TOZD PROKOM
Zagotovljena socialna varnost
Občasno smo v našem glasilu že pisali o prosluli aferi v zvezi z Elektrotehnino delovno organizacijo Elpis in njenim tozdom Prokom. Če posežemo nekoliko vzgo-dovino, vidlmo, da je naša občinska skupščina pred dvema letoma uvedla ukrepe družbenega varstva in postavila tudi začasno vodstvo, z namenom, da se stvari normalizirajo in uvede sanacijski postopek.
Toda dogodki so se zasukali. povsem proti pričakovanjem. Ukrepi družbenega varstva niso zalegli, ostali delavci sozda Elek-trotehna pa tudi niso bili za to, da naj bi sprejeli nekakšno interno sanacijo, ki bi bila za DO Elpis vsekakor manj boleča in usodna, kot pa kasnejša likvidacija, ali bolj akademsko rečeno - stečaj. Ena izmed najbolj spotakljivih točk, zakaj delavci sozda Elektro-tehne niso pristali na sanacijski program, je bila v tem, da nihče ni mogel ali hotel natančno oprede-liti ali se zavzeti za ugotavljanje odgovornosti za nastali položaj, dasiravno je izguba v Prokomu znašala nekaj starih milrjard.
Odgovornost kar nikomur ni in ni šla z jezika in tako so delavci Elektrotehne pač pustili, da se je kolesje zavrtelo šamo od sebe. Sledili so žalostni dogodki, kakrš-ni so pač ot>vsaki likvidaciji. Ste-čajni upravitelj je odpastil delav-
ce in skušal rešiti, kar bi se rešiti dalo. Največje zlo je bilo v tem, da je bil skupaj s tozdom Prokom prizadet tudi tozd Servis, ki je bil z njim solidarnostno povezan v nekdanji DO Elpis. Tako so se de-lavci tozda Prokom nenadoma znašli na .cesti, njihova imovina pa povsem brez krivde prepušče-na upnikom.
Na izvršni svet, pa tudi občin-ska skupščina sta se trudila na vse mogoče načine, da bi socialno varnost v Servisu rešila, prav tako pa tudi, da bi Servis ostal v centru mesta, na Mačkovi ulici 6, saj je bil za Ljubljančane življenjskega pomena in edini takšne vrste v širši okolici.
Poleg političnih dejavnikov v občini so velik interes za reševa-nje problemov tozda Servis in za zagotovitev socialne varnosti tamkajšnjih delavcev pokazali med drugim tudi DO Mercatorte-hna, tozd Cibes, ki je že v mesecu
juniju lanskega leta pričel s samo-upravnimi postopki, s katerimi je bila podana možnost, da so lahko sprejeli delavce, zaposlene na ser-visu v Mačkovi ulici, ter delavce v Novi Gorici, preostale delavce, ki so prej delali v servisu na Kotni-kovi 12, pa je prevzela mariborska Elektrokovina.
V drugem polletju 1982 so bili sprejeti še nadaljnji potrebni do-govori in samoupravne odločitve za zagotovitev socialne varnosti delavcev in za zagotovttev nadalj-njega obstoja servisne dejavnosti v centru mesta.
Pojavili sta se dve stranki - na eni Elektrotehna kot prevzemnik za plačilo ter na drugi Mercatorte-hna kot prevzemnik kredita za sredstva bivšega tozda Servis, ko je le-ta konec lanskega leta do-končno prišel v stečaj. Istočasno z njim pa je šel v stečaj tudi DO Elpis in s tem so nekdanja delov-na organizacija in z njo oba servi-sa dokončno izginili.
Pa še pripomba ob robu: Druž-benopolitični zbor naše občinske skupščine je že lansko leto dobil zagotovilo, da je ugotavljanje od-govornosti v žvezi s propadom El-pisa važna stvar, na zadnji seji ob-činskega izvršneg sveta pa je bilo tudi rečeno, da akcija ugotavlja-nja odgovornosti še traja.
Pavle Robida