudem zameriti, daj se izvoliti v načelnika krajn. šolsk, svetu. Ljudstvo meni, da načelniki odločujejo globe starišem, ki redno ne pošiljajo svojih otrok v šolo; ali da so vsaj tega krivi. Temu pa ni tako. Te kazni odločuje okrajni šolski svet, oziroma c. kr. okrajui glavar. Vendar je zamogel do zdaj načelnik krajn. šolsk. sveta opravičevati stariše, če se mu je dozdevalo, da so otroci izostajali iz opravičenega uzroka. To bode v prihodnje težavno, ali celo nemogoče. Vsem krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom se je razposlal nedavno sledeči dopis okrajn. šolsk. sveta : „Ker se zgodi, da krajni šolski sveti na izjavo strank večkrat vpisujejo opra-vičenja, katera niso resnična, ali so pa ravno nasprotna tistim, katera navedejo šolska vodstva kot vzroke izostajanja učencev od šolskega poduka, tako se s tem razglaša vis. c. kr. štajerskega deželnega šolskega sveta z dne 12. aprila t. 1. štev. 1047 v obče zaukazuje, da se imajo vzroki šolskih zamud po krajuem šolskem svetu določiti v sporazumljenju s šolskim vodstvom." Tu bi vprašali . kdo bode pa takrat odločeval vzroke šolskih zamud, kedar se po-razumljenje med šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom ne bo doseglo?
(V Konjicah) so, kakor se nam javlja, dne 19. t. m. povodom uradnega zborovanja duhovniki opravljali slovesne zadušnice za pokojnega prelata msgr. Koširja. Sv. mašo z asistenco popeval je velečastiti gospod J. Voh, knezoškofji svetovalec in dekan konjiški.
(Mestni svet tržaški) je imel v ponedeljek XV. javno sejo. Po prečitanem zapisniku zadnje seje priobčil je župan zahvalo učitelja Franija, zaradi podeljene mu mirovnine. Tajnik je prečital pismo dveh mestnih delegatov pri zrelostnih izpraševanjih, v katerem naznanjata, da polagata svojo čast, ker c. kr. namestništvo ni še rešilo zadeve, glede opo-ziva lastne naredbe, da mestni delegati ne smejo ogledovati vpraševalnih zapisnikov, kajti s tem da se njima krši njih pravica. — Nujnim potom se je jednoglasno sprejel predlog Burgstallerjev, naj se predloži ministerstvu prošnja, da se ustanovi iz-tirjavanje hišnega davka vsakega leta 1. marca, 1.
junija, 1. septembra in 1. decembra. Svet. B a n e 11 i interpelHje župana, ako je resnica, kar je javil neki dnevnik, da je mestni magistrat vložil pri drž. pravd-ništvu prijavo proti nekemu učencu mestne šole v ulici Terriera, zaradi ražaljenja cesarjevega. Župan je odgovoril, da z ozirom na to, ker je stvar na javnost prišla ter je magistrat prejel tudi službeno prijavo proti dotičniku, imel dolžnost to storiti na podlagi čl. 84. k. z., upa pa. da preiskava dokaže neutemeljenost obtožbe. Interpelaut se ni zadovoljil z odgovorom izjavljajoč, da so tukaj krivi vsi faktorji, duhoven, voditelj šole in asesor, ker bi bil stvar po njegovem mnenju moral vrediti disciplinarnim potom, kajti, ako je učenec v svoji nevednosti tudi storil kako kaznjivo dejanje, moralo bi se ga le z lepimi besedami opozoriti na njegov pregrešek. — Svetovalec S p a d o n i interpeluje župana, ako je resnica, da je mestna delegacija dovolila četrti kvin-kvenij učitelju Marku Apoloniju vkljub temu, da je šolska komisija jednoglasno odbila prošnjo istega učitelja v tem oziru. — Župan odgovarja, da je mestna delegacija z večino glasov tako odredila z ozirom na slabe gmotne razmere dotičuika in s tem ne nasprotuje šolski komisiji. — Interpelant Spa-d o n i se ne zadovoljuje z odgovorom posebno zaradi tega, ker je učitelj Marko Apolonio —patri-jotičen Tržačan,kije svoječasno tudi javno kot učitelj zagovarjal idejo avstrijsko ter tudi ustanovil več patrijotičuih društev, kar je Spadoniju dosti velik vzrok, da se mu kvinkvenij odbije. Slednjič izjavlja interpelant, da dokler bodo takšni od-našaji, on ne bode več zahajal k sejam šolske komisije. Po repliki župana pričela se je izpražnjevati galerija, ki je za časa teh dveh intepelacij odobravala govore interpelantov, odhajajoč z gahrije so demonstrativno žvižgali poslušalci, ki so upali, da se zgodi čisto kaj druzega — kajti govorilo se je po mestu, da župan odloži svojo čast. — Prišedši na dnevni red, odobrila se je prememba pravil tržaške hranilnice (Cassa di Risparmio) ter zavrgel predlog, da se v Trstu ustanovi šola za elementarno nautiko, ker ni zadostno podatkov. — Z ozirom na odlok ministra financ, da se rabi v šolah kratica K za krone in h. za vinarje se je tudi razpravljalo, ter sklenilo storiti potrebuo, da se v mestnih šolah v Trstu in oko ici, uporabljajo kratice za te vrednosti na podlagi materinega jezika, to je v dotičnem jeziku, ki je v šoli navaden. — Odbili so 600 gold. za neko potrebno popravo v muzeju Revoltella ter dovolili ustanoviti jednega mesto pristava pri mest-nem starinskem muzeju s plačo 300 gld.
(Konfiskacija). Jutranje izdanje „Edinosti" z dne 19. t. m. je konfiskovalo državno pravdništvo zaradi poročila o občnem zboru pol. društva »Edinosti". — Isto tako je bil v soboto zasačen »II pen-siero slavo", zaradi petih člankov. Uredništvo je priredilo drugo izdajo.
(Iz Celovca) dn6 19. jun.: Celovška požarna bramba je koncem minulega tedna slovesno praznovala tridesetletnico obstanka svojega. — Maja meseca je prišlo v Celovec 1589 tujcev, 209 več, kakor lani v istem času. — Celovški mestni očetje so vzeli pred nekaterimi leti na posodo 1,225.000 gld.; od te ogromne svote ostalo jim je doslej samo še 17.046 gld., ne da bi se s posojilom storilo kaj posebnega, za mesto res koristnega. Da bodo mogli zgraditi nekatere že prav nujne stavbo (klavnico itd.), bo menda treba zopet novega posojila. No, le tako naprej; čemu smo drugače »liberalni" od pete do glave? — Za zabavo skrbi sedaj tii cirkus Amato, kojega predstave so prav dobro obiskane. — Gosp. Vek. Progar, akad. podobar, povrnil se je z daljšega umetniškega potovanja po Italiji, kamor se je bil podal sredi februvarija meseca. Obiskal je vsa znamenitejša mesta in se med drugim mudil več časa v Rimu, Napolju itd.
(Koroške novice). Poroča se nam: L beralni učitelji koroški s samim »oficijelnim" slavljem 25-letuice šolskih postav niso zadovoljni in še zdaj prirejajo tu in tam shode, na katerih proslavljajo to liberalno pridobitev. Ali »slavnostni" govorniki v svojih slavospevih novi šoli navajajo tudi podatke o vedno bolj muožečih se samomorih, hudodelstvih itd., o tem nam žal primanjkuje natančnejših poročil; toliko pa vemo, da se vsa »komedija" vrši precej klaveruo ! — Naslednic Billrothov kot profesor kirurgije ua dunajskem vseučilišču dr. K. Gussenbauer, s* ni porod I v Beljaku, kakor ste v št. 137. pisali, marveč na Zg. Beli dne 30. okt, 1842. I. — Najjlo umrl je due 10. t. m. mlad mož blizu postajališča Rikar-javes, ko je .stopil z vlaka. — V Gliuici biku Ce-
lovca je due 14. t. m. utonila 45 letna M. J tir g. Nabirala je cvetlice in tako nesrečno padla v potok, da si ni mogla več pomagati. — Pri zidanju ziljske železnice prišel je delavec N. Zluga pod voz, ki ga je tako poškodoval, da je kmalu potem umrl. — V Ovčji vasi v Kanalski dolini je padlo drevo na delavca Mikoša in ga čisto strlo; zapustil je stariše in ženo s tremi nedoraslimi otroci.
(Prezentacija). Za župuijo Dol pod Ljubljano je prezentovan č. g. Karol Ceme, župnik v Kresnicah.
(Z Goriškega) se nam poroča: Letos, ko se vpeljuje po vseh Škofijah na Slovenskem »družba sv. Družine«, bomo potrebovali v vsaki cerkvi podobo sv. Družine. Podoba za na oltar mora biti okusna pa tudi trajna. Na Goriškem ni dosedaj, kolikor vem, druge podobe sv. Družine na ponudbo kot iz Milana. Ker se bo rabilo mnogo podob, bi bilo prav, ko bi si jih mogli preskrbeti na domačem, če ne na Slovenskem vsaj na Hrvatskem, n. pr. v Zagrebu, kjer preskrbuje Petar Nikolič izvrstne oljnate podobe na platnu. Najbrže bi se moralo še le naročiti, naj jih pripravi Njegove velike podobe za na steno — take velikosti, kot bi bile primerne za na oltar, stanejo po 15 ali 30 gld. na obroke plačane. A dobili bi jih, ker bi jih mnogo trebalo veliko ceneje. Enako se bo rabilo za družine mnogo malih podob za na steno. Bolj premožni bi želeli imeti finih, barvanih. Kdor je v teh rečeh izveden, naj bi naznanil v Slovencu, kje naj si oskrbimo dotične podobe. — Nisem slovničar, ali domač slovensk čut mi ne da požirati oblik, kakor so: »daj ji milost, da stanovitno posnema, — da Ti služi, — da Te ljubi«; ali pa v berilu za ljudske šole: »Spoštuj očeta in mater, da dolgo živiš in da ti dobro g r e na zemlji.« Takih oblik je vse polno zlasti v molitvenikih. To se pravi doslovno iz laškega ali nemškega prestavljati, ne pa slovensko pisati, vsaj po moji misli ne. Katera slovenska mati poreče otroku: »bodi dober, da te Bog rad ima.« Kdo bi se upal reči: »posodi mi pero, da pišem.« Morebiti bi kdo trdil: kjer dejanje traja, treba rabiti sedanjo obliko; pa kdo bi mogel tako neslovensko govoriti, kakor n. pr.: ne obrekuj rajnega očeta, da mirno v grobu počiva. Le pri dovršnih glagolih gre rabiti obliko sedanjega časa v prihodnjem pomenu, n. pr.: posodi mi denarja, da vkupim kravo, nikdar pa, posodi mi denarja, da kupčujem. Slovenski treba tedaj pisati: daj ji milost, da bo posnemala, = Ti bo služila, — Te bo ljubila.
(Razpisana vstanova za neveste.) Fridr. pl. Wei-tenhillerjeva vstanova v znesku 58 gld. 80 kr, je razpisana za 1. 1894. Pravico prositi za to vstanovo imajo hčere ubogih starišev, ki so neveste, ali pa žene, ki so se poročile leta 1894. — Prošnje (z ubožnim iu nravstvenim spričevalom oziroma s poročnim listom ali imenovanjem ženina) je vložiti na c. kr. deželno vlado kranjsko do 1. avgusta t. 1.
(Razpisana je učiteljska služba na vadnici) c. kr. učiteljišča v Ljubljani. Prošnje je vložiti do 10. julija t. 1. na deželni šolski svet.
(Na levovski razstavi) se tudi vidi, da ima Galicija mnogo Židov. Mali kozarček čokolade stane 60 kr., kava 50 kr. in še dražje. Ne verjamem, da bi jim to privabilo kaj mnogo gostov.
(Smrt za lakoto). Bolehni, 72 letni delavec Feliks Forni v Milanu si ni mogel več zaslužiti živeža. Prosil je vsprejema v „Albergo Trivulzio", neke vrste mestno hiralnico. Niso ga hoteli. Iu due 18. t. m. so ga dobili mrtvega v njegovem stanovanju. Pravijo, da v Londonu dan za dnem po štirje povprek umrjo take smrti. Oj, napredka in prosvet-ljenosti! Nam se zdi, da so taki dogodki najhujša obsodba društvenega ustrojstva.
(Bolezni pri živini) je zaznamovati po uradnem izvestju: garje pri konjih v Cerkljah v okraju krškem in v Beli cerkvi v okraju novomeškem; rae-hurčasti spuščaji pri plemenskih konjih v blejški občini; v Vel. Gabru in v Trebnjem; pereč ogenj pri prešičih v Smledniku in v Stopičah.
Društva.
(Društva .Narodni dom") redni občni zbor vršil se je dne 16. t. m. Predsednik dr. vitez Bleiweis med drugim naznani, da je društvu daroval dr. Jernej Zupanec 1000 gld., čitalnica t SiŠki od zadnje veselice 200 gld., g. Jak. Matjan v Šiški pa 1500 opek. — Društveni tajnik je poročal na to o odborovem delovanju, omenjal je, da je zgradba proračunjena na 160.000 gld., društvu pa je na razpolago 100.000 gld. Od vloženega denarja
je 74.000 gld. društvena last, 16.000 gld. pa znašajo deleži. Da ne bo treba preveč dolga napraviti, želeti bi bilo, da se nadaljuje z nabiro prostovoljnih darov. »Krajearska družba« Narodnega doma je po malih zneskih v teku devet let nabrala okoli 14.000 goldinarjev. — V upravni svet ie bil pri dopolnilni volitvi zbran notar g. Ivan Plantan, v nadzoro-valni odsek pa g. profesor K. Pire
(Slavuostno blagoslovljen)'e novega hrama gasilnega društva v Spodnji Šiški) vršilo se bo dne 1. julija, in sicer po nastopnem vsporedu: Dopoludne je vspre-jem društev na državnem in južnem kolodvoru-društva se zbirajo ob 9. uri v gostilni „Pri združitvi" v Spodnji Šiški; na to sledi sprevod in pozdrav društev po županu pred občinskim uradom. Sprevod spremlja domžalska godba. Potem bode sveta maša v podružni cerkvi v Spodnji Šiški, po sveti^ maši vrši se slovesno blagoslovljenje hrama (dep6t) in dveh novih brugalnic: na to bode ognje-gasna vaja in po vaji obed. — Popoludne ob 3. uri bode ljudska veselica na Koslerjevem vrtu, pri kateri sodeluje vojaška godba pehotnega polka štev. 27 kralj Belgijcev in zajedno tudi domžalska godba. Za somraka priredi se lep umeteljni ogenj, med sveto mašo in sprevodom bodo pa pokali topiči na griču. Slavnost se prične že danes zvečer s ki-gljanjem za dobitke na Koslerjevem vrtu in se završi v nedeljo 1. julija ob 9. uri zvečer.
Telegrami.
Po vodenj.
Opava, 20. junija. Vsled novih nalivov je reka Olsa napravila mnogo škode. Polje je s peskom zasula. Žetev je uničena.
Budimpešta, 20. junija. V obrečji Vage je zopet voda mnogo sela poplavila. Komorn je v nevarnosti. Beregszeg in Pystian sta popolnoma poplavljena. Več hiš se je že podrlo. Tudi več ljudij je utonilo. Komitat Lipto je skoro popolnoma poplavljen.
Budimpešta, 20. junija. Povodenj ob Vagi dalje traje. Kopeli v Pystianu se zopet dajo rabiti. V selih Kiralyfa, Kajal in Tonya-rach so se podrle cele vrste hiš. Ker je pri Szimo voda pritrgala nasip, je 20.000 oral njiv uničenih. Poleg Komorna delajo noč in dan, da ohranjujejo jezove. Prebivalstvo mora podpirati vojaščina. V Lipto Szent Miklosu je škoda ogromna. Mnogo ljudij se je ponesrečilo.
Ratibor, 19. junija. Voda stoji 5 metrov nad normalom. Pri Plepsu je Visla v dveh krajih pretrgala nasipe. Po Odri plavajo mrtva živinska trupla in pa razne druge stvari. V vseh kletih v mestu je nastopila voda. Dohode k ulanski vojašnici so zaprli. Iz več stanovanj morali so bežati ljudje. Jeden hlapec je utonil.
Krakov, 19. junija. Včeraj zvečer je stala Visla 4'5 metrov nad normalno svojo visokostjo. Voda je pretrgala v jednem kraju nasip in poplavila 130 hiš v občini Wielo-wice. Pijonirji so preprečili, da voda tudi drugod ni pretrgala nasipov. Škoda po poljih je velika. Parnik „Krakov" je odpeljal živeža v poplavljene kraje.
Dunaj, 20. junija. Cesar se je povrnil z Brucka ob Litvi.
Dunaj, 19. junija. Finančni minister vsprejel je danes deputacijo uradnikov, ki ga je prišla prosit za zboljšanje svojega stanja. Obetal ji je, da se bode na izražene želje oziral in jih tudi sporočil cesarju.
Opava, 19. junija. Dva od ranjenih pri nesreči v karvinskem premogovniku sta umrla. Vseh mrtvih je, kakor se je konečno določilo, 235, mej temi jih je še 214 v jami. Danes so začeli poskušati plin iz jam. V njem je 3°/0 kislika, iz česar se sme sklepati, da ogenj že ugasuje.
Krakov, 19. junija. Pri pogrebu kardinala Dunajevskega bode cesarja zastopal knez Lichtenstein. Danes popoldne so truplo balzamovali.
Cetinje, 19. junija. Grof Samiadelli je imenovan italijanskim ministerskim reziden-tom namesto gospoda Oastelbianca.
Belgrad, 19. junija. Kralj Aleksander je v spremstvu svojega očeta odpotoval v Niš, od koder bode potoval dalje v Carigrad, kamor pride dne 21. t. m.
Pariz, 19. junija. Zbornica je vsprejela načrt zakona o osnovi saharskih čet.
Karlsruhe, 19. junija. Zbornica je vsprejela predlog, da se dopuste misijonarji po Badenskem. Odklonila je pa drugi predlog o dopuščanju duhovskih redov.
Hamburg, 19. junija. Veleposlanik Szo-gienyi je danes izročil tukajšnjemu županu svojo poverilnico.
Umrli so:
18.	junija. Boštjan Sluga, kupčevalec, 86 let, sv. Petra cesta 74, kap. — Jožef Zupin, paznikov sin, 4 mesece, Hožne ulice 31, furunculosis.
19.	junijs. Helena Poženel, delavka, 22'/» leta, Trnovske ulice 6, jetika.
Tujci.
18. junija.
Pri Slonu: Grofinja Margheri iz Wordl-a. — Gospa pl. Savinšek, Schultz, Kraus, LQjer, Grader, Baruch z Dunaja. — Globočnik iz Kranja. - Gatsch, Rabuse iz Kostanjevice. - Supan iz Dovjega. - Boglar z Blatnega jezera.
—	P»user Volka iz Novega Mesta. — Stern iz Gradca. -Grossmann iz Neuchatel-a. — MankoS iz Trsta.
Pri Maliiu: WoIlgruber, Brauer, Streussler z Dunaja.
—	Kapralik iz Jablonca. — Rivinius iz Št. Hipolita. — Wehrhan iz Celja. — Madiis iz Beljaka. — Pergler iz Pulja.
—	Conrad, Tautscher iz Maribora. — Trnraer iz Gradca.
Pri bavarskem dvoru-. Krauss iz Kočevja. — Fa-ganelj iz Mirne. — Kvas iz Judenburg-a. — Benid Milan iz Zagreba. — Misaljevič iz Bosne.
Pri avstrijskem caru: Heisig iz Hamburga. Pri Jutnem kolodvoru: Mukvifi iz Plese. — Chra-mosta iz Bleda. — Lork iz Beljaka.
Vremensko sporočilo.
d a O	Cas	Stanje			b ter	Vre m e	> S .5 3.
opazovanja		zrekomera r mm	toplomer« p« Celiijn	V			•g*» S a * a
19	7.	u. zjut 8.	u. pop 9.	«. zve«.	7320 733-8 734-1	18-2 11-4 12 6	si. si. si.	j«ap. sever szap.	del. jasno dež i.	36-60 dež
----x"	n
Srednja temperatura 1413. za 3-4 pod normalom.
Tržne cene v Ljubljani
dne 20. junija.
	gl-	kr
Pšenica, m. st. . .	7	30
Rež, „ . . .	5	30
Ječmen, „ . . .	6	50
Oves, „ . . . Ajda, ....	6	50
	7	_
Proso, „ . . .	ft	_
Koruza, „ . .	e	50
Krompir, „ . . .	i	80
Leča, hktl. . .	12	_
Grah, „ . . .	10	_
Fižol......	8	_
Maslo, kgr. . .	—	96
Mast, „ . .	_	6*
	—	64
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr.
Telečje .....
Svinjsko „ „ . KoJtrunovo „ „ , Piščanec . . . .
Golob.....
Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „. . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „
gl-	kr.
_	58
_	72
—	2l
—	10!
—	64,
—	60
—	66'
—	38!
—	40,
—	15
2	05
1	96
6	30
4	80
Poslano.
Slavnemu uredništva „HodolJuba"
v Ljubljani.
Da boste na mojo v »Slovencu« priobčeno, deloma tudi Vam namenjeno poslanko, nekaj odgovorili, to sem vedel že naprej, saj je takoro odgovarjanje itak že nekaj navadnega. A da boste v svojo uredniško listnico »Rodoljuba« St. 12, kjer mi odgovarjate, vpleli toliko proti mojej osebi kot izdajatelju »Zab. knjižnice« naperjenih zbadljivk, tega se pa res nisem nadejal.
Ni mi za prepir, zato tudi prav lahko na vse druge s sarkazmom in ironijo pomešane besede, katere ste bili r listnici posvetili mojej malenkosti, molčim, samd na zlobno opombo Vašo, da sem se bil le iz dobičkarije lotil izdavanja mladinskih spisov, na to razžaljivo opazko sem primoran odgovoriti Vam sledeče :
Za s6 — to menda sprevidite, gosp. urednik — svojih knjižic ne izdavam, kakor tudi Vi svojega lista ne uredujete za to, da bi ga potem čitali sami. Ako si torej prizadevam, spraviti svoje zvežčiče med slov. mladino, in to čisto naravnim potom brez vsakega vsiljevanja, mi tega gotovo noben pametno mislčč človek ne more šteti v zlo. Čudno je res, kako mi morete baš Vi, ki ste sami literat, kaj tacega očitati.
Sicer bi Vam lahko pri tej točki povedal ter z dokazi podprl mnogokaj. kar bi Vas morebiti vendarle uverilo, da mi je »špekulacija« pri mojem slovstvenem prizadevanju pač tuja stvar. Toda znanih mi je več slovenskih pregovorov o »svoji hvali«, zato raje molčim. Toliko si pa o tem vendarle upam izjaviti, da moje materijalno stanje — hvala Bogu — nikakor ni tako, da bi mi bilo potreba iskati v izdavanju in zalaganju slovenskih spisov dobička, četudi bi mi bil isti zagotovljen, kar pa ni.
Vedite: Ako bi mi bilo do »špekuliranja«, lotil bi se z ozirom na svoj gmotni položaj čisto drugega posla, ne pa nehvaležnega pisateljevanja in izdavanja slovenskih knjižic, pri katerem imajo založniki, zlasti zasebni, navadno le izgubo, ne pa dobička. Ne samo deset, nego slo založnikov slovenskih knjižic Vam more resnico teh mojih besed potrditi.
Tudi dostavek Vaš, da s tujimi spisi špekuliram, ima v zlobnosti in v Vaši »sveti jezi« do mene svoj izvir, zakaj vedite, da so bili razun štirih iz »Slor. Glasnika« vzetih povestic pisani vsi sestavki z namenom, da se priobčijo v moji »Žabami knjižnici«.
To je ▼ tej stvari moja zadnja beseda, Vi pa mc 8» lahko i nadalje zbadate in ščipljete, ako se Vam zdi po-trebno — jaz se ne ganem več.
V Središči, dni 18. junija 1894.
Anton Kosi,
učitelj, hišni tor zemljiščni posestnik.
Izvod iz voznega reda
avstr. drž. železnice
veljavnega od 1. junija 181)4.
Tukaj omenjeni prihajalni in odhajalni časi naznanjeni so v srednjeevropskem časa. Srednjeevropski čas je kraj-nemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol ).
Ob 12. uri 5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selz-thal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Karlove vare, Francove vare, Prago, Lipsijo, Dunaj via Amstetten. Ob O. uri 7 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Rudolfovo.
Ob 7. uri 10 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Ponta-bel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solfiograd, Dunaj via Amstetten. Ob 11. uri 41 min. dopoldne mešani vlak v Kočevje
in v Rudolfovo. Ob 11 uri HO min. dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 4. uri 14 min. popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Sol-nograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Inomost, Bregnic, Curih, Genovo, Pariz, Steyr, Line, Gmunden, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten Ob O. uri 30 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Rudolfovo.
Prihod v LJubljano (juž. kol.) Ob 5. uri 53 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih va-rov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solr.ograda, Linea, Steyra. Gmundena, Ischla, Ausscea, Zella na jezeru, Lend Gasteina, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste, Trbiža. Ob 8. uri 0 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Rudolfovega.
Ob 11. uri 27 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten. Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregnice, Inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca, Pontabla, Trbiža. Ob 12. uri 40 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja
in Novega mesta. Ob 4. uri 48 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža.
Ob 8. uri 34 min. »večer mešani vlak iz Kočevja in
iz Rudolfovega. Ob 9. uri 21 min. zvečer osebni vlak z Dunaja preko Amtstettena in Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.	_
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik.
2. „ 05 „ popoludne „ „ „ 6. „50,, zvečer „ „ „ 10. „ lO „ zvečer „ „ (U vlak le ob nedeljah in praznikih.
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob G. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 15 „ dopoludne „ „ „ 6. „ 20 „ zvečer
„ .9. „ 55 „ zvečer „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih.)
Leopold Tratnik
prej M. Schreiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 29,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo
najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne
cerkvene posode in orodja.
Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled.
Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni.	311 26—4
j. giontini,
knjigama in trgovina s papiijem
v lijubljani
priporoča nastopne nove knjige :
Mari&l grof Badeoky, cena 20 kr, s pošto 23 kr. Potovanje ▼ Llllput, cena 20 kr., s pošto 23 kr. Šaljivi Jaka, I. in II. del, cena i 24 kr., s pošto 27 kr. Venček pravljic In prlpovedek, cena 20 kr.,s pošto 23 kr. Dr. Simonlč: Kako postanemo stari? cena gld. 1-—, s
pošto gld. 106. Dr. Simonič: Slntabnlk ln oerkovnlk prt katollikl
slaibl boijl, cena 20 kr., s pošto 22 kr. Naprej zastava Slave i slovenska himna, cena 20 kr., s pošto 22 kr.
Dle Welnbereltung a. dle Kellerwtrthsohaft, fur
Weinproduzenten, Kellermeister und Weinhandler, cena gld. 4-96.
Der Landtlsohler. Entw0rfe zu einfachen Mobeln fur das Haus des Biirgers.	(348 3—1)
Dunajske srečki po 1 krono. - Žrebanje ie 12. julija.
5 slavDiti doditKovpo 10.000 Kron.
2	Srečke priporoča 315 8
„MERCUR", menjilnična delnižna družba na Dunaju, Woilzeile 10.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča ___J53T po pošti. -5£K
Ubald pl. Trnkčczy
lekar zraven rotovža v LJubljani
priporoča:
se-Kiirjcočcsno tinkturo.-««
Bolečine pomirljivo sredstvo pri knrjlh očesih in pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo " 1 Min*. ■aPISP*^®"-'* ■» kar s ščetko pomaže bolni del na nogi. — Stckleničica z rabilnim navodom in ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr.
Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine » križu, nogali in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščeno in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečino, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju, in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobijo v	292 6
lekarni
Ubalda pl. Trnkoczy-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
Obrtniki in trgovci, člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani, priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele:		
Bončar France pleskar v Ljubljani, Rimska cesta.	KregarIvan pasar in srebrar v Ljubljani, Poljanska cesta.	ŠerikIvan krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
Boucon Andrej 8tolar v Ljubljani, Dunajska cesti.	Matkovič Dr. brivec v Ljubljani, Pred ikoljo	Škrabec M. klepar v Ljubljani, Kongresni trg
Čamernik Ignacij kamnosek v Ljubljani, Poljske ulice.	Paušner Franc krojač v Ljubljani, Dijaške ulice.	Tome France pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice
Černe Jožef urar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2.	Perko Franc sobni slikar v Ljubljani, Florijanske ulice.	Tome Josip usnjar v Ljubljani, Streliške ulice
Čermelj Jernej trgovina z južnim sadjem i zelehjadjo v Ljubljani, Semeniško poslopje.	Petric Fr. trgovina z manufakturnim blagom v Ljubljani, Špitslske ulice.	Tomšič Luka vrtnar v Ljubljani, Poljanske ulice
Fajdiga Filip mizar v Ljubljani, Slonove ulice.	Plehan Valentin izdelovatelj voščenih sveč v Ljubljani, sv. Petra cesta.	Uran & Večaj pečarja v Ljubljani, Igriške ulice.
Fajdiga Ivan mokar v Ljubljani, Križovniški trg.	Rebek Josip ključar v Ljubljani, Francovo nabrežje.	Virk Sebastijan čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta.
Jager Janez mesnr v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu.	Sever Primož mizar v Ljubljani, Gradaške ulice.	Zalaznik Jakob pek In slaščičar v Ljubljani, Stari Trg
Kovač France čevljar v Ljubljani, Sv. Petra cesta.	Schmelzer Bertr. stolar v Ljubljani, Martinova cesta.	Zergol Moric tapetnlk v Ljubljani, Kongresni trg.
Kozak Josip I mesar 1 v Ljubljani, Semeniško poslopje.	Šega Jakob sedlar v Ljubljani, Poljanska cesta.	Zorman Alojzij mokar v Ljubljani, Florijanske ulice.
I> u u a j 8 k a borza.
Dn6 20. junija.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	98	gld. 15	kr.
Srebrna renta 5%, 16* davka ....	98	.	05	„
Zlata renta i%, davka prosta.....120	„	90	„
4* avstrijska kronina renta, 200 kron . ,	97	.	85	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	9iJ7	.	—	.
Kreditne akcije. 160 gld................352	„	25	.
London, 10 funtov stri........125	„	25	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„	97	.
Ctsarski cekini....................5	„	91	„
Nemških mark 100 ............61	,	35	„
Dnč 19. junija.
120 95 146 157
Ogerska zlata renta 4* Ogerska kronina renta 4%, 200 kron 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....197
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 98
i% kranjsko deželno posojilo.....97
Kreditne srečke, 100 gid.......195
St. Genois srečke. 40 gid.......70
gld.	75
.	65
.	25
,	75
I	60
„	60
.	75
kr.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	146	gld.	—	kc.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18	.	10	„
Rudolfov« srečke, 10 gld..............22	,	25	r
Salmove srečke, 40 gid...... .	73	,	—	„
Waldsteinove srečke, 20 gld. ...	50	.	—	„
Ljubljanske srečke....... ,	24	,	30	,
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . .	153	—	,
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	3105	.	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	107	.	25	.
Papirnih rubeljev 100 ..........134	„	25	„
		
t ST Nakup ln prodaja "£35 r vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična delniška družba „91 £ R C II B« Wollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B.	ISJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, 1 poteui o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega 1 obrestovanja pri popolni varnosti C B9" naloženih glavnic, |