št. 13 „SLOVENKA" Str. 3 Zibel. Spisala Milka. Matevž ziblje danes ves dan. Neprenehoma guga se zibel med steno in njegovim kolenom. Včasih nekam premočno pritisne k tlom z nogo in tedaj se zibel kaj naglo zasukne proti steni, tako da otrok vsled sunka udari ob nasprotno stran. In ah ta otrok, ubogi člove- ček ! Kako milo zaplaka vselej, kedar neusmiljena oče- tova noga premočno pritisne ob zibel. Ti ubogi Matevž sam moraš zibati svojo Tončko, med tem ko ti poljsko delo zaostaja. Že osmi dan preseda pri zibeli in guga in ziblje to svojo malenkost, malo Tončko. Ko bi ranjka Mica to doživela ! Že osmi dan ni Matevž videl vina, kamo li okušal ? In Matevž ga je pil srčno rad ; tako rad, da bi se včasih „hudemu' zapisal, ako bi mu dal le vina. Zdaj pa ga že osmi ni kaplje ni pokušal. Res, žal, da tega njegova žena ni doživela. Koliko lažja bi ji bila smrtna ura, koliko lažje bi se ločila od sveta ! Matevž ni bil mož po volji božji. Bil je že porojen pijanec, trdili so sosedje. Lenaril je neznansko rad. De- lal je le takrat, kedar ga je pridna Mica ozmerjala in oštela, da ga je bilo sosedov sram. Ni bil dosti prida Matevž, ne. Pa vendar se je smilil sosedom, kajti huda je bila kazen, ki ga je zadela, umrla mu je pridna in marljiva žena, zapustila mu komaj dva tedna staro dete. „In ravno sedaj je umrla, oh ravno sedaj, ko je toliko dela na polji!" jadikoval je Matevž. ,Pa zakaj ni ostala moja Mica na svetu, da bi videla svojo Tonćl;o. Oli za- kaj je umrla !"..... ..Pa saj bo še kako dobil^ sklepali so sosedje. „Posestvo njegovo le ni tako slabo : in jednega otroka bosta tudi lahko redila'. .Katera bi pa vzela takega pi- janca, takega lenuha?' — ,,Eh dobi jo že sam. Le ne skrbi zanj. Veruj mi, čez dva tedna, že pojde v svate". A zmotili so se možje. Pretekla sta dva tedna in Bog ve še kolikokrat i)0 dva tedna, Matevž pa le ni šel iskat žene- Ostal je vdovec. Čemur se sosedje niso mogli privaditi — delati je začel. — Delal je kakor ži- vina. Vse je bil pri hiši, gospodar, gospodinja, hlapec, dekla. Le za pranje in krpanje naprosil je sosedo, da mu je opravila ta posel. — Pravijo „pijanec sc spreobr- ne, kedar se v jamo zvrne'. Takrat, ko so njegovoj ženi kopali jamo, se je spreobrnil Matevž. Preteklo je nekaj let, Matevž je pa še vedno sam gospodaril. Gospodinjiti pa mu je začela njegova lepa Tončka. Kako je je bil oče vesel ! ..Boljšega otroka bi mi sam Bog ne mogel dati " pohvalil se je rad svojim sosedom, ,da Mica tega ni doživela, škoda, da ni doži- vela". In Tončka je bila res hvalevredna, dobra, prijazna, pridna. Bastia je vesela in zadovoljna ter razvijala se čvrsto kakor mlada smreka v goščavi--Kaj čudnega, da so se ženini oglašali. Pa vsak le ni bil za ]\Iatevža. .Moja Tončka vzame tistega, ki bo tudi meni po volji. Saj ji bom vse dal, vse pripišem na njo. Lepega, pametnega zeta bi rad, a ne vem kateri bi bil ravno tak za mojo Tončko, modrijanu je oče Ma- tevž. — Kdor izbira, izbirek dobi. — In tak izbirek je dobil Matevž. Pravo za pravo ne on, pa svojej Tončki je izbral tak izbirek. Hči je bila lepa, a tudi ženin Jože se je znal postavljati. Čednega lica, lepe rasti je bil. Vaščani so sicer trdiU, da ako bi ^Matevž po dnevi iskal z lučjo večjega nemarneža in lenuha, ne mogel bi ga najti. Poročila sta se Jože in Tončka. Gospodarila in go- spodinjila sta prvi čas še precej dobro. .Jože je dolge jezike malo prikrajšal" namnzal se je rad Matevž, vide svojega zeta od zore do mraka na delu. ,Le prezgodaj ga ne hvali' prigovarja mu sosed. ,Prvi teden ti bode že delal, pa glej kako bode drugi, tretji" Kmalu se je Jože res naveličal delati, ukazoval je rajši. Dobrih svetov je ponujal svojemu tastu. Kazal mu, j kako naj tukaj uredi, tamkaj popravi, sam pa se ogibal dela, kakor peklenšček križa. Matevž, kaj pa tvoj zet, ali dobro gospodari ?• — Začetkom je bil tast tiho na taka poluradovedna, polu- str. 4 „S L O V E N K A" Št. i;5 hudomušna vprašanja, k kmalu se je začelo brezkončno jadikovanje. ,.Üa bi ga, lenuh, jaz naj bi delal, on pa me gledal. Tončka se mi smili, tega res ni zaslužila.' Trudila se je mlada žena, da bi opravila sama. kar bi imel opraviti mož. ,Preveč ti dela hči, sosed, preveč se sili, glej, da ji kedaj ne t)o v k varo" opominjali so očeta sosedje. ,.Zanj dela, za vse tri dela, da ti povem, pa ta lenuh, ta postopač, on je malo prida"' tožil je tast . . . .Danes je Matevž vesel, ali si. ga videl kako se postavlja od samega veselja'. ^Tončka se je le jokala'. ,Moj Bog, saj je vendar njen mož, četudi ni dosti prida'. „Bog ve, če se bosta še kedaj videla". ,.Tako daleč gre, v novi svet v Ameriko gre" . . . V Ameriko je šel Jože. Zapustil je mlado ženo in ,sitnega-' tasta Matevža, ki mu je privoščil vse ameri- k