g^rs Tomc^ ORGANT -sgs^f "—S Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah Itfuj* vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22nd Place Chicago, 111. S_1_r1 The largeat Slovenian Weekly im the United State« of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. ttU Placc Chkagt, DL No. 24. Slcv. 29. Lokalne vesti. — Kakor je bilo zadnjic oznanjeno, se je vršila minulo nedeljo ob 8ih in lOih v naši slov. cerkvi sv. Štefana sv. maša za padle slovenske vojake. Udeležba vernikov je bila ta dan pri obeh sv. mašah velika. (Josp. župnik Rev. A. Sojar je imel tem povodom nad vse ganljivo ter lepo pridigo, ki je marsikoga vernika ganila do solz. Ob kratkem nam je orisal dan žalosti in spomina od drugi obletnici mobilizacije na Avstrijskem; dalje je orisal vzroke ali povzročitelje sedanjega evropskega klanja, ki je zahtevalo že tudi toliko tisoč slovenskih žrtev. Dasiravno je nepopisno gorje, posledice in opustošenje vsled sedanje vojne tamkaj v Evropi, bodo morda, ali vsekako ta vojna i-mela sčasoma tudi svoje dobre strani in posledice. Ljudstvo postaja v prvi vrsti sedaj bolj bo-gaboječe, drugič je sedanja vojna omajala ošabnost in prevzetnost gotovih vladarjev, tretjič se bodo po vojni razni evropski narodi bolj pobratili in zedinili in slednjič je pričakovati, da bo ta vojna navdala razne narode z večjim republikanskim duhom. Končno je g. župnik priporočal, da se naj spominjamo v goreči molitvi vseh padlih, ranjenih slovenskih vojakov osobito onih, ki se nahajajo v neposredni bližini smrti, po raznih zakopih in strelskih jarkih, da bi ljubi Bog dajal udovam in sirotam svojo pomoč in tolažbo, ter da bi že enkrat zavladal v Evropi tako za-željeni mir. Priporočal je tudi, da naj se baš tekoči teden spominjamo nesrečnikov v starem kraju, ter darujemo vsak po svoji moči za tozadevni pomožni sklad. — Kam pa v nedeljo, dne 30. julija? Nikamor drugam, kakor v Meyer je v vrt, 48. in 26. cesta Hawthorne, 111. kjer bo imelo našo društvo sv. Štefana štev. 1. K. S. K. J. svoj veliki letni piknik. Čitajte več o tem v oglasu pri-občenem na II. strani tega lista. Razna druga sobratska društva so že obljubila, da se ta dan udeležijo tega piknika, da bo zabava tem bolj imenitna, ("emu bi res čepeli doma pri tej neznosni vročini ob nedeljah? Vsled tega naj pride vsak Slovenec in Slovenka dne 30. julija v Hawthorne na piknik društva sv. Štefana da se bo malo ohladil in okrepčal. Cilje se, da se bo na tem pikniku prodajalo tudi kavo in mleko; to je osobito za ženski spol ter otroke prikladno. Cisti dobiček pri tej prodaji se bo menda v porabil za Pomožni sklad slovenskih ranjencev in sirot v stari domovini. Gotovo pa ne bo ta dan manjkalo tudi ondi za baro hladilnega ječmenovca; torej na veselo svidenje v nedeljo'v Hawthorne ! — Cenjena slovenska društva v Cbicagu naj izvolijo upoštevati, da je naše Slovensko tambur. in pevsko društvo "Lira" premestilo dan svojega ustanovnega koncerta ali veselice z gledal, igro na 29. oktobra t. 1. v Narodni dvorani. Več o tem poročamo svoje-časno. — Dne 18. t. m. so se mudili v našem uredništvu rojak Nikolaj Guštin s svojo soprogo Marijo v spremstvu rojakinje gdč. Katajil iblar vsi iz Kansas City, Kans. Obiskali so svoje znance ter prijatelje v Jolietu, S. Chieagu in Chicagu. Dne 19. t. m. je nas obiskal rojak Frank C. Roje ml. sin znanega trgovca Rojca v Pueblo, Colo. Mudil se je te dni v Baltimore, Md. na konvenciji znane ameriške zveze "Elks". Te konvencije se je vdeležila tudi slovenska godba iz Pueblo, Colo, kojo so najeli "Elki" države, Colo. Mr. Roje je tudi eden izmed članov te godbe. — Minulo soboto se je mudil v uradu našega lista prvi slovenski ameriški zobozdravnik Dr. S. Gasparovič, ki je živel doslej v Jolietu ter se je preselil nedavno v Chicago na 2534 Wentworth Ave. Dolžnost je nas torej, da podpiramo našega domačega zobozdravnika, ali dentista raje nego pa tujerodea. Svoji k svojim! — Dne 24. t. m. je minulo ravno leto dni, odkar se je v sredini našega mesta pripetila strašna nesreča, s tem, da se je omenjeno jutro prevrnil v Chicago reki potniški parnik "Eastland." Tedaj je našlo smrt 812 izletnikov. To prvo žalostno obletnico so obhajali omenjeni dan in dne 23. t. m. osobito na zapadni strani živeči Čehi in Poljaki, s tem da so se udeležili slovesnih črnih maš za pokoj duš nesrečnih eastland-skih žrtev. Ameriške vesti. Srebrni jubilej društva Vit. sv. Jurija štev. 3 K. S. K. J. Kakor je bilo iz zadnjega u* radnega naznanila društva Vit. sv. Jurija, štev. 3 JC. S. K. J. Jo-liet, 111. razvidno, bode obhajalo to društvo prih. nedeljo, dne 30. julija zelo redko slovesnost : srebrni jubilej, ali 25. letnico svojega obstanka. To društvo je bilo pravzaprav ustanovljeno šele začetkom novembra 1. 1891 in je spadalo sprva k "Češki Rimo - katoliški Je-dnoti;" na spomlad 1. 1894 je pa z drugimi tedanjimi samostojnimi društvi ob ustanovitvi naše K. S. K. J. pristopilo v isto. Bolj obširno x zgodovino tega društva najdejo cenjeni čitatelji na 3. strani tega lista. Društvo Vitezi sv. Jurija, štev. 3 K. S. K. J., se je odločilo praznovati svoj srebrni jubilej nekaj mesecev preje, radi velikega slavnostnega piknika in parade ki jo priredi dne 30. julija po dovršeni slavnostni maši v slovenski cerkvi v Jolietu. Tem povodom kliče tudi uredništvo " Glasila K. S. K. Jedno-te" ustanovnikom tega društva, ki so bili zaeno kasneje tudi u-staftovniki naše K. S. K. J. Živeli! Blag spomin pa tudi že pokojnim ustanovnikom, kakor tudi vsem pok. članom tega društva; društvu pa želimo kar največ uspeha, procvita in napredka, da bi zdravo in čilo dovčakalo čez leta še svojega zlatega jubileja! Velika nesreča pri paradi vsled vržene bombe. San Francisco. Cal. 23. julija. Včeraj se je vršila v našem mesu velika "Preparedness" parada, k oje se je udeležilo do 50.-000 oseb. Ko se je bližal po Steu-art in Market cesti oddelek narodne garde,' jc vrgel nekdo med paradno vrsto bombo, izdelano po načinu peklenskega stroja. Bomba se je razletela z velikim pokom ter je na mestu ubila 6 oseb; dve ranjeni osebi umirati v bližnji bolnišnici 44 drugih oseb je bilo pa vsled te razstrelbe tudi več ali manj ranjenih. Nepopisna je bila panika in strah ljudstva povzročen vsled te razstrelbe. Ljudje so bili tudi vsled tega v nevarnosti, ker se je nekaj hiš na onem mestu znatno poškodovalo od prehude detonacije bombe. Ko so mrtvece in ranjene odvedli v ambulačnih vozovih stran, se je parada vršila naprej. Izvedenci sodijo, da je bila vržena ta boniba s strehe bližnje enonad-stropne hiše, vendar se navzlic neumornemu iskanju še ni posrečilo dobiti zločinca v pest. Chicago, I1L, 26. Julija (July) 1916 Leto 1L Volume II. Morski volkovi na atlantskem obrežju. Francosko poročilo. Pariz, Francija, 24. julija. — (Uradno.) Na naši fronti ob reki Somme je minul včerajšnji dan brez važne posebnosti. Streljanje in bojevanje od strani sovražnika, kakor tudi od naše strani je bilo docela ovirano vsled velikega neurja, ali hudega . deževnega vremena. Dne 22. julija so si pač naše čete pri Vailly, na severni strani \isne osvojile več nemških strelskih jarkov; pri tem j^ bilo odvedenih lepo število Nemcev v naše vojno ujetništvo. V okolici Verduna ob iztočnem bregu reke Meuse so se pršili zadnje dni bolj neznatni boji s končnim 1 porazom Nemcev. Na onem mestu je izgubil sovražnik tekom zadnjega tedna doi 800 vojnih ujetnikov. Izgube Nemcev na ruski fronti. Lausanne, Švica, 24. julija. — Glasom skrbno sestavljenih in- I'hoto by American Pres. Aviation. .formacij ill podatkov nekega voj- , A v . , . . i mm . .T ,« . , , ... I , v v. , »e^a porocevalea je štela nemška Letošnje poletje se je pojavilo; Morski volk je prizadel osobito Slika nam kaze učinek dina- armada pred veiiko ofenzivo na v vodovju raznih obrežnih mest dosti strahu kopalcem v Matta- mitne eksplozije v vodi, na desni Kuskeni do 900 000 mož Avstrija ob Atlantiku, osobito ob državi wawan reki' N- vsled 80 Je Pa označena slika morskega pa 800 (m gt€vilo 8kup'nih izgub New Jersey več morskih volkov ? V6Č ^estih v * vodo na volka' ® mor8ki volkovi se kakor obe.h teh velesil znaša v zadnjem New jersey vec morsKin voikov, ^^ funtoy dinamitai da so pre. ^^ kaj radi pojavijajo tudi v času okoli 500 000 mož ki so usmrtili med kopanjem v,podili stra$nf, -ibo, ki je teh-; jadranskem morju v okolici Kop-vodi že 4 osebe. ra, Opatije in Poreča. Mestni župan Rolph je razpisal povedal tvoji posadki sedeč v ne-$5000. nagrade onemu, ki naznajki kočiji. K sreči je pa končno še pravočasno ušel v svojem vozu, inače bi ga bili Carranzovi voja- Inozemske vesti. Da so imeli Nemci in Avstrijci tolike izgube je pripisovati veliko večje število ruske armade pod vodstvom gen. Kuropatkina in gen. Brusi lova; ruska vojaška moč na tej fronti je znašala namreč 137 divizij pehote in 36 divizij konjenice, kar šteje skupaj ni storilca, država Colo, je pa določila za prijetje tega človeka $10.000 Jutri se bo vršila poseb-pki zajeli ali pa ubili, na seja meščanskega odbora in vseh voditeljev vseh delavskih u-i da se bo skušalo z združeni-1 E1 Pas0- Tex » 24- jllliJa- Sinoči se je vršilo nedaleč od tukaj ob. . reki Rio Grande zelo živahno stre- aJ1C0 e vrst€' a so ]nh fOIU'110 Francoski letalec nad Berlinom. pognani nazaj. Ravno take ne- desegli Nemci pred I Pariz' Francija, 24. julija. - O mi močmi izslediti atentatorja. Protest Zedinjenih držav. Ijniije med oddelkom stotnije C. Washington, D. C. 24. julija. — 9. pešpolka iz Bostona, Mass. in Ker je Anglija zadnje dni napo- vojaško predstražo Carranzistov. vedala bojkot nekaj nad 100 ame* Pri tem se je oddalo več i\ego 100 Novi nemški napadi odbiti. London, Anglija, 24. julija. — Na severozapadni strani pri St. |okoli 3,000.000 mož. Samo general Die v Vosgezih so včeraj posku- Brusilov ima v svoji armadi na šali Nemci z vso silo prodreti v i razpolago 1,175.000 vojakov. riškim tvrdkam, ki poslujejo z Nemčijo, so postali razni višji vladni uradniki tukaj vsled tega zelo nejevoljni. Predsednik Wilson se je izrazil, da bode poslal Angliji ostro protestno noto, ker hoče Anglija s tem kršiti mednarodno pravo in namerava s tem precej oškodovati ameriško trgovino. Ako ne bo strelov čez reko proti taborišču, kjer se nahajajo mehiški vojaki. Začetek streljanja so uprizorili Mehikanci; izmed naših vojakov ni bil pri tem nihče ranjen. Znan Coloradčan umrl. Denver, Colo., 24. julija. Včeraj popoldne je umrl tukaj na svojem stanovanju zadet od srčne kapi 761etni bivši senator Thomas uspehe so ______,, Verdunom, dasiravno so z vso silo zel° drznem poletu francoskega obstreljevali francoske pozicijei letalca, poročnika Marchala se pri Fleury in Fuminu; tudi pri »e,e sedaJ bolJ Podrobno poroča Moulinsous-Toritventu so se mo- ,z avstrijskega ujetništva v Chel-rali Nemci za nekaj pomakniti Inm na Kusko-Poljskem. Dotični nazaj. Kakor se uradno poroča, so si včeraj tudi Angleži prisvojili večji del vasi Pozieres, katero so imeli dosedaj Nemci v rokah. Umikanje Nemcev pred Rigo. London, Anglija, 24. julija. — Anglija v doglednem času f)rekli- M patte^on ki : bi, pred 3 le_ j Kakor se Reuterjevemu izvestju Berlin, cala svojega bojkota, lahko pride t|'^ ]astljik in urednik lista iz Petrogracla poroča, so se morali?11 otrok "Rocky Mountain News" in "Denver Times." Pokojni Patterson je bil v državi Colo, najbolj znana in popularna oseba. Njegovo zapuščino se ceni na $5,000.-000. , LISTNICA UREDNIŠTVA. med Anglijo in Zedinjenimi državami do razpora, zvezanega s slabimi posledicami. V slučaju, da bi ostala Anglija pri tem le trdovratna, da bi se ne hotela udati zahtevi Zedinjenih držav, se bo ukrenilo druge korake. Ameriška vlada bode pokupila od nemških parobrodnih družb vse večje potniške in tovorne par-nike na katerih se bo pošiljalo blago venkaj kakor doslej. Vsak tak parnik bo pa spremljala kaka manjša oborožena ladja preko ocean in nazaj. ['• { Novi prekmorski poštni promet. Washington, D. C. 24. julija. Senator Husting je dobil od raznih trgovskih zvez, organizacij in družb že na tisoče prošenj, da naj ukrene kaj v senatski zbornici za izboljšanje poštnega prometa preko morja. Senator Husting ima namreč izdelano novo zakonsko porotni odbor K. S. K. J. Uredni-predlogo, da naj bi vlada določi-jstvo našega lista se nikakor ne la nekaj manjših, — a hitrih boj" spušča v privatne zadeve posa-nih ladij za prevoz ameriške po- j meznikov. šte v Evropo in nazaj. Na ta na- Raznim sobr. tajnikom krajev- em si ne bodo vee upali . Angleži j nih društev> tako tudi drugim F. K. Iron Range, Minn. Hvalrf za Vaše poslano obširno poročilo o stavki rudarjev v Minn. Žal, da je došel rokopis za to številko prepozno; sledi torej prihodnjič. Upamo, da boste opis o tej stavki nadaljevali. Vam in vsem zavednim s^avkarjem pozdrav! Bivši član društva Frid. Baraga, Chisholm, Minn. Nam se zdi I bolj umestno, da vaših vrstic ne priobčimo. Ako se Vam je zgodila pri društvu kaka krivica, obrnite se na dotično društvo, ali pa na ustavljati naše pošte. O tej važni točki se bo baje kmalu v kongresni in senatski zbornici glasovalo. General Villa v nevarnosti. El Paso, Texas 24. julija. Privatno se semkaj poroča, da je bil general Villa zadnji teden pri Parralu v nevarnosti, da ne pade Carranzistom v roke. General Villa se je s svojimi četami osebno udeležil napada na to mesto. Ker ne more vsled zadobljenih poškodb ne hoditi, ne jahati, je za- našim dopisnikom naznanjamo opetovano, da je pošiljati dopise in razna naznanila zadnji dan v tednu, torej najkasneje do sobote. Uredništvo mora imeti naznanila že v soboto na rokah, ako želi dopisnik, da pride stvar v prih. številko lista. J. P. Cleveland, Ohio. Vsled slabe poštne zveze ne pošiljamo sedaj našega lista v staro domovino. — Gorica je še vedno v avstrijskih rokah. Nemci blizu Rige na enem samem mestu za 12 milj umakniti. V tem poročilu se omenja o splošnem napredovanju Rusov ob zalivu Rige do Uxkulla, kar tvori razdaljo kakih 30 milj. Boj na tem kraju je trajal minuli teden neprestano 4 dni in 4 noči, končno so se morali Nemci pomakniti pred Rusi, ker slednjim ni došlo pravočasno ojače-nje. Tudi z iztočne ruske fronte se poluradno semkaj poroča o ponovnih uspehih Rusov. General Kuropatkin je namreč presekal na več krajih glavno obrambno črto feldmaršala von Hindenbur-ga ter se pomaknil za 5 milj naprej. General Haig hvali Avstralce. Sir Douglas Haig vrhovni poveljnik angleške armade na Francoskem je poslal avstralski vladi zelo laskavo brzojavko, s katero je pohvalil avstralsko divizijo vsled uspešnega napada pri zasedeni vasi Pozieres. Dasiravno so imeli Nenici to točko nad vse močno utrjeno ter zavarovano, se je Avstralcem posrečilo isto si prisvojiti. Nemci so izgubili pri tem spopadu dosti mu-nicije in dosti vojaštva. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 24. julija. — Uradno se poroča, da so bili uspehi Angležev v vasi Pozieres ob reki Somme minuli teden le malenkostni, Angleži so zasedli le par hiš te vasice, kar so morali z občutnimi izgubami plačati. letalec se je podal s svojim mono-planom dne 20. junija iz Nancija proti Nemčiji in je preletel tekom noči 1300 kilometrov, ali 807unilj. Med potjo se je dvigal tudi nad Berlinom in je metal na tla okrožnice s sledečo vsebino: "Lahko bi z zraka bombadirali mesto Hvsled usmiljenja do žen pa nočemo tega storiti." Rusi blizu ogTske meje. PetrogTad, Rusija, 24. julija — V iztočni Galiciji in Volihinji se pomika močna ruska armada vedno bolj uspešno dalje. Generalu Sakarovem se je te dni posrečilo presekati severno in južno sovražno bojno Črto, katere vodita gen. Boehm Ermolli in gen. Botlimer. Avstrijci se z veliko naglico umikajo zopet v karpat-ske soteske na ogrski meji. Rusi se nahajajo sedaj samo še 4 milje oddaljeno do ogrske meje in se pomikajo proti Maramaros Szi-getu. Za odkup Belgije. Amsterdam, Holandsko, 24 julija. — List "Echo Beige" poroča, da se vršijo med Nemčijo in Zedinjenimi državami pogajanja za odkup od Nemcev okupiranega belgijskega ozemlja Nemčija je baje pripravljena evakuirati vso Belgijo proti plačilu odškodnine, ali odkupnine v znesku 40 milijard mark. Novo angleško vojno posojilo. London, Anglija, 24. julija. — Angleški ministrski predsednik Asquith je danes v parlamentu zahteval odobritev novega vojnega posojila v znesku 450,000.000 funtov šterlingov, ali 2,000.000.-000 dolarjev. Skupno vojno posojilo Anglije tekom letošnjega leta bode znašalo torej 1,050,000.000 funtov šter-*1 ingov; od začetka vojne pa do danes pa 2,832,000.000 funtov šterlingov, ali nekaj nad $14,-000,000,000. OF THE GRAND CARNIOLIAtf SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Seeond-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. Dopisi in društvene vesti J NAZNANILO. Naše društvo sv. Alojzija št. 47 KSKJ. Chicago, 111. je imelo dne 9. t. m. svojo mesečno sejo, koje se je udeležila precejšna večina članov. Na tej seji se je prečita-lo pismeno vabilo društva sv. Štefana št. 1. K.S.K.J. na piknik vršeč se dne 130. julija v Mayers Grove, vogal 48. in 26 cesta, Hawthorne, 111. To vabilo je bilo enoglasno sprejeto in *ob enem sklenjeno, da se naše društvo udeleži tega piknika. Vsled tega priporočam osobito oni mčlanom, ki se niso udeležili te seje, da se naj u deležijo tega piknika v obilnem številu. Dalje opozarjam in opominjam vse člane našega društva, da se naša prihodnja seja ne bo vršila kakor doslej drugo nedeljo v me-secu, ampak tretjo soboto ob pol 8ih zvečer te je dne 19. avgusta. Zapomnite si torej cenjeni člani, da je ta seja preložena za mesec avgust zaradi našega društvenega piknika, ki se vrši kakor znano drugo nedeljo v avgustu, dne 13. v Summit, 111. v Tony Zopelis (irove. Lahko se vzame za tja vsako poljubno karo ki vozi do Archer Ave., z Archer Ave. karo se je treba peljati do City Limits, od tam se pa vzame dalje Joliet karo, ki vas pripelje ravno pred vrata ^ikuikovega prostora. Lahko se pa peljete tudi z Ogden av. karo do 48. ceste, kjer se je pre-sesti na Lyons karo in peljati se do konca. Zatem se pa presedite ua Summit karo ki Vas tudi privede do veseličnega prostora. Tem potom vabimo prav uljud-uo vse Slovence in Hrvate iz Chi-caga in okolice, posebno pa še naše rojake in prijatelje iz Jolieta, ker jim je piknikov prostor v bližini in ravno ob glavni cesti. Za dobro postrežbo in vsestransko zabavo bode skrbel društveni odbor. Kličem torej še enkrat vsem skupaj: Na veselo svidenje dne 13. avgusta na našem pikniku! Za odbor: John Wuksinich, tajnik. NAZNANILO. Članicam društva Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J., Chicago, 111., se naznanja, da je bilo na zadnji redni mes. seji potrjeno, da se naše dr. Marije Pomagaj skupno vdeleži piknika, ki ga priredi društvo .sv. Štefana štev. 1 K. S. K. J. dne 30. julija t. 1. v Meyers Grove 2G. in 48. cesta. Torej si zberemo skupaj ob 2. uri pop. v cerkveni dvorani 22. Pl. in Lincoln St. Dolžnost vseh članic je jednaka, zatorej vdeležite se vse, brez posebnega vzroka, kajti ako se naše društvo ne bo nikamor zganilo in pokazalo, tudi naše društvo ne bo imelo koga pričakovati ob času prereditve kake veselice. Tem potem naznanjam, da priredi letos naše društvo v prid društ. blagajne vinsko trgatev in sicer dne 8. oktobra v veliki Hoerberjevi dvorani. Več v tem bom poročala pozneje. S pozdravom do vsega članstva naše si. Jednote Mary Kobal, tajnica, 2040 \V. 22. Place. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Antona Padov. št 87 K. S. K. J., Joliet, 111., se daje naznanje, da se bomo udeležili piknika, katerega priredi društvo Vit. sv. Jurja št. 3 K. S. K. J., Joliet, 111. dne 30. julija t. 1. v Theilerjevem parku. Naše sobratsko društvo št. 3 priredi ta piknik ali slavnost povodom svojega srebrnega jubileja, ali 25. letnice obstanka. Torej vabim in uradno prosim vse člane našega društva v Jolie-tu in okolici, da se udeležimo te redke slavnosti v kolikor mogoče obilnem številu. Z bratskim pozdravom Math Vidmar, tajnik. Škrabcovi dvorani v Retreat pfer-ku, Globeville. Vstopnina prosta; kar bode pa dobička pri pijači, se bo obrnilo v dobrobit naše slavne pečlarske organizacije. Torej v imenu tega kluba že danes vabim vse rojake in rojakinje, osobito pa izvrstne plesalce in plesalke, da nas ta dan obiščete v obilnem številu, za kar Vam ne bo žal, ker takega piknika dosedaj še ni doživela naša naselbina. Ker je letos ravno prestopno leto, — pa smo mislili pečlarji, da bi bilo dobro, da se enkrat skupno pokažemo v javnosti in se pošteno zabavamo skupaj s prijatelji in (icami) pečlar-jev. Saj nas ni premalo; skoro polovico moških te naselbine spada še v ta častni in lepi stan. Res je pečlarski stan težak in sistem, dokler se ga človek ne privadi; potem pa že gre. Pečlar mora imeti spretne in gibčne roke, drugače se mu preveč krož nikov in škodelic pobije. Pa smo rekli in mislili naročiti sprva že nekaj lesene ribniške robe; sedaj je pa še ne bomo, ker gre v naši kuhinji že vse po taktu in "ali right", drugič pa iste. tudi vsled angleških*sub Marink ne moremo sem dobiti. Pečlarji žive razno lično, — če se kaj boljšega na mizo nosi, boljše je. — Osobito se naj pečlarji ogibljejo lenobe in vse bo šlo gladko naprej!-- Da se bo ta naša veselica vršila v pravem redu, bode skrbel na tanko Pečlarski odbor. Ni se treba bati, da bo koga bolela glava vsled opojne? pijače, ker tu v Colo, je vse "draj", kar posebno nam pečlar jem nič ne ugaja. — Saj se je še celo samo nebo nad našim mestom ujezilo, ker nam noče poslati nič dežja; čakamo ga tako, kot starodavni Izraelci i puščavi. Pa še ta neznosna afri kanska vročina! Tu pripeka soln-ee, da bi izvalilo tekom 1 dneva iz jajca že staro kokoš. Gotovo si misli sv. Peter nad nami: ker so hoteli v Colo, imeti "draj", jim pa še dežja ne damo, da bo za vse suho. Upam torej, da bodo vsi cenjeni naši gostje zadovoljni z mehko pijačo, osobito pa z našim izvrst nim prigrizkom; saj veste: po stava je postava. Če bi se ji pro tili, bi šel ves naš pečlarski klub v državno temnico blazine čistit Na veselo svidenje torej dne 6. avgusta ob 7. uri na naši veselici, na katero Vas še enkrat vabi zdo lej podpisani odbornik tega kluba. Glede dela tukaj pri nas na Globe Smelterju se je zadnji čas obrnilo hv. Bogu malo na boljše, ker ni dosti ljudi; tudi "bossi" tako več delavcev ne priganjajo kot lansko leto; celo plačo so nam za to leto zboljšali za 10%. Dne 16. t. m. smo imeli tu lepo domačo zabavo, kojo je priredilo društvo sv. Roka št. 113 K. S. K. J. v prid pomožnega, sklada ranjencev in sirot v stari domovini. V to svrho se je igrala 2krat tombola, ki je menda donesla $60.00 čistega prebitka. O tem Vam bo gotovo naš sobrat tajnik tega društva kaj sporočil. Sobratski pozdrav F. Matte. Opomba uredništva: Mnogo u-speha in zabave na tem pečlar-skem pikniku in krasno vreme! Denverski pečlarji! Ravnajte se tudi vi po zgledu ondotnega dru štva št. 113 naše Jednote in določite tudi vi nekaj krone ali ($ $) za ta sklad! Denver, Colo. Cenjeni urednik! Nadejam se, da mi boste odmerili malo prostora v priljubljenem nam Vašem listu, čeravno se ne tiče ta dopis kakega krajevnega društva naše K. S. K. J. Rad bi namreč naznanil vsem rojakom in rojakinjam v naši denverski naselbini, da se bo vršila dne 6. avgusta t. 1. (na nedeljo) zvečer ob 7 uri veselica (piknik) našega Slovenskega peč- larskega kluba in sicer v Frank / Lorain, Ohio. Desetletni jubilej ustanovitve župnije slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda v Lorain, Ohio, se je praznoval na slovesen način prezadnjo nedeljo, dne 16. julija. Pri obeh sv. mašah je bila cerkev nabito polna. Ob 10. uri dop. je bila slovesna, ali peta sv. maša, pri koji so izborno pele letošnje graduantinje šole sv. Cirila in Metoda; pri orglah je sedela gdč. Marija Ambrožič, tudi graduanti-nja. Omeniti moram še enkrat, da je bilo cerkveno petje in or-glanje ta dan izborno; tudi cerkvena kolekta se je omenjeni dan dobro obnesla. Le žal, da je bilo dne 16. julija pri nas vreme zjutraj nestalno, kar je gotovo uplivalo, da se niso mogla društva korporativno udeležiti te slovesnosti. Popoldne od 1. do 10 zvečer je priredil naš cerkveni odbor v krasnih prostorih "Nemškega doma' zabaven sestanek; tu je bilo vsega na razpolago: dovolj izbor-ne vinske kapljice, vsakovrstnih jedil, okusno pečena jagnjeta pod nadzorstvom mojstrov Steve Vu-SiSa, Fr. Frankoviča in Geo. Mar-koviča. Pa še nekaj. Pri tej priliki je prav izvrstno igrala ves popoldan do poznega večera naša slovenska godba, za kar ji gre vsa čast in priznanje. Kaj drugega se je zamoglo pričakovati, da so se vsi vdeleženci vrnili zvečer zadovoljni domov, v zavesti, da si je za malo denarja privoščil obilno poštene domače zabave. Kesal se je gotovo oni, kdor je ta dan doma ostal. Grizli so se pa ta dan naši "ta rdeči", ker so uprizorili svoj karneval menda nalašč in kljub desetletnice, ali naše cerkvene slovesnosti. Njim torej kličemo in jim pišemo v album: "Zgrudili se bode enkrat v prah in se razdrobili; izginil bo enkrat iz svetovnega površja ves vaš fanatizem, med tem ko bo cerkev in župnija naših slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda v Lorain, O., še živela, rasla in cvetela. Poročevalec. srečnega slov. in hrvaSkega naroda v Evropi vsled vojne. Da bi res dobil le ta rodoljub tudi med Slovenci več posnemalcev! i Dne 27. maja 1915 je umrl tukaj v Crested Butte, Colo., hipne smrti rojak Andrej Hribljan, samec. Rojen je bil 18. julija 1. 1874 v vasi Taužlje pri Blokah, sodnijski okraj Lož na Kranjskem. V Ameriki je živel kakih 15 let med tem kakih 5 let v Crested Butte, Colo. Bil je član društva "Blažena Djevica Marija ods. 26 N. H. Za j." v Crested Butte, Colo. Svojo posmrtnino je zapustil svoji polsestri Ani Hribljan, ki je baje sedaj v Ameriki. Ker me je tajnik tega društva naprosil, da naj to zadevo pojasnem v tem listu, poročam torej o tem smrtnem slučaju na tem mestu, da naj se dotičnica zglasi pri uredništvu tega lista v svrho izplačila precej lepe posmrtnine. Zaeno naj se zglasijo tudi vsi njegovi preostali ožji sorodniki živeči v Ameriki. S pozdravom Hribolazec. večer pred predstavo vrnil glavno vlogo v igri "Tri sestre je vendar revež s svojo trmo pogorel. Njegovo vlogo prevzel je organist g. Končan in igral prav izvrstno. Občinstvo niti vedelo m, da ni pravega igralca. Res je pregovor na mestu- "Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade." Oni častilakomnik je mislil, da bode č. g. župniku Rev. Golobu nagajal in ga pripravil v sitnosti, pa je sam sebi priredil posmeh in preziranje faranov. Prav se mu godi; a gotovo pride še čas, ko mu bode - ^ Rhžii Chisholm, Minn. Naše društvo sv. Ane št. 156 K. S. K. J. Chisholm, Minn., je te dni izgubilo svojo predsednico Marijo Barkovič, ker je dne 14. julija odšla na Calumet, Mich. Sosestra M. Barkovič je bila ena izmed ustanoviteljic našega društva in predsednica istega od začetka do zdaj; hudo jo bomo torej pogrešale. Draga naša sosestra in naša prva predsednica! Srčno se ti zahvaljujemo za vest tvoj trud in požrtvovalnost, katero si imela pri našeni društvu. Tam v novem tvojem bivališču, ali nekdanjem tvojem domu ti želimo veliko sreče, uspeha in zdravja. Ako bi te morda usoda privedla zopet na zaj sem na Chisholm, te bomo z veseljem sprejele v našo sredo. Srčni pozdrav tebi kakor tudi vsemu članstvu naše K. S. K. J.! članica društva sv. Ane št. 156. Iz Colorada. Cenjeni urednik! "Lepšega nikjer ni kraja, kakor kraj je vrh planin!"-- tako si žvižgam in pojem tukaj v več kot 10.000 čevljev visokih coloradskih hribih blizu Crested Butte, ki kažejo še svoje snega bele vrhove v zrak, kjer izvira v nižini bistra studenčnica in kjer se nudi potniku pravi rajski vrt gorskih cvetk in rož. Tukaj v Crested Butte, Colo., živi precej Slovencev, ki imajo tudi podporno društvo sv. Jožefa št. 55 K. S. K. J. Glede dela je bilo tu dosedaj jako slabo; v premogovnikih se je zadnji čas obrnilo malo na bolje. Tako na primer se v Pueblo rudniku dela le po 2 ali 3 dni v tednu, drugod pa sleherni dan. Visoko gori v gorovju nad Crested Butte je znan rudnik Floresta, ki "rona" od maja do novembra vsako leto; potem se pa mora vsled preobilnega snega z delom prenehati. Ondi se dela vsak dan, zaslužek je pa od $2do $6, kakor je delavec in prostor; pravijo, da se tam še tudi lahko dobi delo. V Crested Butte je poleg številno Slovencev tudi dosti in več naših bratov Hrvatov. Od teh jih živi tu že dolgo vrsto let; nekateri izmed njih imajo okoli Crested Butte lepo obdelane svoje kmetije, na katerih večinoma pridelujejo seno, ker se pečajo dosti z živinorejo. Sploh obrodi tu vsak poljski pridelek razen sadja. Ker sem že omenil tuk. vrle brate Hrvate, naj pri tem še pri-poiiineni o rodoljubnem Hrvatu Stefan Krizmaniču, ki podučuje trikrat na teden hrvatsko in slovensko mladino brati in pisati v hrvatskem in slovenskem jeziku. Pouk se vrši v Hrvatskem Narodnem domu, ki je last društva B. D. Marije N. H. Z. Videl sem, kako je veselo prihajalo v dvorano do 60 otrok željni poduka v materinem jeziku in kako jim je označeni rodoljubni učitelj razlagal razliko med našimi in angleškimi črkami. Zaeno jih je tudi bodril k narodnosti kakoršne so njih stariši, ki so prišli semkaj izsta-re zatirane domovine. Zaeno jih je učil lepega vedenja in obnašanja med tujimi narodi, osobito med Amerikanci. Vesel mora biti človek, ko vidi in čuje kaj taeega; poleg tega se učijo otroci v cerkvi verouka. Vsa čast Mr. Krizmaniču za njegovo požrtvovalno narodne delo. Omenjeni rodoljub tudi vneto deluje za pomožni sklad ne-i Treba je, da bratsko nastopamo v prid cerkveni občini in samem sebi. In v to pomozi Bog! Poročevalec. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda štev. 8 K. S. K. J. Joliet, IU. s tem se naznanja vsem članom našega društva, da se je na seji dne 16. julija t. 1. sklenilo, da se polnoštevilno udeležimo slavnosti 25. letnice našega sobratskega društva Vit. sv. Jurja, štev. 3 K. S. K. J., ki se bo vršila dne 30. se pol žal. Božji! julija v Theilerjevem parku mlini melje j o počasi, a zmeljejo Zatorej pridite točno ob vse do čistega. Vsakdo, kdor klu- deseti uri dop. omenjenega dnev buje cerkvi in nje prireditvam, dvorano stare sole m prinesite pregreši se zoper postavo svete sabo društvene znake, da skupno stolice. Kaj je napuh in sovraštvo Odkorakamo k deseti sv. masi, za-že napravilo hudega, -se ne da tem pa v Theilerjev park. - * Sobratski pozdrav vsem članom članicam K. S. K. J. Mathew Buchar, tajnik. Nove liturgične knjige. Bridgeport, Conn. V nedeljo, dne 25. junija t. 1. priredilo je tuk. cerkveno pevsko društvo cerkve sv. Križa v prid nove cerkve veselico, katere se je vdeležilo mnogo občinstva. Pod vodstvom vrlega organista gosp. Janko Končana izvršil se je vspo-red povoljno. Predstavljalo se je šaljivi prizor "Kmet in avtomat", dalje "Darežlj iva deca", "Tri sestre" in "V ječi." Vsi igralci brez izjeme so svoje vloge prav izvrstno pogodili in se jim mora' priznati vso pohvalo in čast. Daj so take prireditve v zvezi z težavami in zahtevajo mnogo požrto-J valnosti, ve le oni, ki sodeluje. Posebno ako so šele začetniki jej vodstvo povsem težavno. Tudi j pesmice "V hribih se dela dan "i in pa "Slovenec sem" so zaorile: prav lepo ,tako da je čutilo srcej in uho. Prizor "Planšarica", ka-j terega je priredila gosp. Apoloni-1 ja Golob, moramo istotako prištevati dobro izvršenim. Le tako) naprej dragi rojaki in rojakinje! Najlepša naprednost in sad izo-bražbe kaže se pri javnih nastopih. Neustrašenost in misel, dal se gre za dobro stvar naj nas vspodbuja k marljivosti, da sej konečno žanje sad truda. Bog v svoji neizmerni dobroti gotovo ne ostane dolžan za vse, kar ste i žrtvovali na času in denarju. Tudi godci so storili svojo dolžnost posebno po igri, da se je mladina vrtila in poskakovala v veselih parih. Dasitudi je neka zgaga (kateri misli, da se brez njega ne' opravi) hotel razdreti vso prireditev s tem, da je ravno na pred- opisati, a vendar je bila še vselej poguba na strani napuha. Zato in c pa cenjeni rojaki farani sv. Križa ne smete pozabiti koliko hvale ste dolžni Vašemu župniku in sploh _ za vso naprednost. Kaj ste bili j štiri leta nazaj in kaj ste danes? Pod predsedstvom nadškofa dr. Komu gre zasluga? Bog Vas je Csernocha se je nedavno sestala obdaril, da zamorete v svoji cerk- ogrska škofovska komisija, ki vi krstiti Vaše otročiče, v svoji nadzoruje natis novih Jiturgienih cerkvi, sprejemati sv. zakramen- knjig za ogrske Rusine. ^ Grško-te in iz Vaše cerkve Vas poneso k katoliška cerkev se poslužuje ka-večnemu počitku. Vaši žulji! kor znano staroslovanske liturgi-Vaša požrtovalnost in ogromno je in njene knjige so tiskane v ci-breme delo Vašega pastirja. Vse rilici. To dejstvo je pospeševalo je naredilo, kar ste danes. Zato pa kakor pravijo ogrski listi, med o-je treba pravega odkritosrčnega grškimi Rusini rusofilsko agita- -------pravega ...... . bratstva in prijateljstva. Vsi smo eijo, za to bo sedaj cirilica od-si bratje in sestre, vsi smo si jed- pravi jena in nadonisčena z latini-naki in vsi bodemo posmrti nič. co. Kam pa v nedeljo dne 30. julija? Nikamor drugam, kakor na F* I K INI I K DRUŠTVA SV. ŠTEFANA štev. 1 K. S. K. J., Chicago, lil. ki se trii 1» dan v "MEVEIVS G HOVE" vogal 48. in 6. ceste HAWTHORNE. ILL. Kakor se čuje, bo na tem pikniku izvrstna godba, ples, kegljanjema dobitke in domača, prosta zabava. Kdor bo žejen, se bo lahko okrepčal pri "bari" čeravno je nedelja. Točilo se bo izborno pivo in vse druge vrste pijače. OPOMBA: Člani tega društva se zbirajo točno ob pol 1 uri popoldne v slov. cerkveni dvorani, odkoder se podajo v posebno najetih karah na veselični prostor. i i i Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia j Bo) za življenje. | V LEKARNAH CENA $1.00 Boj za življenje, ostrejši vsak dan, je škodljiv, ako ne pogubonosen, mnogim ljudem, ki pozabijo nase, postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost. Človek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa TrincrjeTo zdravilno grenko vino To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje prebavljalne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem nečistoče iz droba; s tem izboljša apetit, regulira prebavnost, prepreči zabasanost, . odpravi zapeko in pokrepča telo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Uživajte to vino, kadar občutite izgubo apetila, slabost po jedi, napenjanje črer, smrad iz ust, nečist jezik, koliko in krče, zapeko, obledelost, nervoznost, in telesno slabost. To vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje in moč, da lahko opravljate svoje delo vsak dan. Stari ljudje bi morali imeti to zanesljivo sredstvo vedno v hiši za redno uživanje. Ženske, ki trpe na glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Proti revmatizmu, bolečinam v križu, neuralgiji, otečenim udom in otrplim zgibom se poslužite Trinerjevega linimenta. Mišice, oslabljene vsled dela, je treba drgniti s Trinerjevim linimentom. Cena 25c in 60c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c. I 13*2-39 s. ashland avenue chicago. illinois E 02235323482353235323532353235353482348235353485353234853534889232353235323483191484823232348534853 PIP mmmmmmmmmmrngim MilfflWtil. Srebrni jubilej, ali 25. letnica društva«Vitezov sv. Jurija šl 3. K. S* K. J« Ta 251etniea društva štev. 3, K. S. K. Jednote, me je napotila, da napišem nekoliko vrstie z ozirom na to, da se javnosti in mlajšim članom društva Vit. sv. Jurija, ter oh enem tudi članstvu cele naše dične. Jednote vsaj deloma predstavi delovanje tega društva, katero je, kakor bodemo videli, igralo veliko vlogo v zgodnjih družabnih razmerah naših pijonirjev na društvenem in sploh na vsakem polju. Pronašel sem v zapisniku, od začetka pa do danes marsikaj, kar bi delalo v sedanjih razmerah še večjim organizacijam, kakor je naš jubilar, gotovo veliko čast in obče priznanje. Slišali bomo, posebno mi mlajši člani društev, spadajoči k naši slavni K. S. K. Jednoti, kako so se društva vstanavljala in zraven tega tudi težko borila za svoj obstanek. V onih časih, ko še ni bilo našim pijonirjem na razpolago toliko raznih ugodnosti, kakor jih i mamo danes. Gotovo je marsikateremu članu društvo Vit. sv. Jurija neznano, da so njega vstano-vitelji, kateri so že osiveli in katerih nekoliko je tudi kruta smrt pograbila iz njih sredine, veliko pretrpeli v oranju ledine na pustih društvenih prerijah, in da ravno pot trdega dela na društve -nem polju je prinesel nam mlajšim članom toliko sadov na katere bi moral vsak član biti ponosen. Da, žulji naših osivelih vstanovi-teljev so nam pripravili in ogladi-li društvena pota, po katerih sedaj tako lahko hodimo. Ne spominjamo se mi mlajši, da se je društvo ustanovilo v oni dobi, katere se še danes pri imenovanju iste s strahom spominja vsak tedanji član društva Vit. sv. Jurija. Bili so slabi časi 1. 1892. in 1893., ali naš današnji jubilar, takoj takrat vstanovljen na trdi podlagi bratstva in od trdih slovenskih korenin, je prikorakal iz grozne borbe njegovega članstva za vsakdanji kruh, mogočno in zma goslavno. Triumviral je nad tedanjimi razmerami, katere so zadale smrtne vdarce marsikaterim podjetjem in organizicijam. ldimo dalje k programu. Namenil sem se napisati danes tukaj bolj kratke zgodovino društva Vit. sv. Jurija, na podatkih društvenega zapisnika in ustnih poročil, vsaj deloma, v prvi vrsti, da obudim spomine našim starim, v drugi pa, da našim mladim vsaj nekoliko začrtam delovanje našega srebrnega jubileja. Dne 8. novembra 1891. bila je sklicana seja, katere namen je bil, da se vstanovi društvo po načinu tedanjih čeških vitežkih spolkov; in res na isti seji se je izbral odbor, katerega člani so bili sledeči: Predsednik: Anton Nemanich, Podpredsednik: George Rogi-na, Tajnik: Mihael Wardjan, II. tajnik: Joseph Stukel, Blagajnik: John Zupančič, Delegat: John Metež, Kolcktor: Anton Ornerzu, Pisar: John Kren, Predstavalec: Štefan Štanfel in Jos. Kompare, Ravnatelj: Anton Trdič. Društvo Vit. sv. Jurija se je priklopilo k Češki Rimokatoliški Jednoti. Pri drugi seji dne 15. nov. 1891 nabavil se je društveni pečat in glasovalo se je, da se naj takoj začne ob sobotah zvečer z vitež kimi vajami, katerih učenje je prevzel brat Michael Wardjan. Društvo si je ob enem tudi naredilo pravila in začelo krepko po slovati. 24tega aprila 1892 je društvo o-pravilo prvo skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo in tudi ob enem darovalo precejšno vsoto, da se za takrat vstanovljeno slovensko župno cerkev sv. Jožefa kupi srednji zvon in da se ga krsti na i-me sv. Jurija, društvenega patro-ra. Društvo je leta privikrat preskrbelo častno stražo pri božjem grobu o Veliki noči. Dne 25. junija 1893. se je društvo v svojih krasnih oblekah vde-ležilo blagoslova od Češke Jednote v Chicago, 111. 1. seja za ustanovitev slovenske Jednote. Rev. F. S. Šušteršič je spomladi 1 1892. sklical posebno skupno zborovanje obeh točasnih društev, to je dr. sv. Jožefa in dr. Vit. sv. Jurija, spadajočih k 1. Ust. Češki Jednoifci. Na tozadevno sejo je poslalo dr. sv. Jožefa br. Martina Kočevar, Jožefa Pazdertz in Martina Fir, a društvo Vit. sv. Jurija br. Antona Nemanich, Petra Rogina, Štefana Vertin in Štefana Štanfel. (Ti so bili menda tudi fačasni cerkveni odborniki). Zborovanje društev se je vršilo in br. Anton Nemanich je bil izvoljen predsednikom in Martin Fir podpredsednikom omenjenega zborovanja. Radi slabih delavskih razmer se je nadalnje delovanje za ustanovitev svoje jednote odložilo za nedoločen čas. Na sejo dr. Vit. sv. Jurija 12. marca 1893 je prišel Rev. Šušter šič. Poprosil je društvo, da naj bi priredilo častno stražo ob božjem grobu, kar je društvo obljubilo storiti in je isto izpolnilo. • Istočasno je župnik Šušteršič spodbujal društvo, da naj deluje na to, da se čimprej ustanovi Slovenska Jednota. Priporočal je, da naj tozadevni odborniki delujejo po svojih najboljših močeh, da se vse potrebno pripravi, da se u-stanovi Slovenska Jednota kakor hitro se delavske razmere zboljša* jo. »Nadalje je bilo soglasno sklenjeno, da naj zastopniki društva gledajo na to, da se ustanovi Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota, ako ne, da društvo odpokliče svoje zastopnike od zborovanja in ne pristopi v organizacijo, temveč ostane pri Češki Jednoti. bilo tudi sklenjeno, da vsak član društva rado voljno prispeva v Je-dnotino blagajno. Darovali so člani po 25c in več v to svrho. Za slovenska društva v Ameriki se so začeli boljši časi; istotako se je narod začel bolj »družiti in zavedati v vseh zadevah. Dr. Vit. sv. Jurija je napredovalo sicer polagoma, ker vsak član si je moral kupiti uniformo, ki je stala do $30.00. Je pa toliko bolj napredovalo v odlikovanjih, ker takrat se je udeleževalo skoro vseh slavnosti in želo burno pohvalo. Slišal sem, da ni bilo bolj pou-larnega društva v Ameriki, kakor ravno društvo Vit. sv. Jurija. Vabili so ga povsod in tudi z nastopom, v krasnih uniformah in dobro izvežbano, je bilo vedno na prvem mestu. Društvo se je vdele-žilo poljske slavnosti, vdeležilo se je pohoda in piknika na korist tukajšnje bolnišnice sv. Jožefa itd. Dne 4. julija leta 1896. je društvo kupilo in blagoslovilo svojo novo zastavo, katera je še danes ponos društva. Kakor sem slišal, je bil to dan, kateri bo ostal zmi-raj v toplem spominu tedanjim članom. Bila je krasna parada in potem velik piknik v Theilerje* vem parku. Mati zastave je bila ga. Marija Nemanich. Botre so bile gospe Kristina Kren, Katica Klemenčič in J. Legati. Botri so bili bratje Martin Konda, And. iKolman, Matija Nemčič in George Rogina. Tovarišice so bile gospodične Marija Štanfel, Marija Klepec, Marija Metež in Marija 'Zupančič. Tovariši so bili bratje: Delegatje II. gl. zborovanja K. S. K. J. leta 1895 v Tower, Minn. Prva vrsta od leve proti desni: Dijak Matija Šavs, M. Wardjan, Josip Stukel, Štef. Pašič in John Grahek. Druga, ali gorenja vrsta od leve proti desni: J. Jerman, Fr. Tancig, Makso Buh, Karol Bernik, John Oberstar, Štef. Kukar, Frank Trampuš in Štefan Štanfel. Poseben odbor za ustanovitev Jednote. Na seji 26. marca 1893 je društvo izvolilo poseben odbor dr. Vit. sv. Jurija, kateri naj deluje za u* stanovitev Slovenske, Jednote, obstoječ iz sledečih članov: Anton Nemanich, Peter Rogina, John Meteš, Štefan Štanfel, Josip Pani-an in Mihael Wardjan. Ustanovitev K. S. K. J. Dne 2. aprila 1894. se je vršila seja skupnih odborov društva sv. Jožefa in društva Vit. sv. Jurija in na tej seji je bil sprejet prod-log, da se ustanovi Jednota. Eni so bili, da se naj imenuje: "Slovenska Jednota, drugi zopet, da se imenuje "Slovenska Katoliška Jednota," a konečno je bil sprejet predlog dr. Vit. sv. Jurija, da se imenuje nova slovenska organizacija: "Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota.'' V prvi gl. odbor K. S. K. Jednote sta bila izvoljena dva člana dr. Vit. sv. Jurija: Br. Mihael Wardjan, kot gl. tajnik in br. Štefan Štanfel, kot gl. blagajnik. Br. Jos. Stukel, ki je zastopal dr. sv. Jožefa na ustanovni seji, je bil e-den izmed ustanoviteljev dr. Vitezi sv. Jurija, ter njegov prvi zapisnikar, kakor je tu razvidno. Br. Anton Nemanich je bil istočasno v Chicagu. Na seji meseca aprila je dr. Vitezi sv. Jurija z veseljem sprejelo poročilo svojih odbornikov o u-stanovitvi K. S. Ki Jednote in je takoj pristopilo v njeno sredo. Dr. sv. Martina v Chicagu (je pozneje spremenilo ime na dr. sv. Štefana) je zahtevalo prvo številko pri Jednoti in zavoljo sloge se mu je fisto dovolilo. Dr. sv. Jožefa je za Ito dobilo št. 2, ker je bilo najstarejše, a dr. Vit. sv. Jurija pa je dobilo št. 3. Ker novi prvi odbor K. S. K. J. ni imel nobenega denarja v bla gajni, je dr. Vit. sv. Jurija, na zeljo prvega gl. tajnika Wardjana in prvega blagajnika Stantla. sklenilo, da preskrbi Jednoti vse potrebne knjige in drugo, ter je John Stublar, John- N. Pazderz, John Kočevar in John Luzar.Kra-isni so bili trakovi, darovani od is tih , še danes pominjajo nas člane na dotični veliki dan. Leta 1895 se je vršila 2. konvencija K. S. K. Jednote v Tower, Minn., in na tej konvenciji je bilo dr. Vit. sv. Jurija častno zastopano. Delegatje in gl. odborniki,, člani dr. Vitezi sv.'Jurija, so se udeležili sej konvencije v kras-novih uniformah, kakor kaže zopet danes priobčena slika te konvencije. Leta 1896 se je vršila 3. konvencija K. S. K. J. v Jolietu in na iste j so bili izvoljeni gl. predsednikom br. Anton Nemanich, gl. tajnikom Mih. Wardjan, in blagajnikom Štefan Stamfel, vsi člani dr. Vit. sv. Jurija. Leta 1898 se je vršila 4. konvencija v Pueblo, Colo., na kateri je bil izvoljen poleg drugih br. George L. Brozieh gl. tajnikom a radi raznih vzrokov ni nastopil tajništva, temveč je do 1. 1905 ostal gl. tajnik br. Mih. Wardjan. I^cta 1897 11. avgusta se je začela agitacija za inkorporacijo naše slavne K. S. K. Jednote in predsednik Nemanich je sklical na isti dan posebno sejo, na kateri se je sestavilo velepomembno rczolucijo, katero prinašam tu v originalu: "Ker se je K. S. K. Jednota vstanovila v Jolietu, 111., od vseh slovenskih društev, je torej glav na stvar in želja, da bi se Jednota v državi Illinois tuidi inkorpori-rala. Za korporacijo oz. tozadev no prošnjo nazavarovalninski od delek države Illinois se med dese tirni podpisi nahaja šest podpisov članov dr. Vit. sv. Jurija št. 3, ki so: Anton Nemanich, John N. Pasdertz, Jakob Bluth, Anton Škof, Peter Rogina, John Zupančič, in ostali inkorp. so: Rev. F. S. Šušteršič, Anton Golobitch, Mar- tin Fir, in John Graheck. Temu sledi pomanjkanje5 udov. Ker mora biti v Illinois 500 udov, je društvo Vit. sv. Jurija sklenilo da začne posebno agitacijo. Junija 12. 1. 1898 se je udeležilo društvo blagoslovljenja slovenske cerkve sv. Štefana v Chicago, 111. Sept. 13. 1903 blagoslovljenja slovenske cerkve v La Salle, 111., in junija 19. 1904 blagoslovljenja I slovenske cerkve v So. Chicago, 111. Udeležilo se je društvo tudi nebroj hrvatskih in slovaških slavnosti, zabav in piknikov in to ponajveč korporativno. Odzval se je naš jubilar vedno rad in v onih dobrih časih, ko so bili pikniki tako dobro obiskovani, ste vedno videli našega jubilarja korakati na čelu parade. Ko se je dogotovila nova slovenska farna j cerkev sv. Jožefa v Jolietu, kupilo je društvo krasno okno, katero predstavlja njegovega patronasv. Jurija. Porabilo se je za to iz blagajne $300.00. Naštel bi še lahko veliko več dejanj, katera so v čast društvu in njega članom ali omeniti hočem še samo nekoliko podatkov. Ko so se začeli Slovenci v Jolietu politično prebujati, je ravno društvo Vit. sv. Jurija bilo eno izmed prvih, in čast nam je znati, da sta ravno njega dva člana bila prva slovenska aldermana mestu Joliet, in to sta brat Anton Nemanich in pokojni Mihael Kral. Prvi slovenski supervisor v Joiletu Township je bil pokojni Matija Nemanich, član dr. Vit. sv. Jurija. Zatorej ni več kakor prav, da se ob 251etnici obstanka spominjamo slavne pro-šlosti istega in si posebno jui mlajši člani društva Vit. sv. Jurija lahko s ponosom štejemo biti člani društva Vit. sv. Jurija štev. 3, K. S. K. Jednote. Žalibog, da se v sedanjih časih tako hitro pozabi in da se tako malo omenja zasluge naših starih. Zatorej upam, da se mi pridružijo vsi mlajši člani društva Vit. sv. j Jurija, ko s temi vrsticami svoj j čut izrazim in da tem potoni časti- j tam ustanoviteljem današnjega jubilarja. Pobrala je bleda žena smrt že marsikaterega izmed naše srede. Gotovo bi se tudi oni veselili današnjega dne. Ali volja Višjega jim ni tega dopustila. Zatorej naj Vam bodo te vrstice posvečene, Vi krepke slovenske korenine, kateri ste osiveli v borbi za vsakdanji kruh in kateri ste posvetili svoj čas in sredstva, da se danes veselimo Vašega dela. Vaš je ta jubilej, vstanovitelji društva Vit. sv. Jurija. Postavili ste si monument, na katerem so s zlatimi črkami zapisana Vaša imena in bodo Vam v zadoščenje, da je obrodil Vaš sad, katerega ste pripravili za nas, za Vami došlimi. Ponosni smo na Vas in v čast si štejemo, da nas imate med seboj. In da bode ta monument še večji, upamo, da bodemo mi mlajši posnemali Vas, ter skušali ta spomenik povečati z novimi člani tako, da bode društvo Vit. sv. Jurija št. j 3, pod okriljem naše K. S. K. Jed-; note, raslo in s tem izvrševale program, katerega ste nam začrtali ob njegovi vstanovitvi pred, 25. leti. Torej živili ^še mnoga leta! in da bi bili pričujoči še \ večjem številu pri zlatem jubileju ali 501etnici! Javnosti bodi pove ! dano, da društvo pod sedanjim odborom, katerega nekateri člani so bili pri ustanovitvi istega, krasno napreduje in ima razmeroma jako lepo premoženje. Se-; danji odborniki so: Predsednik: John N. Pezdertz, Podpredsednik: Jos. Klemenčič, Tajnik: Anton Nemanich ml., Zapisnikar: Josip Štefanich, Blagajnik: Štefan Štanfel, Zastopnik: Anton Nemanich st. Vratar: Josip Konduš, Nadzorniki: Frank Drašlet, Josip Rogina in John Štublar, Zastavonoše: Peter Meteš in Jos. Peteh. Dolžnost vsakega Slovenca je, da pristopimo k podpornemu društvu in zagotovim Vas, če pristopite k društvu Vit. sv. Jurija št. 3, in v Kranjsko-Slovensko Katoliško Jednoto, da se Vam bo dobro godilo na zemlji . Član društva sv. Jurija, . certif. št. 10736. FRIDERIK BARAGA, prvi slovenski apostolski misijonar in škof med Indijanci v Ameriki. Spisal Dr. LEON^VONČINA, profesor bogoslovja ▼ Ljubljani. (Nadaljevanje.) Ob takih mislih, katere so bile Baragova lastnina že takrat, ko se mu je komaj »anjati začelo, da je njegovo spovednico vedno obdajala množica na duši ranjenih in bolnih ljudi j ne samo iz domače duhovnije, ampak tudi iz dal-jih krajev. Bilo je sicer njegovo največje veselje, obujati v spove-dnici k novemu življenju, !k živi jenju resnice in pravice in spokor-ne ljubezni do Boga take, ki s tor *tm smove- Najstarej-hen podstavek, kjer se lahko kle-!^m"' Janezu, je bilo 24 let, Jože či. Semkaj, pod to znamenje se bl1 star let> Francelj 22> Ka* je zatekla zapuščena slovenska j ro' l)a mati s tremi svojimi otročiči is-i D?set let je že poteklo odkar kaje tolažbe in pomoči pred Kri- se je podal oče Podlogar nekega žanim. Materi bi šteli kakih 28 dne za srečo v daljno Ameriko; let, oblečena je v narodno nošo in j tedaj so bili njegovi sinovi še vsi kleči na levem robu pri kraju. Ka- j dečki in so hodili še v šolo. Pred ko zaupno zre v znamenje sv. kri- odhodom je dal Podlogar sinovom ža in drži z obema rokama svoje- svoj blagoslov in lepe nauke, ka-ga 2 leti starega sinčka, — bose- ko naj poslušajo in ubogajo ma-ga in oblečenega v samo srajčko, ter, ki naj bi nadomestovala nje-Nedolžno dete stoji pred svojo ga. Obljubil jim je, da se povrne žalostno materjo kakor kak an- ob 10. letnici odsotnosti; a usoda gelj. Svoj pogled upira s povzdig- mu je pretrgla njegove načrte, njenimi ročicami,* sklenjenimi k pri hift iti Vse bo šl^ zopet gladko naprej. A ideja ter upanje stara Podlogarice se je izjalovilo. Bilo je ravno na sv. Ane dan, dne 26. julija 1914. Podlogarjeva Meta je šla isti dan s svojim sinom Karolom rfa slovečo božjo pot na Zaplaz, na Dolenjskem. Iz Podloga do Zaplaza je bilo treba hoditi celih 12 ur. Lepa pot v hudem letnem času. ^ Ljudstva je bilo kakor običajno isto nedeljo na Zaplazu brezštevilno in od vseh krajev. Nekaj minut pred zaključkom 10. maše, se je pripetilo označeni dan v zapla-ški cerkvi nekaj nepričakovanega in strašnega. — & Dunaja je prišel namreč brzojavni ukaz za delno mobilizacijo.---In u- drli so žendarji z nasajenimi bajoneti v cerkev, ter so. v imenu sestave zahtevali, da morajo vsi možje rezervniki in potrjeni mladeniči iti ž njimi, ker bo napovedana Srbiji vojna. Dogodkov in prizorov je nemogoče opisati kako so bili zaplaški romarji preplašeni ter razburjeni vsled tega. Vsi moški so se morali udati radi, ali neradi cesarskemu ukazu ter odriniti z žendarji vsled proglašene mobilizacije. X Tudi stari Podlogarici so vzeli zadnjega sina Karola, tako da se je morala reva vrniti sama domov potrta in žalostna do skrajne me je; Karol je bil namreč pri zadnjem naboru tudi potrjen za meseca. Vsi Podlogarjevi trije, že pri vojakih službujoči sinovi so tekom nekaj dni odrinili na Srbsko proti sovražniku; najmlajšega, Karola, edino Metino oporo so pa odvedli v Ljubljano k vojaškemu vežbanju. Tako je ostala Podloga rica kar naenkrat sama. Živa duša ji ni pomagala niti na polju niti doma. Vse se je mahoma iz-premenilo. Prejšnja leta je bila tako zadovoljna in srečna; — pa vojaška sila ji je odvzela zadnjega ljubljenca za obrambo domovine. Podlogarici so poleg tega kas neje odvedli razen 1 kravce, vso živino, žito, vozove in konjsko o-pravo. Ali naj 60. letna ženica na svoja stara leta opravlja sama težka dela? Vstajala je že zjutraj ob 4-ih; delala pa do poznega mraka. Ko je nastopila jesen, je prišla zopet kqniisija, ter je zaplenila vse pridelke koje je v potu obraza in s krvavimi žulji Podloga rica spravila skupaj. Dobivala je pač nekaj krone državne podpore, ker so služili cesarja štirje njeni sinovi; pa kaj zadostujejo kronce v vojnem ča-ko jc vse tako drago. Za dr- vzor slovenske matere in mučeni- ce^vsled sedanje vojne. Dandanes je lepo Podlogarjevo posestvo popolnoma osamljeno in zapuščeno, kajti edini preostali član te družine se je podal v neki zavod vojaških invalidov, ker je za vsako delo nezmožen. molitvi proti znamenju in posluša narekujočo molitev svoje matere. Zraven tega deteta kleči pred razpelom njen 5 letni sin- Nekega dne so mrtvega prinesli iz globokega rudnika tamkaj v daljni Minnesoti. Seveda je Pod-logarjevo družino ta vest zelo po-trla in užalostila, a končno so se ček, — oblečen priprosto v belo »dali usodi, proti kateri ni nobe-srajčko, rujave hlačke, pisane no- »ega ugovora in pripomočka, gavicc in čeveljčke. Tudi ta zapu- Podloearica. s vest a si ščeni sijiček ima v molitev sklenjene roke, ter zre zaupno v sv. razpelo. Poleg njega, prav pod znamenjem pa kleči 7. letna hčerka te družine. Male v dve vrsti spletene kitice las ji mahajo po hrbtu. Obleka, — rudečkasto krilo ji kaj lepo pristoja. Tudi ta i-ma sklenjeni ročici v molitev. Pod to sliko je pa videti zelo ganljiv napis, oziroma molitev te zapuščene družine: "Božji sin usmili se nas: S križa se snemi Pa nas objemi, Bodi nam oče ta hudi čas!" Na desni in levi strani tega napisa je odtis rdečega znanega ženevskega križa. To je ves obširen opis te slike. Iz teh vrstic in tega opisa, osobito iz te molitve si lahko vsakdo predstavlja srčno bol slovenske matere, ki ima svojega moža v vojni. Morda je že ubit? Pogrešan? Ranjen? Ujet? — Edina in vsakdanja njena tolažba in* zaupanje je molitev pred sv. razpelom tamkaj ob cesti poleg vrta. Junaška si tudi ti slovenska žena, ker zamoreš prestajati toliko srčnega gorja, solza, bede, obupa in zla, povzročenega vsled krvave vojne, koje še ne pomni svetovna zgodovina. Tvoje bolečine so hujše, nego bolečine ranjencev v vojaških vrstah. Trpiš neprestano že cela 2 leta, — čakaš in upaš, da se bo povrnil ljubljen tvoj mož iz bojne vrste, — bodisi že zdrav Podlogarica, svesta si svojih dolžnosti je vedno skrbno gledala za pravo krščansko vzgojo svojih sinov, da so jo vedno ubogali in izostajali od gostiln ter slabe družbe. Treba je bilo naporne sile, da je šlo pri domačiji vse v gladkem tiru dalje. Janez, najstarejši sin je nadomestoval hišnega gospodarja, ostali so mu pa šli na roke, kolikor so mogli. Pa ta zadovoljnost se je sčasoma kmalu izpremenila v žalpst. Janeza, začasnega gospodarja Po-dloške domačije so vzeli že pri prvem naboru k vojakom; še ko je ta služil pri dragoncih, je bil potrjen tudi njegov brat Jože, naslednje leto pa brat Francelj, tako da je ostal pri hiši samo še najmlajši brat Karol. O tem se sploh niti mislilo ni, da bo kdaj nosil vojaško suknjo, ker je bil precej slaboten; pri prvem naboru so ga izvrgli.: Nemogoče je opisati težave in trpljenje, koje je imela Podlogarica 1. 1914. Bilo je ravno meseca julija, ko je na kmetih največ dela. Zadnji, doma preostali sin Karol ji je bil še edina opora in pomoč pri gruntu, ostali trije so pa služili cesarja, kakor to veleva zakon cesarstva in domovine. Kako se je veselila Podlogarica isto leto povratka starejšega sina Janeza, da bo zopet skrbel pri posestvu kakor pred leti. Jože ji je pisal, da bo dovršil vojaško službo celo z dvema letoma? torej bodo trije sinovi zopet doma su žavneinu erarju izročeno blago in živino je dobila res nekaj papirjev, n?hče ji pa ni hotel istih izmenjati v zlat ali srebrn denar. V teh hudih časih se je tolažil^ edino le z molitvijo; tolažile so jo tudi njene sosede, saj je bila sko-ro vsaka izmed njih vsled vojne hudo prizadeta. Enim so odvzeli moža, sina in brata, ki so že prve dni vsi padli na bojnem polju. Najbolj je staro Podlogarico žalostilo to, ker je dobivala le redkoma pisanje od svojih sinov vojakov. Nekega dne ji prinesejo iz komisije žalostno naznanilo, da je starejši sin Janez umrl na Srbskem za legarjem, par tednov za tem ji je prišla zopet žalostna vest o smrti sina Jožeta in Fran-celjna daleč tamkaj v ruskem u-jetništvu. Preostal ji je torej samo še najmlajši sin Karol na kojega je za trdno mislila, da se bo vrnil nepoškodovan iz vojne. Bilo je ravno na velikonočno nedeljo 1. 1916. ko se pripelje pred Podlogarjevo hišo nek cu-den, voz iz bližnjega trga. Iz voza stopi Podlogarjev sin Karol oprt na 2 berglje;--imel je obe nogi odrezani nad kolenom. "Tukaj sem draga mati!" je vzkliknil Karol, med tem ko je skušal oprt na berglje objeti svojo sivolaso mater. "Ali so morda ostali moji bratje še živi in morda tudi pohabljeni?"—— Materi Podlogarici je pri tem zastala zapa; niti besedice ni za-mogla izpregovoriti in se je nezavestna zgrudila pred svojega sina; zadel jo je mrtvoud na jezik, in postala je nema. — Prihitele so zatem druge sosede in odnesle Podlogarico v hišo v postelj; ubogemu Karolu so pa razodele žalostno novico, da so vsi njegovi trije bratje padli v vojni. Dva tedna po tem žalostnem dogodku so položili v grob na farnem pokopališču staro Podlogarico; domač župnik ji je nare* dil tem povodom ganljivo posmrt-nico ter je slavil pokojnico kot Posnemanja vredno. Uredništvo našega lista je prejelo dne 18. t. m. od znanega, sedaj se v Colorado na počitnicah mudečega rojaka in domoljuba Mr. Matija Pogorelca sledeče pismo: Veseli me citati v raznih listih, da so se pričeli tudi ameriški Slovenci dramiti in buditi iz dolgotrajnega spanja in da sc je prenehalo s prepirljivim, narodu po-gubonosnim dosedanjim "cika-njem" po raznih listih s par izjemami. Prav je, da se i tudi naš narod vnema za prekoristno stvar: pomagati bednim našim sobratom. Kar se tiče mene, da bi s kako kronco k temu skladu pripomogel, za ubogi zatirani in po sedanji vojni, skoraj uničeni mili naš slovenski narod sem deloval in delujem rad za vsako dobro stvar pose'bno če je narodu v splošno korist. Oziraje se torej na klic in nasvet predsednika naše K. S. K. J. v "Glasilu K. S. K. Jednote" se v m tudi jaz pridružim vrsti darovalcev, ter prispevam v ta namen znesek od $100.00 (sto dolarjev), da se bo ta svota po vojni poslala v staro domovino za slovenske vojne žrtve. Ta svota $100.00 bo naložena dne 26. julija t. 1. na 3 odst. pri First Trust and Savings banki v Chicagu do časa odpošiljatve; vložno knjižico bodem pa izročil upravništvu "Glasila KSKJ." ali pa glavnemu odboru te organizacije." Opomba uredništva: Ne moremo si drugače, kakor da se rojaku. Mat. Pogorclcu za ta njegov velikodušen dar posebej in javno na tem mestu ne zahvalimo v imenu glavnega odbora KSKJ. Mr. Pogorele je torej prvi priskočil kot posameznik na pomoč slovenskim sirotam v stari domovini s celim ameriškim stotakom, ki znaša v avstrijski veljavi danes K 742.00. S temi kronami se bo obrisalo že marsikateri slovenski udo-vi, ali siroti solze in se ji bo saj. za nekaj odpomoglo v njenem tuž-nem stanu. Rojaki Slovenci sirom Amerike! Izgled velikodušne požrtvovalnosti Mr. Pogorelca naj nas bodri, da z združenimi močmi nastopimo ob drugi obletnici napovedi vojne v stari domovini, —-in da darujemo vsak po svoji moči nekaj za pomožni sklad slovenskih ranjencev in sirot. Naj ne bo ni enega rojaka ali rojakinje med nami, ki bi v to svr-ho ne darovala vsaj 50c, ali pa e-nega dolarja. Ta denar se Ko vpo-rabil za tako plemenito svrho, kot se ni doslej nikdar v zgodovini Slovencev. Končno apeliramo s temi vrsticami osobito na številne naše slovenske trgovce, gostilničarje in razne podjetnike, da "bi Ae naj sleherni odzval s kakim primernim darom za ta sklad; osobito pa kličemo in uljudno prosimo za pomoč trgovce in gostilničarje, ki so člani naše Jednote in naročniki tega lista. Trdno se. nadejamo, da te vrstice ne bodo stale brez uspeha. Židje v vojni. Listi, ki posvečajo usodi Židov posebno pozornost, so izračunali, da je sedaj v raznih armadah 550.000 Židov. V sedanji vojni jc sploh 20 miljonov ljudi pod zastavami, to je 2.6 odstotkov skupne ga prebivalstva vojskujočih se držav vštevši kolonije. Na angleškem živi 245.000 Židov. Ti so dali armadi 16.000 mož. V ministrstvu je pet Žido^, v perski zbornici jib je pet, v poslanski zbornici pa 18. Na Francoskem i živi kakih 100 tisoč Židov. Pet Židov zavzema ministrska ali enakovredna mesta, v armadi je bilo začetkom vojne osem židovskih generalov, štirinajst polkovnikov, edenin-dvajset podpolkovnikov in stose-dem stotnikov. V Italiji imajo Židje šestnajst poslancev, štirinajst senatorjev in enega ministra. Rusija je poklicala pod zastave 350 tisoč Židov, a nobeden ne zavzema višjega javnega mesta, bodisi v armadi bodisi v civilni upravi. IK. S. K. _ _ _ Jednota f Ustanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 1. junija 1916 skupna izplačana podpora $1462.041.77. GLAVNI URADNIKI : Predsednik: Paul Schncller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, HI. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.» Clveland, O. . Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 Slew Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič> box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East 13. St., Pueblo, Colo. John Povgha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont, i Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh,-Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111. .PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Tvan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet,]111. dopise* društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111. Štiri bratje duhovniki. Pirnat se mudi sedaj v pittsbur-ški škofiji. Pred par dnevi ga je poklical Rt. Rev. McGolrick, du-luthski škof zopet nazaj v svojo V zgodovini ameriških Sloven cev tako tudi ne v dovini našega Zapada se doslej ^n^lntonpi^at let n i tm*o ni Aim I rv n i r < I n i« r o I» a »« a lr cerkveni zgo-|škofijQ y Minnesoti< Mlajši brat, ni praznovalo nikdar tako redke- Seinkaj v Ameriko je prišel 1. 1910 ga cerkvena slavja, kakor so je 1je vst „ v somclllscc 8V. vršilo isto dne 2. julija 1916 v pri-; j^-aneiska blizu Milwaukee, Wis. V inašnika je bil posvečen dne 17. I junija t. 1. v Toledo, O. po Rt. julija Jint) v pri jazni slovenski naselbini.Anacon da, Mont. V tamošnji cerkvi sv Petra je daroval namreč ta dan,n - « , , . , , . v v -.o * . Rev. škofu Schrembsu m bo seda,] novo maso nas rojak Rev. Anton , . , . . v, .... , * . . . . i • v toledski škofiji pastiroval. škofiji pastirov Kako ganljiv je bil prizor ko se je pomikala označeni dan ob po-trkavanju zvonov iz župnišča dolga vrsta duhovnikov s škofom na čelu, — proti cerkvi k daritvi prve svete maše najmlajšega brata Rev. Ant. Pirnata. Pri tej maši je tudi bilo zbranih toliko dečkov ministrantov, kot še nikdar prej. Pri tej priliki je imel slavnostno pridigo v angleškem jeziku Pač zelo "redek" slu" miL John Carroll; njegova pridiga se je glasila takole: Spoštovana mi duhovščina in cenjeni mi bratje:— Danes smo se zbrali tukaj povodom zelo redke slovesnosti; v tej fari se praznuje namreč veseli dogodek : slavnost prve svete maše, katero bo daroval naš novomaš-nik. Velikega p&mena je ta dan tudi za očeta in mater te družine, ko vidita, kako stopa eden izmed Pirnat; pri tej prvi sv. daritvi so mu asistirali pred oltarjem trije njegovi bratje duhovniki in sicer: Rev. John B. Pirnat, župnik go-riomenjene cerkve, Rev. Michael Pirnat, slovenski župnik v Mca-derville, okolica Butte, Mont., in Rev. Alojz Pirnat, svoječasni slovenski župnik na Gilbert, Minn, zadnjičas pa misijonar v pittsbur-ški škofiji; tako so bili pri tej sveti maši kar štiri bratje ene in iste družine, čaj! Starejši brat John je bil ai-hidijakon, brat Alojzij dijakou in brat Mihael pa subdijakon; cere-monijar pri tej novi maši je bil Rev. M. McCormick. V ta namen je bila cerkev sv. Petra okusno ozaljšana od zunaj in znotraj; naravno da je bilo pri tej redki cerkveni slovesnosti o-gromno vernikov, tako, da je bil zaseden vsak prazen kotiček. Naša srca bijejo danes za te štiri duhovne brate; osobito pa nfcj gre hvala in čast starejšemu bratu, kajti pred Bogom gre le njemu zasluga, da so danes tukaj zbrani njegovi ostali trije bratje duhovniki in da so vsled tega vsi skupaj zbrani v času, ko daruje četrti brat novo sv. mašo. Starejši brat je bil prvi povzdignjen v ta sveti stan. Njegovo življenje in njegova služba je navdala in oja-čila še ostale tri brate, da so se posvetili temu stanu; on jih je navduševal, jim denarno in moralno pripomogel do tega, da sedaj lahko vsi štirje darujejo sv. mašo. Ko sem mu sinoči pri prihodu semkaj na obisku vsled tega čestital, se je starejši brat izrazil sledeče: " Danečr sem jaz presrečen. Bog je bil vedno dober napram meni; jaz sem za to redko slavnost dosti storil in se žrtvoval iz hvaležnosti do Boga, ker me je poklical za svojega služabnika, a-li duhovna. Mislim pa, da vse to še ni dovolj hvaležnosti napram Njemu za to izkazano mi dobroto in čast, koje sem bil nevreden. Bogu naj bode torej za ta veseli dan izrečena moja iskrena zahvala! — Dragi mi navzoči! fte en krat čestitajmo torej najmlajšemu kakor tudi najstarejšemu izmed teh bratov povodom današnjega veselega dneva. Kaj naj pa še enkrat omenim o stariših teh sinov: Njih oče je živel, da je dovčakal, kako so trije njegovi sinovi darovali večnemu Stvarniku prvo sv. mašo. Danes ga pa žal ni več med živimi, ker ga je Večni poklical že k Sebi. Gotovo se pa danes v duhu z nami raduje v nebesih in daje z nami vred čast Bogu, ker ga je On tako oblagodaril, da mu je podelil štiri sinove, kojim je poverjena služba božja. In pa mati teh štirih bratov oziroma sinov! Ta še živi. Kako mora res danes biti njeno srce veselja in radosti, ko v duhu z nami vred obhaja ta redek spominski dan. Kako ji more biti pri srcu in koliko zatajevanja zanjo, ker je danes več tisoč milj oddaljena od tukaj in ne more gledati te redke slovesnosti z lastnimi očmi. Velika je bila njena požrtvovalnost da je iz-redila za duhovski stan kar štiri sinove, ne pa da bi služili sv. Cerkvi v stari domovini, temuč poslala jih je semkaj, da naj tukaj sa dijo seme sv. vere in delujejo tu-j kaj v vinogradu Gospodovem. ŠTIRI BRATJE DUHOVNIKI Z leve na desno: Rev. Alojz Pirnat, Rev. Anton Pirnat (novo-mašnik), škof John P. Carroll, Rev. John B. Pirnat, Rev. Mihael Pirnat. - Ko se je prikazala sv. Elizabeti v Judeji preblažena Devica Marija je ta svetnica vzkliknila: "Kako je mogoče, da prihajaš Ti mati večnega Boga k meni?" Pri tej priliki kličem v imenu novomaš-nika tudi jaz danes: "Kako je to mogoče, da prihaja mašništvo Jezusa Kristusa med nas v o»ebi njegovega ljubljenega služabnika? Kako je to mogoče, da prihaja sam Kristus, ki je najvišji duhovnik do mene, da me povzdigne do zadovoljno in potolaženo vrnili na svoja domovja. Vse to je bila le neka predpo-doba pravega mašniškega stanu a-li poklica. Kasneje je pa sv. Janez Krstnik naznanjeval prihod najvišjega in pravega duhovna, — Jezusa Kristusa, Jagnjeta božjega, ki odjemlje grehe sveta. Danes se samov »nekakim občudovanjem oziramo nazaj na krvave daritve v starem zakonu. Naj Vam omenim, da je na irs- "Vsak veliki duhoven, izmed ljudij izbran, je za ljudi postavljen, v to kar zadeva Boga, da daruje dari in daritve za greh, in zamore usmiljenje imeti s tistimi, kateri so nevedni in zaidejo, ker j>*, tudi on obdan s slabostjo; in torej mora kakor za ljudstvo, tako tudi za se opravljati daritve za grehe.*' Hebr. pogL 5. vr. I—L - Prezvišeni g. škof, ljubi brat novomašnik, draga brata, častiti duhovni, ter mili rodni bratje:— Z velikim veseljem sem pričakoval ta dan... in hvala Vsegamo-gočnemu, učakal sem uro, ko moj tretji brfft prvič v strahu pomika svoje korake v svetišče Najvišjega, da opravi prvikrat nekrvavo daritev sv. maše. O kolika čast za nas vsa! Dragi brat! Stan, katerega si si itfhral je silno težak. Izbran si izmed ljudi j; za ljodij si postavljen, da jim od sedaj naprej.... do svoje smrti služiš v stvareh katere zadevajo Boga. Vzvišen je poklic in silno potreben, katerega si izvolil. Takoj, po padcu naših praroditeljev, raztrgano je bilo vse občevanje med Bogom in ljudstvom, želel je človek stopiti v o žjo zvezo s svojim Stvarnikom, dajati mu čast in hvalo ter objed-nem isprositi usmiljenje, ter od* stranjenje jeze *božje. To ožjo zvezo imenujemo sv. vero. V veri ali bogoslužju pa je pred vsem potreben srednik med Bogom in ljudstvom: duhoven, kateri naj bi bil nalašč in samo v tem delu zaposlen. Zato je Bog tekom časa u-stanovil ter si odbral posebne 1 ju- te velike časti? Njegova milost je, kem otoku navftdat da ondi žeU da me odbral izmed milijonov j vsak ali mati kake družillc? da am^ ™ k; svojega ljudstva za ta sveti stan. j da bi postal vsaj cn sin duhovnik,' f1 "J ™doVe: kojih dolžnost je -Vsled tega naj poveličuje danes ali *m nuna. V nekej vasici na ,a s^1 ™ moja duša Gospoda in moj duh naj se veseli v Odrešeni k-u Gospodu." Veliko je veselje očeta in matere kadar dajo v sv. zakon svojega sina kaki hčeri iz ugledne družine, žita sfariši prepričani/da je njihov štiri sinove za duhovski stanj, ter pa nei nuna. v nekej Irskem se ponašajo s tem, da je postal res saj eden sin vsake družine duhovnik. S tem se pa žal ne morejo krščanske družine tukaj mo si dalje danes tudi za izgled rovati spravni dar. Ker pa jeza Najvišjega nikakor ni polegla potom krvi juncev in ovac, potom daritev starega zakona, obljubil i je Bog v svoji neskončni ljubezni, Ameriki dosti ponašati. Vzemi- J lncjSc daritve m dukorniit- i L'i ilalin ilannc 111H1 «a i7nlml 11 _. vo rp , - to svojo ofbljubo jo tudi spol- Tedaj, ko se njuna srca zdru- daleč tam na Sloveskem živečega . V • ' »J -, . , j . » . . , . . * ... i nil s tem, da je poslal Sina božje- v zvezi sv. zakona, tedaj so očeta in mater, ki sta odgojila kar _ , . . . c .. , t • „ ga, kateri je s svojim lastnim ži vljenjem, opravil Bogu dopadlji- v. • .^P ■■■■■■■PH vo spravno veskega življenja. A danes je pa delujejo tukaj med nami. Cast ji- dil most prijateljstva med veselje matere našega novomasni ma! . .. . ».• ____«____ TA„ sin dosegel ta vzvišeni poklic člo- jih poslala semkaj v Ameriko, da Tukaj v Ameriki je ložje vzga- Bogom in padlim človekom. Da pa ta zveza prijateljstva ostane in Te redke nove maše se je udele- "Junih otrok Pr™ k oltariu> da daruje sv. maso. Kadar se pa primeri, da ni le samo eden sin družine povišan v mašništvo, da sto- žil tudi sam helenski škof Rt. Rev. J. P. Carroll, dalje generalni vi-kiar helenske škofije Rt. Rev. Mgr. Day, dalje Rev. F. X. Batens in Rev. A. Leitham, oba dobra prijatelja starejših bratov; poleg teh je bilo navzočnih še osem drugih duhovnikov. Vsi štiri bratje Rev. Pirnat i so bili rojeni v Dravljah nad Ljubljano, in pri-hajajo iz poštene ter ugledne kmetske hiše. Oče jim je umrl že pred letom, a mati njih pa Še živi. Rev. Pirnati so hodili nekaj časa v šolo v starem kraju, svoje bogoslovne študije so pa dovršili tukaj v Ameriki. pa pred oltar, — temuč da zadene ta stanovska čast kar štiri sinove iste družine, ki so vsi duhovniki, koliko mora biti res veselje in radost dotične fare in dotiČne škofije. Oj nepopisno in veliko mora biti v takem slučaju veselje očeta in matere, ko nastopi v teku fjjihovega življenja enkrat ta srečni trenotek. Tako redkega slučaja in take slovesnosti še nismo imeli v zgodovini Združenih držav več kot dvakrat ali trikrat; vsled tega je umestno, da obhaja- Pomenljivo je pri tem tudi dej- m<> ta dan nad vse slovesno v tej stvo, da so trije izmed teh bratov darovali prvo sv. mašo pri enem fari in v tej škofiji. Prav je in le po, da se je tega dneva udeležil in istem oltarju cerkve s* Petra vsak duhovnik od blizu in daleč, v Anacondi in sicer: Rev. Mihael |«c so mu okolščine dopuščale; tu- Pirnat meseca decembra 1. 1907, Rev. Alojz Pirnat meseca junija 1. 1908 in dne 2. julija letos najmlajši brat Anton. Povedali smo že, da je starejši brat Rev. John Pirnat župnik eer kve sv. Petra v Anacondi, Mont.. kjer opravlja že 19 let ondotno i diiineni, kot škofu se je zdelo umestno ,da sem prihitel semkaj med Vas, da se z Vami vred raduje.n veselega, izvanrednega dne, katerega je sam Gospod naredil: vsled .'tega se veselimo in radujmo tega Gospodqvega dne. Vsi ti štiri bratje so vredni, da mešano faro s Slovenci, Hrvati, a jim izrazimo danes zahvalo in na- večjo polovico Američanov. Polej te cerkve ima krasno farno šolo. še iskrene ter srčne čestitke. Od najmlajšega do najstarejšega naj ki je stala $75.000 v koji uči 15 j veljajo torej vsakemu posebej iz-sester Doininikank; zraven tega razi naše ljubezni in vdanosti: je tudi lepo župnišče in lična se- najmlajšemu vsled tega, ker je bil strska hiša. Rev. Mihael Pirnat je šele danes povzdignjen v duhov-župnik v Meaderville, blizu Butte, ski stan, v službo Jezusovo, da Mont., večina njegovih župljanov lahko daruje nekrvavo daritev so Slovenci in Hrvatje; ta fara v zadnjih letih prav vrlo napreduje, ima tudi farno šolo z 8 sestrami, sedaj v kratkem se bo pa postavilo še novo župnišče. Rev. Alojzij Bogu za pregrehe človeštva. Na počil je torej zanj dan, na katerega je že tako željno čakal; ta dan mu bo ostal v spominu do konca njegovega življenja. veselje matere našega ka še večje, ker je' dala svojega sina sv. katoliški Cerkvi; danes se je poročil njen sin z nevesto Kristusovo za vedno, da ji bo vj1 ti- ll o zvesto služil in jo ljubil. Danes ;|je ponudil naš novomašnik svojo k"m; pa pri nas. Tam jc treba zato tera pelje preko ta most desnico božji Nevesti ter ji kliče z Jezusom Kristusom: Jaz sem se ji do cela posvetil, da bodo njeni Za to njeno veliko pozrt voval- j otrod y gy krstom ;>-,iAčeni izvir. nega greha in da bodo nasičeni kruhom večnega življenja." O kavo zatajevanje in požrtvovalnost ko mQra biH mati takcga sjna v0_ matere, ki ima štiri sinove duhov-1 ^ k(; namH doti€nik Nevesti nike, pa ji tli bilo dano biti Kristusovi tako slovesno obljubo. __»• • a •__: ___:____:__*„u n. 1 y Kako je mati vesela, ako doveaka jati sinove zi duhovski stan, ka- Se nadaljuje do konca, izbral si kor pa na primer na Irskem, na je Gospod čuvarje, srednike, apo-Češkem ali na Slovenskem, ker stole, kojih naloga, kakor Njego-tamkaj vlada večja revščina ka- va je> kazati edino srečno pot, ka- pot k nost ji daje gotovo današnji dan zadoščenje. Nepopisno je pa goto- zoči niti pri eni novi maši teh sinov, ali videti te dežele, v kateri njeni sinovi sedaj živijo. Njo lahko primerjamo materi Father Vaugha, ki je imela 14 otrok, pet izmed njenih šestero hčera so postale nune in šest izmed osem sinov pa duhovniki. Ko so tej materi druge žene oporekale, čemu je posvetila toliko svojih sinov in hčera svetemu stanu se je izrazila sledeče: "Vse moje otroke mi je dal večni Bog in moja iskrena želja je bila da mu jih dam tudi vse nazaj". Ravno teh misli je bila gotovo tudi mati teh štirih bratov duhovnikov. — Za našo faro in škofijo je pa današnji dan tudi vsled tega pomemben, ker ne spa da ta novomašnik k nam; ustre gli smo radi želji starejšega brata, da bo deloval ta novomašnik v drugi škofiji; — a vendar je ta novomašnik tudi naš, ker je tudi ta eden izmed onih plemenitih mož, ki so posvetili vse svoje življenje službovanju Gospodovem. Pri takih prilikah se vedno veselimo, ako smo pričujoči pri kaki novi maši, osobito moramo pa biti veseli, ko je daroval prvo sv, daritev četrti sin tako plemenite in blage družine. Omenil sem rže, da vlada danes veliko veselje v cerkveni občini sv. Petra, ker spadata dva brata k tej fari in sicer starejši brat, — župnik te cerkve in njegov dru gi brat. Vi vsi ste duhovni otroci tega župnika; on Vam jc dal lepe izglede iz svojega duhovske-ga življenja tako, da zamorete spoznavati vzvišeni poklic tega stanu. Kako ste pa še veseli, ko je danes njegov tretji brat prvič pristopil k oltarju v njegovi družbi in družbi še preostalih dveh bratov. Veselite se torej dragi farani in verniki cerkvene občine sv. Petra, ker je Vam dana prilika prisostvovati tako redki in pomenljivi cerkveni slovesnosti. Take časti ni do danes še dosegla ni ena fara naše škofije. čast, da je bil njen ljubljeni sin izvoljen 'županom kakega mesta, ali pa senatorjem in celo predsednikom Združenih drdav, ali če doseže v Evropi kraljevsko čast. Pomniti je pa treba, da presega ma-Sniški stan v tem pogledu vse druge časti posvetnih Stanov; ta stan j^eravnf> iniani0 dosti tozadev_ se mi zdi najbolj vzvišen, katere ga zamore kak človek na zemlji doseči. Vsled želje najvišjega j bodo začeli naši verniki bolj zani- hovna, — Kristusa samega, se po-j vzdigne mladeniča v mašniški dosti zatajevanja in si je treba od-jB0gu ter nadaljevati veliko dari-trgati marsikak košček kruha od tev sv. maše za grehe človeštva v ust, da se vzdržuje lahko šolanje spravo. To je torej delo duhovni-kakega sina; tu pri nas v Amc- štva Nove zaveze, duhpvništva riki je pa za to vse boljše, ker je kateremu je Jezus Kristus začet-ta dežela bolj rodovitna in boga- nik in glava. ta; tu se dandanes cedi med in Teška je naloga katoliškega du-mleko; v starem kraju pa vlada ihovna! On je, po besedah sv. Pav-glad in beda. Ni je v naši republi- ]a, vzet izmed ljudij : mora zapu-ki tako bogate države, kakor je stiti vse, kar je zemeljskega, svet-naša država Montana; v tej drža-j nega, ter služiti Njemu, kateri ga vi pa ni najti nikjer tako bogate-: je izbral izmed tisočev in izvan-kraja in mesta kakor je ravno r^dno počastil s tem, da ga je po-naše mesto Butte in Anaconda. Žali stavil kot oskrbnika, Njegovega res, da je tudi v naši državi tako imetja na zemlji. Ko je nas božji malo starišev, ki bi skrbeli, da bi Odrešenik imel se posloviti od a-se njih sinovi izšolali za duhovni-1 postolov, zaukazal jim je nadaljevati delo zaukazano Njem« po Oče tu rekoč: "Kakor je mene Oče poslal, tako tudi jaz Vas pošljem; pojdite in učite vse narode, krš-čujte jih ... in glejte jaz sem v v naši državi. Kako bo- Vami vse dni do konca sveta." starišem na stara leta Kar je bilo toraj delo odrešenika, nih šol in čeravno so stroški šola i>ja zelo nizki. Upam torej, da se števila liovo- inati za povečanje . . mašnikov stan, da posnema in izvršuje sve- de takjm ta opravila, katere je Jezus Kri- pri srcu, ko bodo videli svo- in apostolov, neposredno kot pra- stus tu na zemlji izvrševal in umrl za naše grehe. To daje namreč du more sploh kak človek na zemlji katoliški duhoven. Iti mora ka - hovniku tako redko čast, ker se jega sina, da opravlja najbolj vi naslednik njihov podeduje pri vzvišeno in sveto službo, kojo za- sv. mašniškem posvečevanju vsak ga smatra posredovalcem med Bo- j dosc^ Tak|| sinovi bodo postali mor „u, veleva njegov škof, med gom in ljudmi. Sv. Pavel govori tudj giavna pomoč in podpora tuje naroda, med pogane, ter jih o tpin sledeče: "Vsakega* višjega svojim starišem, ko se isti enkrat učiti kar jc učil naš Učenik sam... pot resnice, samozatajevanja iu vrednost duše človeške. K<>r bo- postarajo. Kaj mislite, duhovna se izbere iz vrste ljudstva; postavljen je za ljudtsvo daj daruje v božjq čast in slavo daritev za grehe človeštva." V začetku svetovne zgodovine Ua njih izšolanje, ali bi imela mati teli štirih bratov duhovnikov ra- deš moral oznanjevati te velike in je denar, katerega je žrtvovala j človeškemu življenju tako naspro kakor pa da I tne resnice, pretrpeti bodes mo je bil vsak oče kake družine kralj je dovčakala veseli dan, da daru- ral mnogo v tej dolini solz. Zani in duhoven. On je daroval dari za je njellj ze četrti sin prvič sv: ma-jčevan bodeš od nevednih in zape-svoje oroke, nadzoroval je začas- ^ Nje'n0 veselje je danes večje Ijanih ljudij, kakor je bil kris-no duševna dela svoje družine in in več vredno kakor pa vse zla- tus in njega učenci, in kakor On, 51 to, katero se topi danes v Anacon- tako tudi Ti imej usmiljenje nad *!di in Great Fallsu. Ta mati bi raje j njimi, kajti pomni, da kakor uči-to zlato zavrgla in bi ga nejtelj tako tudi učenec. — Pretrpeti dajal hvalu Večnemu za prejete dari od Njega. Ta darila je dopri našal doma v svojem šotoru s tem, vse da je daroval Najvišjemu krvave i omenjala s srečo, kakoršna jo je bodeš moral marsikatero žalostno daritve: junce, ovce in koze, da bi s tem potolažil jezo večnega Sodnika. hvalo za prejete milosti božje in za spravo grehov judovskega ljudstva. Tedaj se sleherni dan kako krv tev. Ko so napočili veliki judovski prazniki, je privrelo v Judejo in Galilejo številno ljudstva, kjer so z duhovniki vred skupno prepevali sv. psalme in pesmi in molili ž njim vred. Višji duhovnik je redke končno vse pričujoče judovsko ljudstvo poškropil po glavi s kr\-jo darovanih živalij, nakar so se uro v tvojem novem pok licu.Razla gaj jim sv. vero, uči jih potrebo izveličanja, opominjaj jih pred grehom ter njega strašnimi posledicami. Zasmehovan bodeš, kakor tvoj Učenik po ljudeh, kateri ne vi in dobrimi deli. Izročajte jih ro-| bodo razumeli tvojega poslanstva. ki božje Previdnosti in.takim ple-ipo gnjusnih časopisih, knjigah in ie" darovalo i menitim možem in ženskam, ki so j v govoru; na potu in na domu bo-rvavo dari- posvetili sve svoje življenje Bogu do govorili tudi najslab.se in gnju-v čast in hvalo. Bodite vstrajni v * " ~ u danes zadela, da je dosegel njen četrti sin čast ujašnikovega stanu O sledite tej materi torej tu-Judje so po naročilu Jeliove do-Idi Vi, vzgajajte Vaše otroke za ta prinašali take daritve in molili | stan, molite zanje m navdušujte Boga p« svojih duhovnikih v za- jih doma v bogabojecnos i, molit-ou0rt 1>U .j , 01. Izročajte uh ro- molitvi in požrtvovalnosti in z božjo pomočjo boste morda tudi Vi enkrat dosegli to redko veselje in srečo, kakoršna uživa danes mati teh štirih duhovnikov, Amen." Slovensko slavnostno pridigo je pa držal brat Rev. Alojz Pirnat in se je ista glasila takole: sne stvari o Tebi radi imena Tvojega Učitelja ne boj se, ne omagaj, ne straši se, ker kadar je Bog s teboj, kedo je zoper Tebe? Da, katoliški duhoven dobro ve, da bode mogel vse težave in bridkosti življenja prestati in nositi jih na svojih ramenih, v tihi molitvi se bode spominjal nevednik ■'"■' ■ ' ~ f • I "■r- » n Carrollom vred slikati. Kopijo te *like, ali skupine prinašamo na tem mestu. Sobratu Rev. John Pirnatu se iskreno zahvaljujemo, ker nam je dal to sliko na razpolago in za doposlani list * 'The Anaconda Standard", v kojem je bila na obširno opisana ta redka jlavnost. Vsem štirim bratom, osobito novomašniku Rev. Anton Pirnatu kličemo končno tudi mi: Obilno blagoslova božjega in uspeha pri napornem delu v vinogradu Gospodovem ! Nova perfidnost Anglije. Vsedanji evropski vojni igra Anglija največjo ulogo; kakor prej v mirnem času, tako hoče i-meti tudi sedaj prvo besedo s tem da diktira in narekuje drugikn državam stvari, koje ji niso nič mar. Veliko "lumparij" bi lahko našteli Angliji dandanes ako bi natančno zasledovali vso zgodovino in razvitek sedanje vojne. Prva in glavna netaktnost Anglije je bila, ker je s svojo blokado ustavila prekomorski promet ter s tem pretrgala glavno zvezo med Evropo in Ameriko. Koliko protestov je romalo iz našega Wash-ingtona že v London vsled tega; Anglija se pa za te proteste še ne zmeni, ker hoče biti glavna dik-tatorica vsem bojujočim in ne-bojujočim se državam. Anglija nikakor ne dovoli, da bi se priskočilo na pomoč bedni Poljski, kjer umirajo ljudje za lakoto. V Ameriki ima Poljski narodni pomožni odbor na razpolago že več milijonov dolarjev za nakup živeža in provijanta za nesrečne Poljake v stari domovini; tm more so pa poslati ničesar ven-o-klep in le s kraja ker življenja kaj ker -e Anglija zapretila po grenka kupa več ne polni, tam go j topiti vsak parnik> ki j)() vozji kaj ri v rajskih visočinah, zre na Te- blaga za p0ljake, ali bi pa Angli-r>e, in moli za Te., ja to |3]ngo samo zaplenila. Res, Spomni se danes svoje sivolase ako upo*u,vamo to dejstvo mo-matere, tam daleč za morjem v ramQ reči (]a so Angležj hujši od mili slovenski deželi! Revica, od -j tiivJ-akov> se celo divji narodi i stranjena od svojih ljubih in dra-j majQ usmiljenje s človekom, ki gih, bode danes s solzami veselja ^ pade, fiU ^ se mu godi sla,)0 v očeh in v tihi molitvi pri sv. p0magaj0 mu> ^.itij0 ga in ga maši molila za Te in Te priporo- skll£aj0 rešiti iz bede. Angleži pa čala Mariji, katero je, kakor znan, ravnQ nasprotno s prisi. z otroških let tako pridno časti-, ljeno lakoto na Poijskem se ho. čejo nad ondotnim nedolžnim Moli za svoje brate in sestre, ,jlldstvom hudo ma^evati za pre- posebno izkreno za brata Ivana, j grejie Memcev. in onih, kateri so zašli iz pravegf pota in kakor Mojster tako kol Njegov učenec, prosil bode Oče ta: "Ne štej jim ta dela v njih pregrehe!... Odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!... Dolžnosti katoliškega duhovn; so obilne, so pa objednem in isten času tudi zelo važne. Poleg uče nja, ima katoliški duhoven poseb no skrb za bolnike. Kolikor več žalosti in zaničevanja mora pre stati od nevednih in zapeljanih toliko več veselja in tolažbe bode našel pri bolnikih, umirajočih in v spovednici. O 8 kakim veseljem je sprejet on v hišo, kjer leži nesrečni človek v groznih bolečinah: kolika mu je tolažba in zadovolj nost ko pripravi trpečega za sre čno pot v večnost... Da, dragi moji, dolžnost^ in skrbi našega stanu so velike in le s pomočjo božja in molitvijo jih zamoremo izvrševati. Zatoraj je Vaša sv. dolžnost moliti za vaše duhovne, stati jim .na strani v strašnem boju zoper sovražnika sv. Cerkve in vere; To dolžnost vred s ponižno prošnjo še eden -krat povdarjam vernemu ljudstvu in Vas prosim, spominjajte se mojega brata novomašnika, ter ga v tihi molitvi priporočajte materi katoliških duhovnov Mariji prečisti devici, da zamore vedno kot dober duhoven izvrševati svoje delo. In Ti, dragi brat, ko v par tre-notkih pristopiš k altarju in prvikrat daruješ nekrvavo daritev nove zaveze, spominjaj se danes svojega dobrega očeta, kateremu ni bila dana vesela in srečna ura videti svojega četrtega sina, nositi Jagnje Božje na svojih rokah, ter se vsaj v duhu veseliti s Teboj na ta presrečni čas. O koliko veselje bi bil Tvoj oče užival danes, a ni mu bilo dano, prestigla mu je smrt nit življenja, slekla mu trohljivi tukajšnega župnika, kateri Ti je Druga hudobnost Anglije je, največ pomagal, da si dosegel ta ^ ^ ^^ dandaneg to.' _ „ , . ♦ . f . o(nr> tA>« 7 -J nnp tMIPrl 1 si za nas vse u« .»m -j« 'leč, da ustavlja vso ameriško po-vidnost pripusti le se jedenkrat ^ dovdljuje - videti grob kjer počiva nas dobri ^ ^ drUym{ centralnih oee in rodno nam hiso, v kateri; zaveznikov in Ameriko. Tudi to zamoremo vsaj se jedenkrat po- na lopov^.ina) kcr An-< ljubiti zvenelo lice nase ljube ma- u & in . ka tere, predno se tudi ona preseli v,^ ^ ^ prigakujemo boljše življenje. , od dragih nam y gtari do. Svarim Te in opominjam, ne movini Res €lldno se nam zdi> pozabi, svojega dobrega prijatelja da naša slavna ameri5ka vlada to G. Leitham-a. Koliko zaslug ima Vse tako mirnQ trpi in prenaSa. on pri Tvoji vzgoji, to samo Bog AH nima doyolj sredstev in moči, zna. Bodi mu hvaležen, ter mu z da bi se Allgliji nekoliko pristri-molitvijo skušaj poplačati vsa gle ogabne per()ti? njegova dobra dela. j Najnovejša zlobnost Anglije se Prosim Te, ne pozabi pri dant- jc pa pojaviIa šele v novejšem ča-vi prve sv. maše na naše dobre su Anglija je napovedala vsem Slovence in Hrvate te župnije. Z onim amerigkim trgovcem bojkot, veliko požrtvovalnostjo m gorko ki ^iUeajn0 sedaj pošiljajo blago ljubeznijo so izkazali nam čast in | centralnim zaveznikom, osobito v udanost, katere se nobeden slov., Nemčijo. V prvi vrsti so pri tem duhovnik ni dosegel v tej novi prizadete one tvrdke, ki so v nem-doraovini. Prosi za nje in njih gkJh rokah> dasiravno inkorpori-ranjce, da roka božja rosi na njih rane pQ ameriških postavah; po-težka in trnjeva pota blagoslov leg tCf?a preziraj0 Angleži tudi veselja in srečne zadnje ure. vse ostale araeriške trgovce, ki so In slednjič moli za me k Tvo-v trgovski zvezi z Nemčijo. An-jemu in mojemu Bogu, kakor Ja- gleška vlada je prepovedala; da kob angelu, tako tudi jaz Tebi ne sme ni eden izmed angleških rečem: Ne pustim Te, dokler me trgovcev za naprej kaj kupoVati, ne blagosloviš". Ne pustimo Te an naročati od teh ameriških iz naše srede, angel miru, novo- tvrdk. mašnik, dokler slednjemu ne daš Naravno, da je zbudila ta pre-avoj blagoslov, mi pa bodemo na- j poved v naših trgovskih krogih sprotno molili za Tebe, da bode občno nevoljo in skrajno nezado-Tvoj dar dopadljiv presveti Tro- voljnost. Vsled tega bodo mora-jici Amen! le napovedati gotove ameriške Po dokončanem slovesnem maš- firme v doglednem času banke-nem opravilu je podelil Rev. Ant. rot, osobito še one, ki poslujejo Pimat vsem navzočim svoj novo- največ z Nemčijo. Ne dvomimo mašniški blagoslov; istotako je to torej, da bode povzročila ta an naredil tudi pri večernicah, ka- gleška "črna tabla" odpor od trebnih uradnih liatin, da bi lahko plule zopet preko morja domov. Dalje se bo uvedlo stroge določbe, da se bo kajtaovalo vsakega lastnika kake ameriške trgovske ladje, ki bi se branil vzeti kaj blaga od kake ameriške tvrdke, kojo je Anglija postavila na "črno" tablo. Najboljši pripomoček v tej zadevi pa bo, če se bo res skušalo našo ameriško trgovsko mornarico zdatno povečati in pomnožiti. Ko bi bilo tukaj dovolj domačih trgovskih parnikov na razpolago, bi Anglija ne uprizarjala tega bojkota, osobito še radi tega, ker sq Zedi-njene države strogo nevtralne, ter imajo na podlagi mednarodnega prava v trgovskem oziru popolnoma proste roke. "Svaka sila do vriemena" pravi hrvaški pregovor. Morda bode Anglija to svoje nekorektno postopanje še enkrat bridko obžalovala, osobito še po vojni. — Tedaj se bodo naši ameriški trgovci lahko nad John Bull-om maščevali s tem, da bodo raje trgovali z drugimi evropskimi državami, kakor pa z ošabno Anglijo. Iskala bo Anglija blago, pa ga še za drag denar ne bo mogoče dobiti. To bo za Anglijo enkrat najbolj občutna in primerna kazen. "Solnčna država" Henrika IV. Krog leta 1600 je sedel na francoskem prestolu kralj, ki je v svoji lahkomiselnosti in naslad-nosti veliko grešil, ki pa kljub vsej pokvarjenosti, ki je že tedaj vladala na dvoru, in kljub neraz-veseljivemu družinskemu življenju ni nikoli popolnoma izgubil mladostno svežih idealov. Bil je to Henrik IV., zaščitnik hugeno-tov.«On je zapustil zanimiv načrt za ustanovitev krščanske republike, katerega je izdal njegov finančni minister Sully leta 1650. I)elo je obsegalo sedem zvezkov in imelo naslov 'Solnčna država'. "Solnčno državo' Henrika IV. naj bi tvorila zveza vseh krščanskih držav v Evropi, izključivši velikega kneza ali "moskovskega carja". Namen tega državnega sestava bi bil razdeliti Evropo med gotovo število držav v približno enakem razmerju, tako da bi te države ne mogle druga druge zavidati radi neenakosti in da bi se jim tudi ne bilo treba bati, da bi se ravnotežje izprevrglo. Razmerje teh držav naj bi se u-redilo na podlagi splošne zvezne ustave, ki bi jih tesno vezala med seboj in izključila vsako vojno med njimi. Število zveznih držav je bilo določeno na 16, in sicer 6 dednih monarhij (Francija, Španija, Anglija, Danska, Švedska in Lombardija); 5 volilnih (izbornih) držav (nemško cesarstvo, papeška stolica, Poljsko, Ogrsko, č^eško; 4 republike (Benečija, Nizozemsko, Švica in italijanska republika, ki se je imela ustanoviti). Oblast Habsburžanov se je imela omejiti na Španijo, v tere je imel gen. vigar Msgr. Day. ob obilni vdeležbi vernikov. strani naše vlade. Predsednik Wilson se je o tej Po dovršeni dopoldanski slo- zadevi že večkrat posvetoval s vesni sv. maši ob 2. uri se je po-j svojim kabinetom in se hoče nad dala vsa duhovščina v avtomobi- Anglijo vsled tega drastično malih v krasno ozaljšano Kolum- ščevati. V prvi vrsti se bo posla-bovo dvorano na kosilo, prirejeno lo Angliji v doglednem času o-od gospa cerkvene občine sv. stro protestno noto zaradi upri-Petra. Na kosilo je bilo povablje- zorjenega bojkota; dalje se bo v nih tudi lepo števo najbolj odlič- našem kongresu naredilo postavo, nih meščanov iz Anaconde. da ne bo smel noben angleški par- Povodom te redke slovesnosti nik pristati v kaki ameriški luki: so se dali omenjeni dan vsi štiri takim ali sploh inozemskim trgov-bratje Rev. Pirnati z mil. škofom, skim ladjam se ne bo izdajalo po- odškodnino za izgubljene dežele pa naj bi imeli pravico zahtevati zase vse dežele ostalih treh delov sveta (Avstralija še ni bila znana) in onih, ki bi se še morda našli. Kar se tiče vere, je zaščitnik hugenotov za svojo krščansko republiko postavil načelo verske tolerance. Vendar je pa hotel, da države, v katerih prevladuje rim-sko-katoliška unija, ohranijo svoj verski značaj v popolni čistoti. Cesarstva naj bi se odpravila. Cesarski naslov naj bi nosil samo glavar celokupne republike. Ta čast pa naj bi se ne podelila nobeni rodbini dvakrat zaporedoma. Na čelu zveze bi stal "splošni svet" po zgledu grških amfiktio-nov. Ta zvezni ,*vet naj bi sestajal iz gotove m števila pooblaščencev vseh držav republike in naj bi v obliki senata trajno zboroval in reševal vse politične in cerkveen zadeve. Število teh poslancev naj bi bilo 66, njihova službena doba naj bi trajala pa tri leta. Isti možje bi se ne smeli v drugo voliti. Zbor bi moral imeti svoj sedež nekje sredi Evrope, približno v okolici Rena. Papež ima kraljevsko dostojanstvo in bi bil obenem najvišji razsodnik med vsemi krščanskimi knezi, "dostojanstvo, ki bi mu" — kakor piše Sully — "ne nakopalo nobene ljubosumnosti in za katero ima ta dvor vsled svoje modrosti nedvomno največ sposobnosti". Henrik IV. si je radi uresničenja svojega načrta živahno dopisoval z različnimi državnimi glavarji, tako na primer s kraljico Elizabeto in papežem, ki sta baje oba potrdila njegovim mislim. Sredi njegovih načrtov ga je dohitela smrt po bodalcu Franca Ravaillac dne 15. maja 1610. Osem let kasneje je zadiv-jala nOletna vojna in se rogala Henrikovim sanjam o "krščanski republiki" (kakor se roga sedanja haškim mirovnim konferencam). Znano je, da imajo tudi prostozidarji v svojem programu neke vrste evropsko velerepubliko, ki se bo pa, kar se tiče krščanstva in katoličanstva ter zlasti papeštva, gotovo močno razlikovala ml Henrikove "Solnčne države". Vendar nam pa današnja strašna vojna dokazuje, da bi bil pravi blagor za Evropo in človeštvo, ako bi se uresničila misel evropske zveze. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "Hotel Flajnik", 3329 Pcnn Avenue v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ NOVRSTNE DRUGE PIJANE. Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! GEO. FLAJNIK, LASTNIK 3329 Penna Ave. Pittsburgh, Pa. Denar naložen pri nas je varno shranjen. Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas kovni ali obrestni rafun in jim zagotovimo vsele, kulantno postrežbo. Plačujemo po 3* obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem druj?em kraju Združ. držav. Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: ff. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. In g. Jos. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar ▼ staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za shranjen je vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. Foslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joljet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. V blagohotno uvaževanje! S tem naznanjam onim številnim cenj. odjemalcem, kateri so zadnji čas naročili pri tvrdki A. Horvat kranjako importirano »livovko, da mi je sedaj iste zmanjkalo in se je sedaj ne more več dobiti iz .starega krpja. Denarja od »edaj naprej ne bom pošiljal več nara|j za naročeno »livovko; pač bom pa poslal vsem tistim odjemalcem name-,to nje kranjski im-portirani brinjevec ali tropinovec, katerega imam še dosti v zalogi Moja tvrdka je edina samostojna te vrste v Ameriki, .laz prodajem blago tudi ceneje, kakor katera druga tvrdka in to vsled tega. ker opravljam večinoma sam vse posle. Star pregovor pravi: Kjer drugi delajo, drugi vzamejo, tega pa ni pri meni. ..... . . Posebno se toplo priporočam cenj. slovenskim gostilničarjem, katerih jaz nc morem osebno obiskat, da naj se sami obrnejo pismeno name, kar bode v Vašo lastno korist. ANTON HORWAT, importer in trgovec z žganjem na debelo. Telefon: Canal 2974. 1827 W. 22nd St., Chicago, 111. r i ! Martin Nemanich slovenska gostilna ln restavraclfa Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canal 80 1900 W. 22nd St. ! i Chicago, 111. £ rr Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova druitvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na najvsčjo slovansko nnljsko tiskarno v Ameriki, na NAROiNft TISKARNO, 2141-50 Bloc Island Ave., Chicago, HI. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede eene. točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trHn vezan«. Palja imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniSke podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled Števila članov po skladih, ali razredih. cr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenlh tiskovin na ogled brezplačno I OPOMBA: V naii tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote". Za zastave, replije in vse društvene potrebščine. Prva ln na|stare|ša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, III. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. JM zaboj najboljše pive "OLD LAGER" katero iidtkje ^.ituiiiiiiiuituiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiifiiiiitiintiiiitiiiiji:;>itii>it:iititfiiiiMiiiiiiiiiiiiiii!<. DOBRODOŠLI I H mi cenjeni rojaki Slovcnci iz Chicaga in okolice v uiojo GOSTILNO H kjer se toči vedno sveže izborno "Iloerberjevo" pivo, razno- H vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino. Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače H kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojimi John Zvezich 1 H 2294 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. 0 j: Telefon: Canal 2363. "iu;iiimm;tiu(Hi i„ zgodilo se je tako. derni znanosti kar naravnost nasprotuje. Poglejmo si to zadevo bolj na- 31. In Bog je videl vse. kar je bil storil in bilo je jako dobro. In bil je večer in bilo je jutro, šesti tanko, pa bodemo videli, da prav ^ razloženo sv. Pismo nikakor ne C a£o nam sV Pismo 0 po_ nasprotuje temu, kar je v pravi; gtanku gyetn -n zemije, rastlin, ži- znanosti res dokazanega. O tem dov vzdrževanih z ljudskim denarjem. Mi zahtevamo, da se preneha podpirati z ljudskim denarjem izobraževalne in dobrodelne privatne verske zavode. Mi zahtevamo, da se odpravi vse verske obrede, katere vzdržuje vlada na stroške davkoplačevalcev ; posebno pa biblijo iz ljudskih šol, pa naj se jo rabi v ka-koršenkoli namen. Mi zahtevamo, da se preneha po predsedniku, governerjih in županih postavljati verske obrede in svečanosti. Mi zahtevamo, da se odpravi sodnijske prisege na sodnijah in vseh drugih oddelkih v državi; in se upelje na njih mesto potrditev na podlagi odgovornosti in kazni za prestopke in krive prisege. Mi zahtevamo, da se odpravijo vse postave, ki gledajo za prisiljeno "krščansko" nravnost, in se vse postave prikroji na podlagi naravne morale, z eno besedo vlada naj svoboda, enakopravnost in bratstvo. Mi zahtevamo, da se ne sme dati ne le v kongresu Zdr. držav in posameznih držav, temveč v praktičnem delovanju, nobenih prednosti in nobenih koristi krščanstvu ali kateri si bodi veri; pod- vali in človeka. Kako veličanstve-: laga našemu političnemu sistemu se bodemo prepričali, ako ™jpo-J vzorno enostavno, jasno! j naj bo znanstvo, in kadarkoli bi prej pogledamo, kaj sv. Pismo. k r»Ar*r\1 n trm/ Napisal je to poročilo mož od i časovne razmere zahtevale spre-Boga navdahnjen, to se pravi: j memhe, naj se na isti podlagi in Bog je pisatelja nagnil, da je pisni, nepristransko takoj preustroji.' 1 Sv. Pismo. razsvetlil, da je ravno to pisal in I Urednik tega zakotnega "izo- O začetku sveta govori sv. Pis- nič druzega, pa varoval, da ni 110 | braževalnega" lističa zahteva, da govori o začetku sveta, potem pa dotično poročilo razložimo. mo koj v prvi Mojzesovi knjigi takole : bene zmote napisal. To delovanje naj se točko v konstituciji Zedi-božje se je vršilo skrivnostno v du- njenih držav, ki je stara že 137 koje daje kongres krščanstvu, ali j veri naj bode omenjeno, da smo j imeli vse predsednike, senatorje, kongresnike, guvernerje, župane, sodnike i. t. d., ki so bili kristjani. Zagrizenega brezverca, div-j jaka ali pogana v naši mogočni domovini še ni zadela nikdar taka čast in menda tudi Vas ne bo, g. urednik in apostol opičjega vero-izpovedanja ŠE NIKDAR niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužite se torej teugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jainčene. Sedaj Vam pošljem K 100 samo za $13.95 Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino. -L Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, M. Na znanie pošiljateljem denarja v staro domovino! Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le Dod pogojem, da se vsled vojne izplačajo mogoče z zamudo. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, AMPAK NASTATI ZAMOREJO LE ZAMUDE. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne, in radi popolne .!__:__flonaria. sigurnosti pri pošiljanju denarja. K: 100.00 $14.00 K: 1000.00 $139.00 FRANK SAKSER 82 Cortland! St., New York, N. Y. ZA ADRIJO... Povest iz tukoUco-benečanskik bojev. — Spisala Lea Fatur. (Nadaljevanje.) Drugi so nastavljeni po trdnjavah v kamenitih krajih, kjer si sploh ne morejo ničesar pridelati, ker ni rodila skala nikdar pšenice. Na nevarnih krajih, kjer orjejo s puško v roki, potepta Tur-čin danes, kar je vzklilklo včeraj. Uskoki, stražniki meja, bi morali dobiti plačo vsake kvatre. Pa je ne dobe niti xčako leto. Blagajne so prazne — to je vedna pesem. Uskok pa živi ali umri. Zato je prisiljen Uskok, tudi če bi ga ne vleklo sovraštvo, hoditi na četo-vanje na Turško, da si pridobi živeža — zasužnji kakega bogatega Turka in si pomaga z odkupnino. Ali pa se ustavi, napade turško ladjo, pobije ljudi, popleni kar je v nji, odici svoje žene in hčere s pisanimi robci, s trakovi in koraljanii. Benečan pa brani Uskoku napadati Turka na morju, brani hoditi preko njegove zemlje na Turško. Drugače je bilo, preden j»- padel Ciper v turške roke. Ta gvardijan. To se mora preprečiti 1 Mi rabimo Uskoke zoper Turke, a ne za vislice. — A kdo si ti, juna-čina?" Zagledal je Jurišo, stopil k njemu. "Sam Juriša!" se je zavael grof veselo. "Slavni vojvoda, tebe ne damo Benečanom; dobro, da si tukaj. Stopi v mojo službo — naj te zahtevajo Benečani od mene".' Silno vznemirjen je gledal Juriša v lepi obraz hrvaškega velika-ša, znanega nasprotnika Benetk. Da, na tistem ponosnem čelu bi se razbili cesarjevi ukazi, beriečan-ske pretnje. Vtem ko v Senju . . . Toda dolžnost ga kliče v Senj. "Hvala tvojemu gospodstvu," se je poklonil grofu. "Poslal sem svojo četo po gorah v Senj, obljubil, da pridem za njimi. Da me ni — so kot ptica brez peroti, izročeni na nemilost sovragu. Jaz sem meščan in plemič. Uskoski vojvoda. Varujejo me naše pravice". "Dobro, neustrašeni junak! Znano je, kako si se rešil iz turške čas so napadali Benečani z Usko- z»»na pa so tudi tvoja junaki nevernika, dajali uskoškim »tva v Skradinu, Rovinju, Vestri. vojvodom zlate verižice, plemiške zato ti povem, da nosiš danes sv.o jo glavo levu v žrelo. Pa gledal bom, da ne doseže Benečan cilja svojih želja. A zdaj, vojvoda — ti prihajaš iz Like, povej mi, ka-stvari na mejah, v Li- pravicc. Po padcu Cipra pa so sklenili Turki in Benečani mir. Turki so dovolili Benečanom tr> govati po njihovi zemlji, Benečani so se obvezali, da imajo Turki k° st()je prosto pot po Adriji. Ker pa pri | ki! ?'' tem dogovora niso vprašali Usko- Juriša je povedal, da so obmej kov, so plenili ti po svoji nava- ne trdnjave v slabem stanju, da je di, dolžnosti in potrebi turške tre,)a toPov» smodnika, posadke Haramije poročajo, da se pripravlja bosanski paša na večji pohod na Kranjsko in Koroško. Nikolaj Frankopan je udaril jezno z nogo ob tla, se obrnil k pa- ladje, kot so jih plenili pred padcem Cipra. Benečani, ki so imeli raditega vedne sitnosti s Turki, so začeli preganjati Uskoke po morju in po suhem. Posebno senj-ske. Med Senjani in Benečani jej*™ gvardijanu: "Vrag! In ravno že tako bilo staro sovraštvo. Kotiraj preti tudi Benečan z vojsko, lastniki Krka, so Benečani silno težko videli nemirnega in trdo- kornega Senjana. Prepovedali so Uskokom pot po morju. Jemali so jim ladje in blago, obešali Uskoke na jarbole, Zato ker ve po svojnih vohunih, kako smo. — Vsaka mu pride prav, da se pritožuje, preti. Četudi za vlečemo še par let — brez vojske ne pojde. Ponižati je treba to kramarsko ošabnost. Zato mo- jih kovali v galeje, jih obglavlja- ™mo tudi varovati življenje usko-li na trgu svetega Marka. Seveda ških vojvod. Prostak gre za vojvo-tiste, ki so jih dobili. Ni lahko tlom zgrabiti, ujeti živega Uskoka. Pa "Očitna vojna z Benečani bo Benečani znajo pritisniti na ce- našim radost," se oglasi Juriša is-sarja, da zadosti njihovi užaljeni krecih oči. pravici. j "Vem, junak. Pa pripravljeni Kadarkoli pojunači Uskok, mu niso. Ti čudni Kranjci jemljejo zapre Benečan morje pri Reki, nam Hrvatom najboljše službe. Bakru, Senju. Po ožini med Kr- Vlečejo in vlečejo. Od njih pa ne kom in Senjem lovi ladje, obeša dobiš ničesar. Vse je zadolženo, ljudi in pali vasi po obrežju. Do- pravijo. Blagajne prazne. Nadvoj-kler ne pride cesarska komisija voda krči in krči našo last. Nam in obsodi nekaj krivih Uskokov jemlje gradove. Najrajši bi napra-na smrt. Že dolgo se poje ta pe- vil iz Hrvaške same meje." sem. Benečani postajajo vedno bolj nasilni. Doseči hočejo, da mora Uskok od morja. Zakaj — to je jasno. To vedo tudi v Gradcu in Pragi. Slučaj s senjskim škofom de Dominisom jim je odprl oči. Skof de Dominis se je Burja je jela močno pihati. Re-čina v dolu je šumela. Razgreti možje so nadaljevali v samostanu svoj pogovor. Juriša ni več strpel. Kliče ga morje. Radost je v viharju, v nevarnosti. Iztrgal se je bratovemu objemu, se poklonil mimo- zmenil namreč z Benečani, da jim grede cerkvi. proda hrvaško Primorje s Senjem, Novim in Vinodolom. Njihovo spletko je odkril ugledni uskoški knez Daničič. Zato so postali bolj previdni na dvoru, zato se Avstrijci ne morejo pogoditi radi senjskih šum, ki bodejo Benečane obzidje glavne trdjave hrvaškega tako v oči, ker rabijo les za lad Primorja. Hladen, ponosen, se ne je — in tudi ker bi postavili z na- zmeni Senj za viharjev piš. Naj, kupom šume svojo nogo trdno na razgraja burja po vzbočeni reb- " Svojo šibko ladjo izročam tebi, Devica — beneške galeje pa naj trešči vrag v dno pekla!" III. Morje buči, se zaganja v trdno senjska tla. Tudi Uskoki bi izgubili z gozdovi svoja skrivališča. Izgubili bi venturini (Uhajači izpod bei.eške oblasti.) pribežališče v Senju. Tako bi bili Uskoki potisnjeni od morja. V živ pogovor redovnikov z Jurišo zažvenkečejo ostroge pod naglim korakom. Visok mož lepega, gladkega liea, kostanjevih las in modrih oči pozdravi redovnike: "Hvaljen Jezus in Marija!" Juriša se zagleda v lepega junaka, ki prihaja na samostanski vrt, kot na svojo last. In četudi nosi prišlec le gladko, črno obleko z modrimi rokavi, modro kapo z belim obšivom in malim peresom na glavi, vendar se domisli Juriša, da mora to biti Nikolaj Frankopan Trsaški, čigar predniki so sezidali cerkev in samostan na Trsatu. 4Na veke, milostijivi naš grof,' odgovarjajo redovniki na grofov pozdrav. "Pater gvardijan", de grof in prime redovnika pod pazduho, "komisija, ki bo preiskala zadnje dogodke, to se pravi, hudodelstva Uskokov, je že imenovana. Baron Ditrichstein in Juri Andrej Kaci-janar prideta. Izteklo se bo zopet po želji Benečanov. — Zdaj hočejo imeti glavnega krivca, vojvoda Orloviča. Pomagajte, pater ri Strmca, naj trga skalovje, stresa goste šume v visoki gori. Naj divja morje, naj groze gorate bojne ladje Benečanov pred luko. <_ Senj se ne boji. Kamenit orjak se razpro9tira po hriboviti senjski dragi. Dve vrsti nizkih, strmih brd zapirata drago. Ob vhodu v njo gozdnata Vratnikova glava. Pod njo gorski kopi Veljun, Orlo-vo gnezdo. Senj se ne boji. Dvanajst močnih stolpov venča njegovo obzidje, iz frčad po stolpih gledajo žrela topov. Za obzidjem se ponaša notranja trdnjava, Kraljevi kas-tel. Pred obzidjem kipi nad samim morjem vi»oka in trdna kula (stolp) svetega Save. Nad kulo stoji na strmem griču zunanja trdnjava Nehajgrad. Nad Nehajem, v višini, čepi zunanja stražnica. Stražnica v gori varuje pota in prelaze v gozde. Da ne pridere iz Like Turek, se ne priklati Mar-taloz. Sveti Sava in Nehajgrad stražita morje. Strel iz čar-taka (čuvajnice) v gori neznanja nevarnost. Strel iz Nehaja odgovarja. Grmi po gorah, po morju. Oglasi se Cerkvenica, Novi, Bakar. Zbude se Trsat, Reka, Kastva, Moščenice, Beršac. Primorske 8ka le ožive. Brkati obrazi se prikažejo, svetlo se zabliska. Glasniki hi- te po gorskih stezah. Vstaja Kranjska, Koroška, Štajerska. Tako straži Senj, se tie boji »o-vraga ne piša burje ne bučanja morja. Neustrašen, kamenit orjak, stoji ob Adriji. Morje buči, burja žvižga, tuli. Zibljeta uskoške vetrnjače, vitke enOjadrnice v luki, treseta, meče ta nerodne galeje pred luko. Galeje pokajo, stočejo. Prikovani veslači, galjoti, se drže svoje klopi, oboroženi divjegledi Arbanasi gledajo plašno v vihro. Silen vihar premetava vse po krovu. V luki pa škripljejo nevoljno jamboriči. Težko je ladjici, nemirni lasti nemirnega go8podarja, mirovati v luki. In mestna vrata so trdno zaprta. Nikogar ni na o-zkem pasu zemlje, ki loči mesto od morja. Mesto je tiho. Šestnajst zvonikov gleda radovedno z obzidja na morje, strehe okrog njih se tišče druga druge. Vihra je prepodila golobice raz nje, galebi so se pokrili v pečine ob morju. Buči morje, meče bele pene črez rob kule svetega Save. Na kuli se pojavi bled, nežen obraz, vitka postava, zavita v črno ruto, rdečo kapico na glavi. Uskoška plem kinja, bogata, lepa. Divje zažvižga burja okrog nje, mrle morske pene jo oškrope. Vezeni rokavi se napihnejo, z biseri obšita kapicii zleti po stopnicah, pisarfi trak-šfrči v visokem krogu nad kulo, v morje. Zora Senjani-nova ne vidi, ne čuti. Plah je pogled, bled dekličin obraz. Drznost, ki zaliva sicer ponosne črte Senjaninove sestre, je izginila. Tožnost polni dušo uskoške plemkinje, ko gleda v vihro, na galeje pred luko, na ladjice ob mostišču. Smrtno žalostna je slika golega obrežja, razburjenega morja. Golo grmičje in bilke po strmcu se zvijajo. Grozno hrešče, šume v gori. Voda, pesek in ziak krožijo po zraku. Burja poje, joče. Kot bi pela o usodi, trpki usodi .... Kot bi pela o barbarih, ki umirajo, da 8pe omikanci, o materah, ki porajajo sinove za turški meč, za beneške vislice. Kot bi pela o razrušenih kraljestvih, izgubljeni slavi. Kot bi vprašala deklieo: Kaj si taka? Tako bleda, tako žalna? Kaj si se zavila v barvo vdov in sirot? Si ti bistra Zora, ki je hitela žareča, krasna bratu naproti? Škripali so opančiči, zveneli upletnjaki, šumela svila, škr-lat. A bolj od škrlata je žarelo tvo je ličece, Zora. Zdaj si kot vdova, bleda, solzna. Razpletem ti se lase, da boš še bolj podobna žalujočim ob grobu . . . Brezčutna za mraz in piš strmi Zora na brodovje velike Benečije. Čemu je priplulo? Kaj hočejo s topovi in vojaki? Zakaj joče mati, zakaj gledajo Senjani so-žalno v njo? Kje je Juriša? Da bi se vsaj ne vračal po morju, da bi šel po varnih, strmih gorah, prišel v varni dom. O tožno življenje uskoško življenje! Pazi in straži! Umiraj slavno! To je naš delež. Bogate zemlje pradedove uživa Turčin. Tu ni nade, ni znaka, da si svoji kdaj kristjan bedno Bosno. Pač se dvigujejo junaki, mislijo se velike misli, delajo osnove, tvegajo vse sile. A. kaj, ko imajo tam v Gradcu in Beču druge račune. Ije mi naj se ubijamo, stražimo. Mi smo kot čer na Strmcu,, izpostavljeni viharju. Kot pesem je naše življenje — kot velika junaška pe®em. Neizmerno lepa, a neizmerno tožna. Tožno je naše življenje, o Juriša ! Sladko le za hip, ko se zavr-tiš v kolu, pozabiš pri glasu gosli vse, mirno le za hip, ko sediš pri bratovih nogah, ko so zaprta mestna vrata, ko pravi mati stare pravljice, slušajo 1 sužnje na gospodaričin mig. Tožno naše življenje, naše skale! Duša bi poletela v druge kraje. V mirne, tihe . .. Kjer živi mož srečno ob 8trani svoje žene, kjer se ne trese sestra za brata. Tukaj pa šumeva burja — uskoška nevesta čaka ženina ... A zaman si u-pleta bogato doto, zlate upletnja-ke . . . O Zora! Mlada, krasna! Tndi ti ostaneš samica. Ženin pogine, brat se ne vrne. Zaman se boš oziraja raz »kale v bučeče mor je---- (Dalje prihodnjič.) IfAZNAKlLO. Iz urada tajnika društva sv Vida št. 25 K. S. K. J., Cleveland, O. se naznanja, da se je na seji dne 2. julija sklenilo, da se naše dru^tyo korporativno udeleži slavnosti blagoslovitve nove zastave tuk. "Slov. lovskega podp. društva', ki se vrši dne 30. julija % 1. ob 2. uri pop. (na nedeljo) v slovenski cerkvi sv. Vida,. Vsled tega so prošeni vsi člani našega društva, da se naj gori-naveden* slavnosti' udeležijo pol-noštevilno. Zbirali se bomo v Knausovi dvorani ob 1. uri pop. Člani so naprošeni, da prinesejo vsak svoj društveni znak (rega-lijo) s sabo. ^Cenjeni sobratje! Velikega pomena je dan, ko se blagoslovi in razvije zastavo kakega društva bodisi že tega, ali onega. Čast je pa tudi v tem slučaju za Ono društvo, ki je na to slavnost povabljeno. Trdno sem torej prepričan, da se bo naše društvo sv. Vida št. 25 K. S. K. J. gotovo odzvalo v obilnem številu prijaznemu povabilu tega društva na gori omenjeni dan. Z bratskim pozdravom Josip Russ, tajnik. 25 V novejšem času so pričeli izdelovati na Franceskem zelo fin papir iz vinskega trsja. Rusija je merila pred vojno 197.155.587 vrst, — jednako 8,-417.118 angleških štirj. milj ali e-na sedmina celega zemeljskega površja. Sklad "Glasila K. S. K. Jednote" ozir. K.S.K. J. za ranjeno« in sirote padlih žrtev v stari domovini. VII. Izkaz. Matija Pogorele, trgovec z zlatnino...............$100.00 Društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., Joliet, 111...........$25.00 Društvo sv. Alojzija št. 88 K. S. K. J., Mihawk, Mich.....$10.00 Rojak Anton Banie,_pooblaščen kolektor društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. v Chieagu, 111., nabral 0(1 10. do 22. julija znesek $35.35 ill sicer so darovali sledeči: A. Linhart...............$5.00 Frank Demšar ... ........ 1.00 Anton Stonich........... 1.00 Alojz Skrlep............. 1.00 John Košiček............. 1.00 Barbara Jazbec........... 1.00 John Košir............... 1.00 John Primožič...........1.00 John Eržen.............. 1.00 Gregor Golja............. 1.00 Val. Prijatelj ............ 1.00 Anton Bogolin...........1.00 Martin Šeniea...........1.00 Ifrank August in.........1.00 Anton Šinkovec........... 1.00 Josip Jenškovič...........1.00 Frank Vidmar...........1.00 Anton Mohorič...........1.00 Mihael Kaučič...........1.00 Maria Laurich.........i. .50 Josipina Žabkar . . ........50 Josip Gregorieh............50 Frank Žokalj............50 John King................50 Mike Jazbec..............50 Josip Jazbec..............50 John Jazbec . .............50 Alois Šiligoj..............50 Ana Šinkovec............50 John Tomše..............50 Val. Kurent..............50 Alois Retel................50 Pet. Komačar............50 Adolf Missia..............50 Josip Žulieh............. .50 Frank Keržičnik..........35 Josip Zupančič............25 Mike Archon..............25 Krtethia Omerzel.......... Barbara Wencel . . ........25 Tony Novak.............. Frank Petan........... -25 Mike Surlith..............25 Peter Prah............ Gido Salmič............ Martin Košak . . . .........25 John Marinshek...........25 Jos. Kepi................25 Martin Arch..............25 Jos. Fajfar................25 Jos. Benko.............. • -2r' Neimenovan . ............ -25 Frank Petkovšek 720 Market Street WAUKEOAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnib družb. Pošilja denarje v staro domovino in o-oč i pravlja notarske posle. j^e toplo priporeia Slovcncem v Wau-kegan in okolici. Skupaj..............$170.35 VI. izkaz v št. 28. "Glasila K. S. K. Jednote"..... 383.90 Skupaj . ......... .$554.25 Iskrena hvala vsem darovalcem ! Uredništvo in upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote". Samo: $3 Eusi v Armeniji. PetrogTad, Rusija, 24. julija.— Številne ruske čete se pomikajo vedno bolj uspešno v turško Ar menijo proti utrjenemu mestu Erzingan.' Ker se nahaja naša armada samo še 14 milj oddaljena od tega mesta je upati, da bode padel Erzingan v kratkem v naše roke. čezmerno delo in muka. Ljudje ne onemorejo vsled čezmernega dela, nego vsled mučenja in nerednega življenja. Storiti hočejo več, nego so zmožni iz-1 vršiti, in doleti jih potem kazen, j Svojo slast in -svoje spanje izgubljajo, in trpe vsled telesne in duševne onemoglosti. Vsem takim ljudem priporočamo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To izvrstno zdravilo pomore zopet očvrstiti shujšani ustroj, ker rchrani drob odprt ,izpodbudi slast, izboljša prebavo in okrepil telo. Pri zapeki in njenih zaplet-! Ijajih, kakor so neprebavnost, težava po jedi, napenjanje slaba barva, glavobol razdražljivost, ji* j to vince priporočljivo. Cena $1.1 V lekarnah. Jos. Triner, izdelujoči kemik, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Pri skrnini, bolnih živcih in o-trplih sklepih je dodobra namazati bolestno mesto s Triner's Li-, nimentom, ali namočiti flanelo z j istim, jo nadeti na sedež bolečine in zavarovati s suho obvezo. Cena 25 in 50e v lekarnah; po pošti 3o in 60c.—(Advertisement.). Pošljitejsedaj vaš denar v stari kraj brzojavnim potom in denar bode izplačan v 4 ali 5 dneh znaša brzojavna pošiljatev za naslov štirih besed. Priložite torej $3 naVadni ceni za brzojavno pošiljatev. Brzojavne cene so sledeče: za 100 K. $17 — K. 200 $31 — K. 300 $45—K. 500 $73; L t. d. s tem so vsi stroški plačani in denar je hitro doma. Za Vaš denar vam jamčimo. INTERNATIONAL EXCHANGE BANK 1334 W. ISth STREET Chicago, Illinois Izumitelji, ako želite pojasnila kako Izdelali in zavarovati vašo iznajdbo (Patenl) pišite mi v slovenskem jeziku in dobili boste popolen odgovor. Ako želite informacijsko knjigo v ta namen, jo lahko dobite zastonj, ako pišete na: A. M. WILSON, 314 Victor Bldg. Washington, D. C. (Adv. 29—32) PRILOŽNOST Deset dni zastonj ni piskvinjo li pisalni stroj in potem gi lahko irnete če kočete. <"as je prišel, da skormj vsakdo potrebuje pisalni stroj. Zato smo mi iiKutuvili stroj, kt«rega lahko vi.akdo kupi in to je: Remingtokt jujvio:R 11 ..Junior" je priporočati, kakor vsak drugi ..Remington" pisalni stroj glede kakovosti, izdelka in prikladnosti. Za izboren izdelek te-Ka stroja jamčimo. Razlika je le ta od drugih. da je ta stroj manjii in laj&i, in tako narejen, da ga vsakdo lahko rabi, brez posebnega poduka ali vaje. Prodaja se po $50. Moderno in trdno narejen stroj za to primerno ceno. Lahko ga kupite na lahka mesečna odplačila, in sicer $5 takoj in $5 mesečno. To je na&a ponudba, mi smo prepričani, du je ..Remington Junior" pravi pisalni stroj, kterega VI potrebujete. Mi smo pripravljeni istega poslati prosto za 10 dni na l>oskušnjo, na vsak naslov prve in drutre zone paketne jnjite od vsake Remington prodajalne ali zaloge. Kadar, istega prejmete, dajte ga natančno pregledati ali je vse v redu in tako, kakor smo mi poročali, ter ali je to pisalni stroj kterega ste si Vi zeleii že dalj časa, in potem nam. Pošiljate ta kupon še danes. Remington Typewriter Company, -(Incorporated) 327 Broadway, New York Send me a Remington Junior Typewriter, price $60. on free examination. It is understood that I may return the machine, if I •house, within ten days. If 1 decide to purchase it. I agree to pay for it in 10 monthly payments of |5 each. Jednota I 4MHIHMHMHMHIHIHMW OBLASTI ZDRUŽENIH DEŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD PRVA-DRUGA NARODNA BANKA V PITTSBURGU. USTANOVLJENA L. 1852. Lastno poslopj«. SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE. Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo 100 KRON ZA $13.50 POZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PR1V. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU. THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST PITTSBURG, PA. Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov.