381 Letnik 43 (2020), št. 2 Ključne besede: F er dinand II., pat ent o spr eobrnjenju, pr ot estantizem, plemstv o, pr otir ef ormacija, k at olišk a obno v a, notr anjea v strijsk e dežele Key-words: F er dinand II, pat ent on con v ersion, Pr ot estantism, nobility , Count er- R ef ormation, Catholic r enew al, Inner A ustrian lands 1.01 Izvirni znanstv eni članek UDK 94:274-058.12(497.4)«1628«(094) Pr ejet o: 2. 10. 2020 Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva notranjeavstrijskih dežel iz leta 1628: Kritična objava in prevod *, ** V ANJ A K OČEV AR dr . zgodo vine, asist ent z dokt or at om, ZR C S AZU Zgodo vinski inštitut Milk a K osa, No vi tr g 2, SI-1000 Ljubljana, e-pošta: v anja.k oce v ar@zr c-sazu.si Izvleček R azpr a v a obr a vna v a tisk ani pat ent cesarja F er dinanda II. z dne 1. a v gu - sta 162 8, s k at erim je dežel ni knez pr eostalemu pr ot es tantsk emu plemstvu tr eh notr anjea v strijskih dež el: Štajersk e, K or ošk e in Kr anjsk e uk azal spr eo - brnjenje v k at olišk o v er oizp o v ed ali izselit e v iz v seh njego vih dežel. Vladar je nek at oliškim deželanom posta vil enoletni r ok za spr eobrnjenje ozir oma izselit e v . Tisti, ki so se odločili za izselit e v , so bili dolžni pr odati s v oje posesti, F er dinand II. pa jim je zar adi zv est e drže notr anjea v strijsk eg a plemstv a, ki se ni pridr užilo upor om stano v v drugih deželah, spr eg ledal plačilo naknadne - g a da v k a od pr odanih poses ti, do česar bi bil deželni knez po določilih A ugs - buršk eg a v ers k eg a miru iz leta 1555 sicer upr a vičen. Članek v sebuje u v odno študijo, diplomatični in kritični pr epis t er slo v enski pr e v od obr a vna v aneg a pat enta. Abstract THE P A TENT OF EMPER OR FERDIN AND II C ONCERNING THE C ONVER SION OR EVICTION OF PR O TES T ANT NOBILITY OF INNER A US TRIAN LANDS FR OM 1628: CRITICAL PUBLICA TION AND TRANSLA TION The paper deals with the print ed pat ent of the emper or F er dinand II, dat ed on A ugust 1, 1628, with w hich the ruler or der ed the Pr ot estant nobili - ty of thr ee Inner A ustrian lands: Styria, Carinthia and C arniola t o con v ert t o Catholicism or lea v e all his lands. Non-Catholic nobles w er e gi v en a deadline of one y ear t o con v ert or lea v e. Those w ho chose t o lea v e, w er e obliged t o sell * T r anskripcija in pr e v od obr a vna v aneg a dok umenta sta bila prvi č obja v ljena v a vt orje vi dokt orski disertaciji (K oče v ar: Vojvodina Kranjska , str . 133–151). T a r azpr a v a prinaša d v e popr a v ljeni tr anskripciji in izboljšan pr e v od z r azširjeno u v odno študijo. Dodatne r azisk a - v e, ki so bile opr a v ljene pri izboljša vi obja v e, so v ključene v pr ogr am P6-0052 (T emeljne r azisk a v e slo v ensk e k ulturne pr et eklosti), ki g a sofinancir a Ja vna agencija za r azisk o v alno deja vnost R epublik e Slo v enije iz drža vneg a pr or ačuna. ** Za nesebično pomoč pri pr e v ajanju in tr anskripciji se najlepše zah v aljujem Lilijani Žnidar - šič Golec, Borisu Golcu in Mihi Pr einf alk u. ČLANKI IN RAZPRA VE AR TICLES AND P APER S 382 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers their es tat es. Ho w e v er , since the Inner A ustrian nobility did not join the r ebel - lion of the pr o vincial estat es in other lands, the emper or e x empt ed them fr om pa ying corr esponding tax es t o w hich the ruler w as entitled due t o the A ugsbur g P eace T r eaty of 1555. The paper pr esents an intr oduct ory r esear ch, a diploma - tic and critical tr anslit er ation and a Slo v ene tr anslation of the discussed pat ent . Uvod Cesar F er dinand II. je 1. a v gusta 1628 na Dunaju obja vil pat ent ( gener alni mandat), ki g a v t ej r azpr a vi ar bitr arno imenujemo: »P at ent cesarja F er dinanda II. o spr eobrnjenju ali izselitvi pr ot estantsk eg a plemstv a notr anjea v strijskih de - žel«. Gr e za eneg a od najpomembnejših dok ument o v v k onf esionalni in politični zgodo vini dežel Štajersk e, K or ošk e in Kr anjsk e, saj je naposled pomenil k onec deželnoknežje t oler ance do A ugsburšk e v er oizpo v edi tudi med plemstv om. Ne g lede na indic e, ki k ažejo na t o, da je bilo u v elja v ljanje določil pat enta v pr ak si pr ecej počasnejše, k ot dajejo slutiti v dok umentu posta v ljeni r oki, in da je bila k at olišk a obno v a za r ek at olizacijo dežel v saj enak o pomemben pr oces k ot »de - želnoknežja r ef ormacija« ali (pr oti)r ef ormacija, je dok ument v endar le izjemne - g a pomena. Pr edlog a tisk aneg a izvirnik a, ki je služila za t o obja v o, se hr ani v Zbir ki normalij (SI A S 1097) Ar hi v a R epublik e Slo v enije, izv ode F er dinando v eg a pa - t enta pa posed ujeta tudi Šta jerski deželni ar hi v (StLA) 1 in Gr ašk o-sek o v ski Šk o - fijski ar hi v (D A) 2 v Gr adcu. 3 P oleg t eg a bi na primer k e pat enta v erjetno lahk o nalet eli tudi drugje na podr očju zgodo vinskih dežel Štaj ersk e, K or ošk e in Kr anj - sk e. W . A. Schmidt je namr eč s v ojo obja v o leta 1901 pripr a vil na podlagi primer - k a, ki g a je posedo v al Emil Rizzoli, s v etnik deželneg a sodišča v No v em mestu. 4 Pr a vni položaj A ugsburšk e v er oizpo v edi v notr anjea v strijskih deželah je primarno ur ejal že » A ugsbu rški v erski mir« za S v et o rimsk o cesarstv o iz leta 1555, ki je za celotno drža v o vzposta vil načelo, da v er oizpo v ed s v ojih podani - k o v določajo deželni knezi, princip, znan pod pozneje ustv arjeno latinsk o krila - tico cuius regio, eius religio. 5 Pr ot estanti tr eh notr anjea v strijskih dežel so zar adi 1 Štajerski deže lni ar hi v (St eierm är kisches Landesar chi v – StLA) hr ani v eč izv odo v obr a vna v a - neg a pat enta, g l. StLA, P at ent e und K urr enden, Sammlung, K. 25, Gener almandat Kaiser F er - dinands II. v om 1. A ugust 1628. Za inf ormacijo o signaturi v ljudno zah v alo dolgujem P etru Wiesfleck erju. 2 Na v edba signatur e pat enta v Gr ašk o-sek o v sk em Šk ofijsk em ar hi vu (Diözesanar chi v Gr az - Sec - k au – D A) je po vzeta po R egini P örtner: D A, R eligionsbericht e Pr ot estantismus, 1598–1730 (P örtner , The Counter-Reformation , str . 139). 3 K or oški dežel ni ar hi v v Celo v cu (Kärntner Landesar chi v – KLA) ne poseduje primer k o v obr a v - na v aneg a pat enta. Za inf ormacijo o t em v ljudno zah v alo dolgujem Th omasu Zelothu. P oleg na - št etih primer k o v v ljubljansk em in gr aških ar hi vih bi na t e mor da la hk o nalet eli še kje drugje na ozemlju nek danjih notr anjea v strijskih dežel Štajersk e, K or ošk e in Kr anjsk e. 4 Schmidt: Das letzt e Gegenr ef ormationspat ent , str . 172. 5 V str ok o vni lit er aturi naletimo tudi na f ormulacijo cuius regio, eius et religio ( g l. Dolinar: Pr o - tir ef ormacija v notr anjea v strijskih deželah, str . 138). Na v edeni r azličici sta izšli iz sta v k a »Ubi unus dom inus, ibi una sit r eligio«, ki je bil v ečkr at izgo v orjen med pog ajanji, in sicer na pod - lagi poznejšeg a besedila lut er ansk eg a cer kv eneg a pr a vnik a Joachi ma St ef anija iz leta 1612 (Dolinar: P olitische R ek atholisier ung, str . 325–340; Dolinar: Pr otir ef ormacija v notr anjea v - strijskih deželah, str . 138–146). » A ugsburški v erski mir« je pr edsta v ljal mir o vno pogodbo, ki jo je kr al j in poznejši cesar F er dinand I. na drža vnem zboru v A ugsbur gu leta 1555 sklenil z (drža vnimi) stano vi cesarstv a (Reishsstände ) g lede v er oizpo v edi na podlagi stanja 2. a v gusta 1552. Mir o vna določila je v sebo v al sklep drža vneg a zbor a z dne 25. sept embr a 1555, ta pa so določala s v obodo v er oizpo v edi za (drža vne) stano v e cesarstv a, t or ej za deželne kneze, ki so v S v et em rimsk em cesarstvu nemšk e nar odnosti posedo v ali nepos r edne drža vne f e v de. Mir je določal tudi »cer kv eni pridržek « (geistlicher Vorbehalt , reservatum ecclesiasticum (§ 18)), 383 Letnik 43 (2020), št. 2 s v oje vrstnih v ojaških in političnih r azmer leta 1572 z gr ašk o t er leta 1578 z brušk o pacifik acijo od s v ojeg a deželneg a kneza nad v oj v ode Kar la II. dobili šir o - k e k onf esiona lne k oncesije. 6 Deželne Pr ot estantsk e cer kv e na Štajersk em, K o - r ošk em in Kr anjsk em so bil e s t em za slabih d v ajset let dejansk o legitimir ane, v endar se v seeno niso smele pr ost o r azvijati. 7 V času r egentstv a po Kar lo vi smrti leta 1590 so stano vi z odklanjanjem dedne poklonitv e gubernat orju nad v oj v odi Ernestu doseg li, da je r egent cesar R udolf II. naposled odločil, da do nast opa no v eg a dežel neg a kneza nad v oj v ode in poznejšeg a cesarja F er dinanda II., ki je leta 1628 naposled izdal obr a vna v ani pat ent , v se ostane tak o, k ot je bilo v času Kar la II. Ob dednih poklonitv ah pozimi 1596/97 se je nad v oj v oda F er dinand spr etno izognil t emu, da bi v ersk e k on - cesije, ki so jih stano vi njego vih dežel dobili v sedemdesetih letih 16. st oletja, k ak or k oli potr dil ali da bi bile t e v ključene v deželne r očine – zbir k e deželnih pri vilegije v , v ezanih zlasti na plemstv o, ki so pr edsta v ljale nek ak šno deželno pr ot ousta v o in jih je ob nast opu s v oje v lada vine potrje v al v sak okr atni deželni knez. 8 S t em so padle pr a vne o vir e za izv edbo deželnoknežje (pr oti)r ef ormacije, ki se je začela naslednje let o 1598. 9 , 10 Obr a vna v ani dok ument je tr eba sicer r azumeti v širšem k ont ek stu za ce - sarja ugodnih zunanjepolitičnih in v ojaških r azmer . P oložaj na bojiščih v S v et em rimsk em cesarstvu po pomembnih zmag ah v ojsk e k at olišk e Ligine in cesarja v češk o-pf alšk em (1618–1623) in spodnjesašk o-dansk em r azdobju (1623–1629) po k at er em so cer kv eni drža vni stano vi (geistlicher Reichsstand ), tj. cer kv eni deželni knezi, ob mor ebitnem izst opu iz k at olišk e v er oizpo v edi izgubili s v oj t erit orij in cer kv eno funk cijo (K ö - bler , Le xik on der eur opäischen R echtsgeschicht e. https://www .k oebler ger har d.de/zw er g a-f. htm (21. 9. 2020 ); St ollber g-Riling er: Das Heilige Römische Reich , str . 60–63). S v oboda izbir e med k at olišk o in lut er ansk o v er oiz po v edjo (k al vinizma » A ugsburški mir« ni v ključe v al), ki so jo uži v al i drža vni stano vi, ni v elja la za podanik e ozir oma deželne stano v e posameznih dežel v cesarstvu. » A ugsburški mir« je podanik om, ki niso delili v er oizpo v edi s v ojeg a deželneg a kneza, dal pr a vico do izselitv e (Abzugsrecht bei Bekenntniswechsel , ius emigrandi (§ 24)). Gl. opombo št . 31 in celotno besedilo » A ugsburšk eg a v ersk eg a miru«: Augsburger Religionsfrie- den . http://r a.smixx.de/media/files/A ugsbur ger-R eichsabschied-1555.pdf (21. 9. 2020). 6 Ožinger: Kriz a cer kv eneg a ži v ljenja, str . 103–104. 7 Jerše: V er a, up anje, oblast , str . 73. 8 Gl. Vilf an: Dež elni r očin, str . 251. 9 P olitični načrti za r ek at olizacijo notr anjea v strijskih dežel so začeli nastajati že od sklenitv e »brušk e pacifik acije« k onec sedem desetih let 16. st oletja dalje, in sicer v Münchnu, Gr adcu in Rimu ( g l. K oče v ar: Vojvodina Kranjska , str . 92–97). Na F er dinando v o izv edbo (pr oti)r ef orma - cije od leta 1598 dalje pa je nemar a najpomembneje vpli v ala t . i. St obeje v a spomenica, ki jo je la v antinski šk of Jurij St obej P almbur g (Geor g St obäus, šk of o v al 1584–1618) na nad v oj v odo - v o pobudo pripr a vil 20. a v gusta 1598. St obej je v spomenici začrtal leg alistično-pr agmatični pr ogr am izv edbe (pr oti)r ef ormacije in deželnemu knezu s v et o v al tak ojšnjo politično ak cijo, ne meneč se za v ojno s T ur ki. Nad v oj v oda naj bi v skladu s s v ojo deželnoknežjo pr a vico od - r edil, naj bodo v si njego vi podložniki k at oliški, in omogočil izselit e v tistim, ki se ne bi hot eli spr eobrniti. P o drugi str ani naj bi poskr bel za r ed in mir , nepristr ansk o sodstv o t er ceno vno dost opnost ži vil. (Pr oti)r ef ormacije naj ne bi izv ajal pri v seh stano vih hkr ati, t em v eč post o - pno, začenši s pr edik anti v Gr adcu. La v antinski šk of je za vrnil upor abo sile, ja vne disputacije in upor abo inkvizicije, saj so pr ot estanti na Štajersk em, K or ošk em in Kr anjsk em s v ojo v er o - izpo v ed izr ažali ja vno in s v obodno, hkr ati pa so št e vilni med njimi opr a v ljali naj višje službe v v ojski in upr a vi. Inkvizicija bi po St obeje v em mnenju prišla v pošt e v za obr ambo k at olišk e v er e v primorski h deželah: Gorišk i, Gr adiški, na T olminsk em, v R eš k em g la v arstvu, T rstu, na Idrijsk em, v Og leju in drugje v italijansk o go v or ečih kr ajih, v k at er e pr ot estantizem še ni tak o močno pr odr l. Ob ja v a spomenice g l. St obaeus: Epistolae , pag. 16–20 ; r egest spomenice g l. Lo - serth: Akten Fedinand II. , 1. Band, št . 434, str . 297. V slo v ensk em zgodo vinopisju je spomenico najpodr obneje obdelal Josip Grud en, g l. Gruden: Zgodovina , str . 818 . Gl. tudi: Dimitz: Geschi- chte Krains , III. Theil, str . 279; F r anzl: Ferdinand II. , str . 61–62; P örtner: Counter-Reformation , str . 119; Dolinar: Die Gegenr ef orm ation, str . 332; Bir ele y: Ferdinand II , str . 32–33; K oče v ar: Vojvodina Kranjska , str . 92–97. 10 O potr ditvi de želnih r očino v g l. Gruden: Zgodovina , str . 799–800 ; Nar ed: Kr anjski deželni pri vilegiji, str . 60 ; K oče v ar: P at ent nad v oj v ode F er dinanda, str . 37; Bir ele y: Ferdinand II. , str . 22–24. 384 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers tridesetletne v ojne 11 je deže lnemu knezu namr eč omogočil, da je ukr epal pr oti pr ot estantizmu tudi v lastni h (dednih) deželah. Najpr ej je F er dinand II. nast opil pr oti upornemu plemstvu na Češk em in Mor a v sk em, kjer je posebna k omisija med let oma 1623 in 1626 k onfiscir ala posestv a upornik o v . 12 P o pr e v erjenem notr anjea v strijsk em scenariju s k onca 16. st oletja 13 je F er - dinand II. nat o nast opil pr oti pr ot estantizmu v A v striji nad Anižo, ki je bila med let oma 1620 in 1628 sicer zasta v ljena ba v arsk emu v oj v odi. T u je leta 1624 naj - pr ej u v edel (pr oti)r ef ormacijsk o k omisijo t er začel izg anjati pr edik ant e in pr ot e - stantsk e učit elje, let o zat em so v sem pr ebi v alcem dežele, izvzemši plemstv o, k ot r ok za spr eobrnjenje v k at olišk o v er oizpo v ed določili v elik o noč naslednjeg a leta 1626. Cesarje vi (pr oti)r ef ormacijski ukr epi in tr da ba v arsk a zasta vna oblast so po vzr očali odpor po deželi, ki je v po v eza vi s političnimi in gospodarskimi nape - t ostmi naposled pr er asel v »v elik o kmečk o v ojno« leta 1626. 14 Z zatrtjem upor a se je (pr oti)r ef ormacija v A v striji nad Anižo nadalje v ala. P o uk azu o sr eobrnjenju stano v sk eg a ur adništv a je F er dinand II. 22. aprila 1627 s posebnim gener alnim mandat om pr ed izbir o spr eobrnitv e v k at olištv o ali iz - selitv e posta vil tudi zgornjea v strijsk o plemstv o. Tistim plemičem, ki se niso že - leli spr eobrniti, je cesar posta vil trimesečni r ok za izselit e v in jim spr eg ledal plačilo naknadneg a da v k a od posesti v deželi, ki so jih mor ali pr odati. Kljub pri - zade v anjem za omilit e v odlok a zgornjea v strijski stano vi pri F er dinandu II. niso doseg li v eč od podaljšanja r ok a izselitv e in pr odaje posesti. 15 . (Pr oti)r ef ormacija je pot ek ala tudi v A v striji pod Anižo , čepr a v so jo spo - dnjea v strijski pr ot estantski plemiči zar adi k oncesij, ki jih je F er dinand II. po - delil zv esti fr ak ciji tamk ajšnjih stano v , bolje odnesli. 16 P o cesarsk em ediktu z dne 14. sept embr a 1627 so mor ali pr edik anti in pr ot estantski šolniki deželo zapustiti, 17 spodnjea v strijsk o plemstv o pa za r azlik o od zgornjea v strijsk eg a, ki je so delo v alo v uporu dežel češk e kr one pr oti F er dinandu (1618–1620), ni bilo prisiljeno izbir ati med spr eobrnitvijo v k at olišk o v er oizpo v ed in izselitvijo, k ar je leta 1648 potr dil tudi v estf alski mir . 18 V endar so nadaljnji cesarski dekr eti omejili št e vilo plemiče v , ki so uži v ali omejeno »v ersk o s v obodo«. 19 Na Češ k em je cesar posege l tudi v »usta vni r ed« in kr aljestv o s »pr eno - v ljenim deželn im r edom« 10. maja 1627 spr emenil v dedno posest Habsbur - žano v , nemški jezik pr a vno izenačil s češčino in k at olištv o po vzdignil v edino do v oljeno v er oizpo v ed v deželi. 20 31. junija 1627 je t emu sledil še mandat za pono vno pok at oličanjenje češk eg a plemstv a. 21 Enak a usoda je nat o 9. mar ca 1628 dolet ela Mor a v sk o 22 in 1. a v gusta, k ot r ečeno, tudi pr ot estantsk o plemstv o Štajersk e, K or ošk e in Kr anjsk e. 23 11 Gl. Kleindel: Österreich , str . 136; P ar k er (ur .): The Thirty Years' War , str . 43–92. 12 Sa y er: The Coasts of Bohemia , str . 45–46; W ak ounig: K ontinuitä t und W andel, str . 62. 13 O pot ek u (pr oti)r ef ormacije v notr anjea v strijskih deželah Štajerski, K or oški in Kr anjski ob k oncu 16. in na začetk u 17. st oletja g l. opombi št . 27 in 28. 14 H aider: Geschichte Oberösterreichs , str . 183–185. 15 Pr a v tam, str . 185. 16 P örtner: The Counter-Reformation , str . 138. 17 Kleindel: Österreich , str . 141. 18 P örtner: The Counter-Reformation , str . 138; Haider: Geschichte Oberösterreichs , str . 187. 19 Gl. P örtner: The Counter-Reformation , str . 138. 20 Wink elbauer: Ständefreiheit und Fürstenmacht , T eil 1, str . 98–108; W ak ounig: K ontinuität und W andel, str . 63–68; Bir ele y: Ferdinand II , str . 164. 21 F er dinand II. je 31. junija 1627 izdal pat ent , s k at erim je plemstv o kr alje vine Češk e posta vil pr ed izbir o spr eo brnjenja v k at olištv o ali izselitv e iz dežele. Ang leški pr e v od dela F er dinando - v eg a pat enta za češk o plemstv o je na v oljo v Sa y er: The Coasts of Bohemia , str . 46. Gl. tudi: P ohl in V ocelk a: Habsburžani , str . 194; Bir ele y: Ferdinand II , str . 165. 22 Prim. P ohl in V ocelk a: Habsburžani , str . 194; Bir ele y: Ferdinand II , str . 165. 23 R egina P örtner na v aja, da je F er dinand II. leta 1628 najpr ej 27. mar ca v Gr adcu ustano vil no v o (pr oti)r ef ormacijsk o k omisijo za celotno Notr anjo A v strijo, nak ar so 6. maja na vrst o prišli še poplemenit enci, t or ej plemenit e osebe, ki niso imele deželanstv a. T em je deželni knez zauk a - 385 Letnik 43 (2020), št. 2 F er dinand II. s v oje (pr oti)r ef ormacijsk e politik e ni implementir al zgolj v Šleziji, kjer so g a pr oti t emu ob v ezo v ali dogo v ori z V olino Sašk o, t er v Gornji in Dolnji Lužici, ki ju je pr epustil sašk emu v olilnemu knezu Janezu Juriju I. 24 Po drugi str ani so po plemstvu habsburških dednih dežel ostrino cesarje v e politi - k e občutili tudi drugi pr ot es tanti v Cesarstvu, k o je F er dinand II. 6. mar ca 1629 izdal r estitucijski edikt , s k at erim je naznanil vrnit e v v seh posesti, 25 ki so jih pr ot estanti po letu 1552 pr otipr a vno odtujili Kat oliški cer kvi. 26 Povzetek vsebine patenta P at ent je bil namenjen deželanom gosposk eg a in vit ešk eg a stanu tr eh no - tr anjea v strijskih dežel Štajersk e, K or ošk e in Kr anjsk e. F er dinand v pat entu u v o - doma po v e, da je že od nast opa s v oje v lade naj v eč skr bi v selej pos v ečal odpr a vi v ersk e nesloge v s v ojih dež elah in da bi s v ojim podanik om s pr a v o k at olišk o v er oizpo v edjo zagot o vil zv eličanje. Nat o de želni knez kr atk o po vzame zgodo vino s v ojih prizade v anj na v er - sk em podr očju. Na v aja namr eč, da je izgnal pr edik ant e, 27 izv ajal (pr oti)r ef or - macijo med plemstv om, meščani, tržani in kmeti, 28 s v ojim podanik om je pr e - po v edal, da bi se v tujini udeleže v ali nek at olišk e spo v edi, obhajila ali da bi tam kršče v ali otr ok e in se por očali. Uk azal je tudi, da je tr eba osir ot elim otr ok om in v ar o v ancem deželano v pris kr beti k at olišk e v aruhe, 29 t er pr epo v edal, da bi se mladino pošiljalo na nek at olišk e kr aje in uni v erze. 30 V ta namen je cesar v pr e - t eklosti obja vil že v elik o uk azo v , v endar je deželanom gosposk eg a in vit ešk eg a stanu z neposr edno (pr oti)r ef ormacijo, k ot sam poudarja, v selej prizanesel v zal spr eobrnjenje v k at olištv o ali izselit e v . V slednjem primeru so poplemenit eni izseljenci mor ali pr edložiti seznam s v ojih posesti, od njih plačati deseti pf enig in se izseliti. V k olik or so poplemenit enci želeli pridobiti ek semptnost , so mor ali dok azati, da sodijo med star o plem - stv o (P örtner: The Counter-Reformation , str . 138–139). 24 Bir ele y: Ferdinand II , str . 165. 25 F r anzl: Ferdinand II. , str . 238; Bir ele y: Ferdinand II , str . 194–202 ; 212–215. Izv edba r estitucij - sk eg a edikta bi za W ürtt ember g, naj v ečji t erit orij na jugozahodu cesarstv a, pomenila izgubo ene tr etjine ozemlja. O t em g l. R usak o v ski y: R aubmor d oder Glaubenstat , str . 201–202. 26 O prilaščanju cer kv enih poses ti g l. St ollber g-Rilinger: Das Heilige Römische Reich , str . 59–63, 66–69. 27 F er dinand je 13. sept embr a 15 98 izgnal pr edik ant e iz Gr adca in Judenbur g a na Štajersk em. Nat o je na vrst o prišla Kr anjsk a, nad v oj v oda je namr eč 22. okt obr a 1598 izdal uk az, ki je pod gr ožnjo smrtne k azni v elel, naj v si pr ot estantski pr edik anti in učit elji še ist eg a dne do sonč - neg a zahoda zapustijo Ljubljano in v tr eh dneh v se nad v oj v odo v e dežele. Uk az je v kr anjsk o pr est olnico prispel 29. okt obr a. Celo v cu je bilo takr at prizanesen o, saj je mest o pripadalo deželnim stano v om (V al v asor: Die Ehre , VII., str . 464–465; Gruden: Zgodovina , str . 823–824; Dimitz: Geschichte Krains , III. The il, str . 285). Nat o je dežel ni knez 12. no v embr a 1599 izdal poseben pat ent , s k at erim je s v oje v eč k ot let o dni star e uk aze pono vil (d v a primer k a: SI A S 1097, mapa 2 (Ce sarski pat enti 1560–1619), št . 92 in SI A S 1, Viced omski ur ad, šk. 261 (f asc. 135), lit . R, XIV/9). Gl. obja v a in pr e v od: K oče v ar , P at ent nad v oj v ode F er dinanda, str . 31–64. 28 (Pr oti)r ef orm acijsk o k omisijo , ki je med decembr om 1599 in a v gust om 1600 pr ečesala Šta - jersk o, je v odil sek o v ski šk of Mart in Br enner . Sept embr a 1600 se je nat o lotil še K or ošk e. K o - misijo na Kr anjsk em je v odil ljubljanski šk of T omaž Hr en. Delo je začel 22. decembr a 1600, nek olik o k asneje k ot njego v štajerski k oleg a, v endar si je za (pr oti)r ef ormacijo vzel k ar slabi d v e leti časa in jo opr a vil t emeljit eje k ot Br enner (Gruden: Zgodovina , str . 827–833; Höf er: Bischof Martin Br enner , str . 21–40 ; Dolinar: Ljubljanski škofje , str . 112; Dolinar: Die Gegenre- formation , str . 332). 29 P odobnih odr edb deželneg a kneza o k at oliških v aruhih za sir ot e je bilo v erjetno v eč, njiho v o u v elja v ljanje pa t eža vno. Gl. SI A S 2, Deželni stano vi za Kr anjsk o, 1. r eg., šk. 935, Sammlung von Verordnungen verschiedenen Inhalts aus dem 16. und 17. Jahrhundert , (1618, december 14., Gr adec); (1628, okt obr a 12., Gr adec); (1637, januarja 11., Gr adec). 30 F er dinando vih odlok o v , ki so pr epo v edo v ali študij na tujih, nek at oliških uni v erzah, je mor alo biti sicer v eč, ede n od t eh je bil izdan aprila 1627 (SI A S 1079, Zbir k a normalij, mapa 3 (Cesar - ski pat enti 1620–1700), št . 108 (1627, april 30., Dunaj). 386 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers upanju, da bi se plemstv o v skr bi za lastno zv eličanje vrnilo h k at oliški v er oiz - po v edi s v ojih pr ednik o v . F er dinand nadaljuje, da njego v trud za obno v o v ersk e sloge, božje sla v e t er tudi t ostr ansk e in onostr ansk e blaginje ni ostal br ez uspeha, saj so št e vilni deže - lani spr ejeli k at olišk o v er oizpo v ed. Kljub t emu cesarje v trud pri drugih plemi - čih ni obr odil sado v . Sledi v ladarje v a osebna izpo v ed, v k at eri cesar deželanom obelodani, da se čuti osebno odgo v orneg a za zv eličanje in dušni blagor s v ojih podanik o v t er tudi, da v s v ojih deželah podpir a Kat olišk o cer k e v . Nat o pouda - ri star o patriar halno v ez med dinastijo in notr anjea v strijskim plemstv om, saj F er dinand II. na v aja, da noče, da bi notr anjea v strijsk e plemišk e r odbine ostale prikr ajšane za dr agocenost dušneg a blagr a. S v oj namen cesar ut emeljuje s s v ojo očet o v sk o ljubeznijo, pr et eklimi zaslug ami notr anjea v strijskih plemiških r od - bin za njego v o dinastijo in domo vino t er tudi z dejstv om, da se je sam r odil v no - tr anjea v strijskih deželah in tam pr eži v el v ečji del s v ojeg a ži v ljenja, čemur doda še dejstv o, da mu je notr anjea v strijsk o plemstv o ostalo zv est o tudi v neda vnem času, k o so zop er njego v o v lada vino v št e vilnih drugih deželah izbruhnili upori. Nadaljuje, da je bil pot emtak em primor an, da tudi pr eo stale notr anjea v - strijsk e deželane gosposk eg a in vit ešk eg a stanu obeh spolo v pod vrže s v oji (pr o - ti)r ef ormaciji, ta je namr eč, k ot poudarja cesar , izr az njego v e očet o v sk e ljubezni, h v aležnosti in skr bi za njiho v o zv eličanje. P oleg t eg a bo obno v ljena v ersk a eno - tnost prispe v ala k blaginji v notr anjea v strijskih deželah, še dodaja. Za spr eobrnjenje v k at olišk o v er oizpo v ed cesar nek at oliškim deželanom posta v lja r ok eneg a leta od dne v a izsta vitv e pat enta [t or ej do 2. a v gusta 1629] in jim nar oča, naj se g lede t eg a zg lasijo pri pooblaščenem namestnik u notr anjea v - strijskih dežel Janezu Ulrik u knezu Eggenber gu in v oj v odi Krumlo v šk emu, ali, v primeru njego v e odsotnosti, pri tajnih s v etnikih v Gr adcu. Tistim deželanom, ki se ne namer a v ajo spr eobrniti, nadaljuje F er dinand, po izt ek u določeneg a r ok a eneg a leta, ni v eč do v oljeno pr ebi v ati v njego vih deželah, zat o naj ti po primerni ceni pr odajo s v oje posesti in se izselijo. V k olik or k omu od izseljence v 31 ne bi uspelo pr odati s v oje posesti v danem r ok u eneg a leta, lahk o za t o v naslednjih še - stih mesecih poskr bijo njego vi k at oliški sor odniki ali drugi k at oličani, po njego vi lastni izbiri. P o pr et ečenem dodatnem polletnem r ok u [t or ej od začetk a f ebruarja 1630 dalje] naj pr odajo posesti izseljence v pr e vzamejo deželnoknežja oblastv a. K zgor njim določilom cesar nat o doda d v e pomembni k oncesiji. Prv a določa, da fidejk omisnih posesti 32 ni tr eba pr odati, t em v eč naj njiho vi izselje - ni nek at oliški lastniki doho dek od njih pr ejemajo v tuj ino, drug a pa, da tistim 31 Nek at olišk e osebe, ki so se na podlagi obr a vna v aneg a pat enta namest o za spr eobrnjenje v k at olištv o odločile za izselit e v iz habsburških dednih dežel, v t ej r azpr a vi označujemo z ozna - če v alcem »izseljenci«. V lit er aturi se zanje upor abljata tudi izr aza »ek silanti« (Exulanten ) in »begunci« ( g l. K oče v ar: Vojvodina Kranjska , str . 208–223). Izbiri označe v alca so botr o v ali pr a vni vidiki, ki so v sr edišču pozo rnosti r azpr a v e. Pr a vna podlag a obr a vna v aneg a pat enta je bil » A ugsburški v erski mir« iz leta 1555, ki je poleg načela Ubi unus dominus, ibi una sit religio ozir oma cuius regio, eius religio v par agr afu 24 podanik om, ki ne že lijo spr ejeti v er oizpo v edi s v ojeg a deželneg a kneza, dal pr a vico do »odselitv e in priselitv e« (Ab- und Zuzug ). Slednjeg a določila se je nat o prijelo ime »pr a vica do izselitv e« ozir oma Abzugsrecht bei Bekenntniswe- chsel in ius emigrandi . K er je šlo pri odselitvi nek at olišk eg a plemstv a notr anjea v strijskih dežel po letu 1628 dejansk o za izv ajanje zgor aj omenjene pr a vice, jih s pr a vneg a stališča lahk o do - jemamo za »izsel jence« (K öbler: Le xik on der eur opäischen R echtsgeschicht e. https://www . k oebler ger har d.de/zw er g a-f.htm (21. 9. 2020); St ollber g-Rilinger: Das Heilige Römische Rei- ch , str . 60–63, 66–69). 32 V času nastan k a obr a vna v aneg a pat enta leta 1628 je bilo na Kr anjsk em le eno fidejk omisno posestv o, in sice r R ado v ljica, ki jo je imela v lasti družina Thurn- V alsassina. R ado v ljiški fi - dejk omis je s s v ojim t estamentarnim določilom 24. f ebruarja 1616 ustano vil Janez Ambr ož gr of Thurn- V alsa ssina. P o njego vi smrti leta 1621 je fidejk omis podedo v al njego v ist oimenski pr anečak Janez Ambr ož, ki je R ado v ljico posedo v al tudi ob obja vi pat enta o spr eobrnjenju pr ot estantsk eg a plemstv a ( g l. Smole: Graščine , str . 407; Pr einf alk: Gr ofje Thurn- V alsassina, str . 247–264; SI A S 311, Zbir k a fidejk omiso v , Fidejk omisne g la vne knjige, Hauptbuch I., f ol. 177). 387 Letnik 43 (2020), št. 2 deželanom, ki se [v skladu s par agr af om 24 » A ugsburšk eg a v ersk eg a miru«] 33 poslužijo pr a vice do izselitv e ozir oma beneficii emigrationis , k ot g a imenuje F er - dinand II., ni tr eba plačati naknadneg a da v k a od njiho v eg a pr odaneg a imetja in posesti. T emu je dodano do v oljenje nek at oliškim deže lanom, ki se izseljujejo, da lahk o za prija v o s v ojih mor ebitnih t erjat e v , za upr a v o fidejk omisnih posest e v in za nadalje v anje sodnih pr oceso v , ki jih v odijo na sod iščih, pooblastijo s v oje k at olišk e sor odnik e ali druge k at oličane. P oleg t eg a so zade v ajoče instance že dobile posebno odr edbo, naj pospešijo obr a vna v e nek at oliških deželano v , ki se izseljujejo. Ces ar našt et e k oncesije nek at oliškim izselje ncem označi k ot prizna - nje zv est e drže notr anjea v strijskih deželano v . Nadalje uk azuje F er dinand g lede skr bništv a nad sir otami, naj nihče od tistih nek at oliških deželano v , ki se izseljujejo, ne jemlje s seboj iz dežele s v ojih v ar o v ance v . Slednje določilo se je nanašalo zlasti na tist e mladoletne v ar o v ance, ki so imeli pok ojne očet e in ži v e mat er e. Nek at oliški deželani so se mor ali po v - sem od po v edati skr bništvu in drugim položajem. Pr ed odhodom iz dežele so mor ali prist ojnim instancam pr edložiti s v oje r ačune, ki so jih izseljenci dolžni pr edložiti pr ed odhodom, t er tudi t . i. dolžna pisma in plačati manjk ajoči osta - nek. Pr a v tak o so mor ali oddati ustano vna pisma in cer kv ene listine, ki so jih imeli, in od t eh oddati cer kv ene dohodk e. V naspr otnem primeru jim je deželni knez zagr ozil s sekv estr acijo njiho v e posesti. Sledi pr epo v ed , da bi se nek at oliški izseljenci iz notr anjea v strijskih dežel vr ačali, bi v ali in tr go v ali v deželah F er dinanda II. Pr epo v ed je v eljala tak o za ne - k at olišk e plemiče, ki so se izselje v ali ozir oma so se imeli namen izseliti, k ot tudi za neplemišk e izseljence, ki so notr anjea v strijsk e dežel e že zapustili. Izseljenci so za v st op v cesarje v e (ded ne) dežele potr ebo v ali izr ecno pisno do v oljenje ce - sarja al i njego vih oblast e v . Cesar je določil tudi, da pr epo v ed v st opa pr eneha, če bi se nek at oliški izseljenci spr eobrnili v k at olišk o v er oizpo v ed. F er dinand II. nat o nek at oličane, ki se namer a v ajo izse liti, pos v ari, naj v celoti spoštujejo njego v a do ločila in jim v naspr otnem primeru zagr ozi s k a - znijo. S v arilo se je nanašalo zlasti na fikti vne pr odaje posesti. Cesar nat o uk a - zuje pooblaščenemu namestnik u notr anjea v strijskih dežel Janezu Ulrik u knezu Eggenber gu in v oj v odi Krumlo v šk emu t er tajnim s v etnik om v Gr adcu, naj se držijo določil pat enta in poskr bijo, da se bodo izv ajala . Za k onec F er dinand II. pono vno pozi v a nek at olišk o plemstv o, naj se drži njego vih odr edb, saj jim je, k ot poudarja, dal na v oljo do v olj časa za r azmislek. P oleg t eg a se bodo tisti nek at oli - ški deželani, ki se namer a v ajo spr eobrniti v k at olišk o v er oizpo v ed, o njej lahk o poučili pri k at oliških dušnih pastirjih v samostanih in cer kv ah. Posledice patenta F er dinando v pat ent o spr eobrnjenju ali izselitvi pr ot estantsk eg a plem - stv a je po vzr očil, da je Štaj ersk o, K or ošk o in Kr anjsk o sk upaj zapustilo nek aj nad 750 plemiče v . 34 Doslej najobsežnejši seznam a v strijskih plemiških izse ljen - ce v pr ot estantsk e v er oizpo v edi je sept embr a 1629 sesta vil znameniti tr go v ec z umetninami iz A ugsbur g a Philipp Hainhof er (1578–1647), 35 t eg a je nat o leta 33 Gl. Augsburger Religionsfrieden . http://r a.smixx.de/media/files/A ugsbur ger-R eichsabschi - ed-1555.pdf (21. 9. 2020). 34 Ocene št e vila plemiških izselje nce v se spr eminjajo: 754 (Schnabl: Österreichische Exulanten , str . 59), 760 (P ör tner: Counter-Reformation , str . 141). Pri Wink elbau erju so podatki 750 izse - ljence v s Štajersk e in 160 s K or ošk e (Wink elbauer: Ständefreiheit und Fürstenmacht , T eil 2, str . 51). Gl. tudi K oče v ar: Vojvodina Kranjska , str . 201–284. 35 Blendinger , Hainhof er , Philipp. Neue Deutsche Biographie . https://www .deutsche-biogr aphie. de/pnd118700804.html#ndbcont ent (29. 9. 2020); Dimitz: Geschichte Krains , III. Theil, str . 376–377. 388 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers 1862 v r e viji Anzeiger für Kunde der deutschen Vorzeit obja vil A dalbert Heinri - ch H or and. 36 Na podlagi Hainhoff erje v eg a seznama je A ugust Dimitz za tr etji zv ezek s v oje Geschichte Krains iz leta 1875 sesta vil izv leček, ki v sebuje imena plemiških izseljence v iz Kr anjsk e. 37 T ak o imeno v ani Hainhoff er-Dimitze v seznam kr anjskih plemiških izse - ljence v obseg a najmanj 102 osebi, v endar jih je bilo nek olik o v eč, saj v d v eh primerih t očno št e vilo družinskih člano v ni na v edeno. Če upošt e v amo, da je iz tr eh notr anjea v strijskih dežel odšlo 754 plemiških oseb, 38 ugot o vimo, da so Kr anjci pr edst a v ljali v saj 7,4 odst otk a notr anjea v strijskih izseljence v . Med njimi je bilo 32 polnoletnih moških (po v sej v erjetnosti z deže lanskim statusom), 39 30 polnoletnih že nsk in v eč k ot 38 mladoletnih oseb. Odšli so člani 18 kr anjskih plemiških dru žin: Eg kh, Gall, Lamber g, P ar adeiser , P ečo vič (P etscho witsch), Ai - chelber g, Apf altr er , Mor dax, Moscon, R ain, R auber , R aumschüssl, Sche y er , Sch - w ab, Čr nomaljski (T schernembl), W az, W agen in Čečk er (Zetschk er). Le za tri od našt etih družin lahk o sklepamo, da so s t em na Kr anjsk em tudi izumr le, in sicer za družine: P ečo vič (P etscho witsch), R ain in Črnomaljski (T schernembl), 40 v endar br ez dodatnih r azisk a v t eg a tr enutno še ne mor emo potr diti. W erner Wilhelm Schanbl ugota v lja, da je bil v notr anjea v strijskih deže - lah pogost vzor ec, da so v iz ogib popolni izgubi posest e v pr ot estantsk e družine izmed s v ojih člano v izbr ale pr ot estantizmu manj pr edane člane, ki so (ur adno) pr est opili v k at olišk o v er oizpo v ed in po izplačilu sor odnik o v pr e vzeli celotno imenje (poses ti) družine. T ak o so primeri, da je določena družina v celoti zapu - stila deželo, r elati vno r edki ne le na Kr anjsk em, t em v eč tudi na Štajersk em in K or ošk em. 41 V ečina notr anjea v strijskih plemiških druž in se je takr at r azdelila na pr ot estantsk e in k at olišk e v eje. 42 Hipot etični k ompar ati vni izr ačun deleža pr ot estantskih izseljence v g le - de na celotno stano v sk o k orpor acijo na Kr anjsk em lahk o nar edimo na podlagi popisa kr anjskih deželnih stano v s 3. decembr a 1590 , 43 ki je sicer nastal k ar osemintrideset let pr ed obr a vna v anim F er dinando vim pat ent om, v endar za ta čas pr edsta v lj a najzaneslji v ejši znani t o vrstni vir . Leta 1590 je kr anjsk e deželne stano v e sesta v ljalo 117 član o v , od t eg a de v et pr elat o v , 25 gospodo v , 71 vit ezo v in opr od t er 12 deželnoknežjih mest . S 96 deželani ozir oma 82,05 odst otk a so le vji de lež stano v sk e k orpor acije pr edsta v ljali na d v e k uriji r azdeljeni plemiči iz 45 druž in. 44 Če našt et e št e vilk e primerja mo z zgor aj omenjenim Hainhoff er-Di - mitze vim sezn amom, ki na v aja 32 Kr anjce v , 45 pridemo do sklepa, da je Kr anjsk o med let oma 1628 in 1629 zapustilo 33,33 odst otk a ozir oma ena tr etjina ple - miče v z deželanstv om. P oleg t eg a bi pot emtak em lahk o sklepali, da je deželo 36 H or and: Oest err eichische Ex ulant en, št . 9, str . 316–319; št . 10, str . 353–357; št . 11, str . 393– 396; št . 12, str . 433–436. 37 Dimitz: Geschichte Krains , III. Theil, str . 374–381; popis sta nat o obja vila tudi Mat e vž K ošir (K o - šir: Stanovska uprava , str . 30) in a vt or t e r azpr a v e (K oče v ar: Vojvodina Kranjska , str . 208–223). 38 Schnabel: Österreichische Exulanten , str . 59. Primerjaj: P örtner: The Counter-Reformation , str . 141. Wink elbauer na v aja, da je Štajersk o zapustilo približno 750 plemiče v , K or ošk o pa v eč k ot 160 (Wink elbauer: Ständefreiheit und Fürstenmacht , T eil 2, str . 51). 39 R egina P örtner na v aja, da je F er dinand II. namr eč že 6. maja 162 8 uk azal notr anjea v strijskim poplemenit encem br ez deželanstv a, naj se spr eobrnejo v k at olištv o ali izselijo (P örtner: The Counter-Reformation , str . 138–139). 40 Gl. K oče v ar: Vojvodina Kranjska , str . 208–224, 280–284. 41 Schnabl: Österreichische Exulanten , str . 59–60. 42 Wink elbauer: Ständefreiheit und Fürstenmacht , T eil 2, str . 51. 43 AR S, SI A S 2, Deželni stano vi za Kr anjsk o, I. r eg., šk. 432 (f asc. 29 0a), V erzaichnus der Herr en vnd Landleüth v on allen vier St enden des F ürsst enthumbs Cr ain so zu Einem Landtag fürne - mlich zuerf or der n. Gl. tudi: Nar ed : Seznami kr anjsk eg a plemstv a, str . 326; K oče v ar: Vojvodina Kranjska , str . 228–235. 44 AR S, SI A S 2, Deželni stano vi za Kr anjsk o, 1. r eg., šk. 432 (f asc. 290a), V erzaichnus der Herr en vnd Landleüth. 45 Dimitz: Geschichte Krains , III. T heil, str . 374–381; K oče v ar: Vojvodina Kranjska , str . 208–223. 389 Letnik 43 (2020), št. 2 zapustilo 27,3 5 odst otk a ozir oma dobr a četrtina pot encialnih člano v deželneg a zbor a, če št e vilo izseljence v primerjamo s celotno stano v sk o k orpor acijo. 46 V endar je bil delež izseljen ce v po v sej v erjetnosti nek olik o nižji, saj so kr anjski dežel ni stano vi v osemintridesetih letih, ki so pr et ekla od stano v sk eg a popisa leta 1590 do F er dinando v eg a pat enta leta 1628, v s v oje vrst e spr ejeli tudi v eč no vih deželano v . Do d v eh v ečjih v alo v spr ejemanja no vih deželano v je prišlo med let oma 1598 in 1607 t er na začetk u d v ajsetih let 17. st oletja. Če pri t em upošt e v amo, da so nek at er e družine izumr le in da so nek at eri pr ot estantski plemiči deželo zapustili že pr ed let om 1628, bi lahk o zelo čez palec r ekli, da je delež pr ot estantskih plemiče v na Kr anjsk em mor da pr edsta v ljal slabo četrtino ali mor da petino plemiških deželano v . Se v eda gr e pri t ej oceni za zdaj le za hi - pot etični sklep. 47 P oleg izselitv e se je znat en delež pr ot estantskih deželano v odločil za spr eobrnit e v . Seznamo v spr eobrnjeneg a plemstv a še ne poznamo, v endar lahk o dinamik o k on v erzij v k at olištv o spr emljamo na podlagi Letopisa Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove , Dr užbe, ki je odigr ala pomembno v logo v pr ocesu k a - t olišk e obno v e. V al spr eobrnjenj se je, po jezuitskih por očilih sodeč, napo v edo - v al že leta 1624, nak ar je let o zat em k at olišk o v er oizpo v ed spr ejel deželni mar - šal Ditr ih bar on A uersper g, 48 vr h pa je št e vilo spr eobr njenj doseg lo pr a v leta 1628. P ot em št e vilo spr eobrnjence v počasi pojema do leta 1637. E dino let o v t em int erv alu, za k at er o v Letopisu ni podatk o v o k on v ertitih, je let o 1634. 49 Med ključnima let oma 1627 in 1633 jezuiti omenjajo, da se je pri njih spr eobrnilo 133 ose b. 50 Za t e osebe lahk o sklepamo, da so bile po v ečini plemišk eg a stanu, v endar popolnoma v se t o got o v o niso bile, 51 ozir oma niso bili v si spr eobrnjenci v k at olištv o domačini. 52 Kljub dejstvu, da F er dinando v pat ent iz leta 1628 v zgodo vini pr ot estan - tizma na pr ost oru notr anjea v strijskih dežel pr edsta v lja eno izmed ključnih cezur , saj je A ugsburšk o v er oizpo v ed na Štajersk em, K or ošk em in Kr anjsk em dok ončno potisnil v ileg alo, r ez v dejansk em ži v ljenju v endar le ni bil tak o ost er k ot na papirju. T ak o k ot z dr ugimi so imele oblasti tudi z udejanjanem t e F er di - nando v e (pr oti)r ef ormacijsk e odr edbe v elik e t eža v e, na k ar med drugim k aže gener alni mandat iz leta 16 31, ki g a je F er dinand II. izd al posebej za Kr anjsk o. Cesar v njem pozi v a v se pr ebi v alce dežele, ki so še v »v erski zmoti«, naj se spr e - obrnejo v k at olišk o v er o s v ojeg a deželneg a kneza ali pl ačajo deseti pf enig in se izselijo. Plačila deset eg a pf enig a so bili opr oščeni le deželani. T a zapo v ed daje slutiti, da so bili v deželi še v edno tudi pr edsta vniki drugih sloje v , ki so vztr ajali pri A ugsburški v er oizpo v edi. Cesar se nat o prit ožuje, da so se nek at eri izseljenci skri v aj vrnili v deželo, in nar oča v sem, naj bodo pozorni na osebe, ki niti ob v e - liki noči ne pridejo k spo v edi in obhajilu. 53 46 K oče v ar: Vojvodina Kranjska , str . 280–281, 281–284. 47 Pr a v tam, str . 280–281. 48 Letopis Ljubljanskega kolegija , str . 102; Ditrih A uersper g (2. junij 1578–25. a v gust 1634). Gl. Pr einf alk: Auerspergi , str . 421. 49 Gl. Letopis Ljubljanskega kolegija , str . 115–117. 50 Letopis Ljubljanskega kolegija , str . 105–114. Študija o t em: K oče v ar: Vojvodina Kranjska , str . 202–208. 51 Najbrž je bil leta 1632 med spr eobrnjenci v Ljubljani tudi pr ot estantski t eolog Janez Št ef an V er bec, ki je nek daj pr eda v al na uni v erzi v Leipzigu. Gl. Letopis Ljubljanskega kolegija , str . 110–111. 52 Gl. Letopis Ljubljanskega kolegija , str . 99–109. 53 SI A S 2, Deželni stano vi za Kr anjsk o, 1. r eg, šk. 97 (f asc. 54/12/13), E cclesiastica: Lut ertum Gegenr ef ormation 1595–1631 Gener ale und P at ent e. Alt . 54.c ( g l. K oče v ar: Vojvodina Kranj- ska , str . 152–168). 390 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva notranjeavstrijskih dežel (1628, avgust 1., Dunaj) Original: SI A S 1097, Zbir k a normalij, Cesarski pat enti 1620–1700, št . 110. Dimenzije originala: 81,7 x 59,9 cm; br ez filigr ana. Pečat: Pritrjen cesarski pečat okr og le oblik e, odtisnje n v papir , pr emer 6,4 cm. Sr edi pečatneg a polja pr e v laduje d v og la vi cesarski or el z nimboma, nad k at erima je cesarsk a kr ona. Dv og la vi or el na prsih nosi z v erigo vit ešk eg a r eda Zlat eg a runa obdan o v alen ščit v k artuši, nad k at erim je kr ona. Četv erjeni ščit v prv em kv adr atu prik azuje gr b Ogrsk e (stari gr b), v drugem kv adr atu gr b Češk e, tr etji kv adr at pr edsta v lja sek ani ščit z gr boma A v strije spr edaj in Bur gundije za - daj, četrti kv adr at prik azuje četv erjeni ščit z gr boma Kastilje v prv em in četrt em kv adr atu t er Leona v drugem in tr etjem kv adr atu. Okr og pečatneg a polja t eče r a v en tr ak s pečatnim napisom, zapisanim v k apitali, ki se g lasi: »FERDIN AND V S II D(ei) G(r atia) EL(ectus) R OM(anorum) IMPE(r at or ) S(emper) A(ugustus) GER(maniae) HVNG(ariae) BOH(emiae) Z C 1 REX AR CH(idux) A V S T(riae) DU X B V(r gundiae) et c. et c.«). 2 Zapisi na originalu: na o vitk u piše: Poziv nazaj k kat. veri, sicer zapoved izselitve (r egesta ozir oma po vzetk a v sebine ni). Na hr btni str ani pat enta sta zapisa: »3/« in »Ka yß er licher und landtsfür - stlich gener al w egen der uncatholischen herrn und landtlaüth, auch ander adels manß- und w eibspersonen, sich inner jahr und tag ausser landts zubegeben, den 1. augusti anno 1628t en.« Drugi primerki patenta: St eiermär kisches Landesar chi v (StLA), P at ent e und K urr ende n, Sammlung, K. 25; Diözesanar chi v Gr az - Seck au (D A), R eligions - bericht e Pr ot estantismus, 1598–1730. Ohranjenost: dok ument je r azmer oma dobr o ohr anjen, a k er je bil dalj časa pr epognjen, so na njem nastale pošk odbe. V spodnj em delu je zlasti na d v eh mestih popustilo lepilo, 3 poleg t eg a je tu mogoče najti nek aj manjših r azjed. Oblika dokumenta: tisk. Vrsta dokumenta: cesarski pat ent ( gener alni mandat). Objave dokumenta: Schmidt , W . A.: Das letzt e Gegenr ef ormationspat ent F er dinands II. für Inner öst err eich v om 1. A ugust 1628. V : Jahrbuch der Gesell- schaft für die Geschichte des Protestantismus in Österreich 1902, št . 22, str . 172– 180; Lo serth, Johann: Akten und Korrespondenzen zur Geschichte der Gegenre- formation in Innerösterreich unter Ferdinand II . Z w eit er T eil. V on der A uflösung des pr ot estant ischen Schul- und Kir chenminist eriums bis zum T ode F er dinands II. 1600 –1637 (F ont es r erum A ustriacarum. LX. Band). Wien: In K ommission bei Alfr ed Hölder , 1907, št . 2466, str . 814–821. Literatura: Dimitz: Geschichte Krains , III. Theil, str . 37 4–381; Pr elesnik: Pr otir ef ormacija, IV . članek, str . 332–333; Gruden: Zgodovina , str . 844–846, Vil - f an: Struktur a stano v , str . 180; K ošir: Stanovska uprava , str . 29–31, 84; K ošir: Die kr ainischen Landstände, str . 135, 140, Wink elbauer : Ständefreiheit und Für- stenmacht , T eil 2, str . 51; P örtner: The Counter-Reformation , str . 138–143; Sch - nabel: Österreichische Exulanten , str . 58–61; Štih in Simoniti: Na stičišču svetov , str . 256 ; Jerše: V er a, upanje, oblast , str . 76, 90; K oče v ar: Vojvodina Kranjska , str . 80–85, 133–151, 201–284. 1 Tir onsk a nota, tr anskribir ana z v elik o čr k o Z, je okr ajša v a za latinski »et«, v po v eza vi z v erzal - k o »C « pr edsta v lja okr ajša v o za »et c.« (et cetera ). O t em g l. tudi načela diplomatične tr anskrip - cije pat enta in K otar , Vladarski pečati, str . 19, 20–22, 28. 2 Analiza pečatneg a polja upošt e v a vzor ec Jerneja K otarja ( g l. K otar: Vladarski pečati, str . 15– 34), ki se mu na t em mestu v ljudno zah v aljujem za nesebično pomoč. 3 P apirno podlago pat enta namr eč sesta v ljajo trije med seboj zlep ljeni tr ak o vi. 391 Letnik 43 (2020), št. 2 Načela diplomatičnega prepisa Diplomatični pr epis sk uša v saki čr ki in znak u izvirnik a v v seh položajih najti ustr eznico v pr episu. Besedilo izvirnik a je v nemšk em jezik u in natisnjeno na papir z nemšk o pisa v o, imeno v ano fr aktur a (die F r aktur). 1 Na nek aj mestih besedilo v sebuje besede, besedne zv eze in dele besed, ki so zapisani s pisa v o, imeno v ano antikv a (die Antiqua), 2 gr e za besede v latinsk em jezik u ali germani - zir ane latinsk e in italijansk e besede. Distink cijo med d v ema čr k opisoma diplo - matični pr epis ponazarja na način, da je pr et ežni del besedila, ki je v izvirnik u natisnjen v fr akturi, tr anskribir an v pok ončnem (na v adnem) načinu, v se čr k e, ki so v izvirnik u odtisnjene v antikvi, so pr episane v ležeči (poše vni) obliki (npr . »… aller hand hailſambe general vnd special Mandata …«). Diplomatični pr epis ne v sebuje tr anskripcije lastnor očnih podpiso v dok umenta, t em v eč t e v sebuje kritični pr epis, imena podpisnik o v dok umenta pa so pr edsta v ljena tudi v po - sebni tabeli. Besedilo, zapisano v fr aktu ri, v sebuje lig atur e: ch, ck, er , ff, ll, ſſ, ſt in tz, besedilo v antikvi pa: ct , fi in ſt , ki jih diplomatični pr epis ne upošt e v a. V endar pr epis dosledn o upošt e v a r azlik o v anje med dolgim s: ſ in ostrim s: s (npr . »diſes vnſers«). Pr a v tak o upošt e v a r azlik o v anje med na v adnim malim r: r in okr og lim malim r ozir oma r-r otundo: ꝛ (rundes r , r rotunda ), npr . »Oeſt er ꝛ eich«. Okr og li mali r ( ꝛ ) na d v eh mestih v izvirnik u nadomešča tir onsk o not o k ot okr ajša v o za latinsk o besed o et (in), in si cer v okr ajša vi za et c. (et cetera – itd., in tako dalje ), k ar diplomatični pr epis upošt e v a (npr . » ꝛ c.«). Tir onsk a nota, k ot okr ajša v a za et , se v do k umentu poja vi le enkr at , in sicer v pečatnem napisu, kjer je tr anskribi - r ana z v elik o čr k o Z (npr . » Z C«). 3 Diplomatični pr epis dosled no upošt e v a tak o nadpisane čr k e ͤ (npr: »a ͤ «, »o ͤ «, »u ͤ «) k ot tudi pr eg lase, k ar se v pr edlogi sicer poja vi le enkr at , in sicer: ö (npr . »möcht en«). Upošt e v a tudi nadpisane znak e za pod v ojitv e nad čr k o m (  ) npr . »geno  nen«, čr k a m pa v t em primeru ni pod v ojena. Upošt e v ani so tudi nadpisani znaki nad čr k o e (ẽ), ki nak azujejo, da je za čr k o e g las m (npr . »It ẽ«). Nobena od okr ajša v ni r azr ešena. Zapiso v anje čr k: i, j, u, v in w dosledno sle - di pr edlogi (npr . »jhr er«, »Vſusfructus «, »... jederzeit in jr er aner bt en T r ew …«). Zapiso v anje v elikih in malih začetnic zv est o sledi pr edlogi, ne g lede na položaj v elik e začetnice (npr . »Er bF u ͤ rſt enthumben«). V tr anskripciji ni r eduk cije pod - v ojenih k onzo nant o v , pr epis zv est o sledi pr edlogi (npr . » A uffrichtig k eit«, »zuu - er k auff en«). Int erpunk cija diplomatičneg a pr episa zv est o sledi pr edlogi. Pr epis upo - št e v a tudi poše vnice: /, ki so ar bitr arno pisane nestično z besedami, ki jih lo - čujejo. V pr edlogi so na d v anajstih mestih po v edi med seboj ločene z vidno daljšimi pr esledki, k ar je v pr episu naznačeno z odsta v ki. Mesta, kjer je besedi - lo v pr edlogi pošk odo v ano, so v pr episu označena z og latimi oklepaji: [ ] (npr . »de[mn]ach«), manjk ajoče besedilo je na mestih, kjer o v sebini ni d v oma, dodal a vt or r azpr a v e. V drugih primerih so manjk ajoče čr k e po vzet e na podlagi drugih obja v dok umenta. T o vrstni dodatki so opr emljeni z besedilno-kritičnimi opom - bami pod črt o. 1 »F r aktur , die … (heut e nicht mehr gebr äuchliche) Druck schrift mit gebr ochenen Linien; deu - tsche Schrift« (F r aktur . Duden . https://www .duden.de/r echtsch r eibung/F r aktur (27. 10. 2020)). »fr aktúr a -e ž (ȗ) … 2. tisk. tisk ana gotica: napis v fr akturi« (F r aktur a. Fran . https:// fr an.si/isk anje?View=1&Query=fr aktur a (19. 10. 2020)). 2 » Antiqua, die … allgemein gebr äuchliche Buch- und Schr eibschr ift; Lat einschrift« (Antiqua. Duden . https://www .duden.de/r echtschr eibung/Antiqua (27. 10. 2020)). » Antiqua f antikv a (vrsta tisk arskih čr k)« (Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar , str , 58). »antíkv a -e ž ( ȋ) tisk. latinsk e čr k e klasicističneg a slog a … antíkv a -e ž, pojm. ( ȋ) tisk. |vrsta čr k|« (Antikv a. Fran . https://fr an.si/isk anje?View=1&Query=antikv a (21. 9. 2020)). 3 Gl. opis pat enta zgor aj. O tir onski noti g l. K otar: Vladarski pečati, str . 19, 20–22, 28. 392 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers P oleg pr edloge iz Zbir k e normalij, ki je služila za tr anskripcijo t e obja v e, bi posamezne izv ode pat enta nemar a lahk o našli še v drugih f ondih Ar hi v a R e - publik e Slo v enije 4 t er tudi v nek at erih drugih slo v enskih in a v strijskih ar hi vih. Primer k e pose dujeta Štajerski deželni ar hi v (StLA) 5 in gr ašk o-sek o v ski Šk ofijski ar hi v (D A) 6 v Gr adcu. Besedilo pat enta sta na začetk u 20. st oletja že obja vila W . A. Schmidt (1902) in Johann Loserth (1907), v endar se zar adi pomembnosti t eg a vir a za slo v ensk o zgodo vino zdita smiselna tak o pr e v od v slo v enski jezik k ot vno vična obja v a dok umenta na podlagi v Slo v eniji hr anjeneg a izvirnik a. Diplomatični pr epis v primerja vi s kritičnim v sebuje zgolj besedilno-kri - tične opombe, ki so alf abetir ane. Mest o pečata je označeno z ar bitr arno okr aj - ša v o L.S. (locus sigilli ). 4 W . A. Schmidt je v s v oji obja vi leta 1902 na v edel, da sta primer k a pat enta imela v lasti: 1) s v etnik deželneg a sodišča v No v em mestu Emil Rizzoli in 2) ljubljanski R udolfinum (f asc. 54d) (Schmidt: Das letzt e Gegenr ef ormationspat ent , str . 172). Glede primer k a, ki g a je imel v lasti R udolfinum (Kr anjski deželni muzej), bi lahk o sklepali, da je danes ohr anjen v f ondu Deželni stano vi za Kr anjsk o (SI S A 2) Ar hi v a R epublik e Slo v enije ( g l. SI A S 2, Deželni stano vi za Kr anj - sk o, 1. r eg., šk. 90 (f asc. 54/4)). 5 StLA, P at ent e und K urr enden, Sammlung, K. 25. 6 D A, R eligionsbericht e Pr ot estantismus, 1598–1730. 393 Letnik 43 (2020), št. 2 Diplomatični prepis WIR F er dinand der Ander / v on Gott es Genaden / Erw o ͤ hlt er R o ͤ miſcher Ka yſer / zu allen Zeit en Mehr er deß R eichs / in Germanien / zu Hungern vnd Behaimb / ꝛ c. K o ͤ nig / Ertzhertzog in Oeſt er ꝛ eich / Hertzog zu Bur gundt / St e yr / Ka ͤ rndt en / Cr ain / vnd W u ͤ rtt ember g / in Ober vnd Nider Schleſien / Mar ggr aff zu Ma ͤ hr en / in Ober vnd Nider Lauß nitz / Gr aff zu Habſpur g und T yr ol / ꝛ c. Ent biet en alle n vnd jeden vnſern Landtleuthen / v om Her ꝛ n vnd Ritt erſtandt / in vnſern I.O . Er bF u ͤ rſt enthumben vnd Landen / St e yr / Ka ͤ rndt en / vnd C r ain geſeſſen / ſo diß V nſer Gener al Mandat v er ne  en w er den / V nſer Ka ͤ yſ. vnd Landtsfu ͤ rſtliche Gnad / vnnd alles guts. E uch iſt ſambt vnd ſonders / wie auch ſonſt ma ͤ nnig klic h zu benu ͤ gen bewuſt / ob wir w ol v on Antr ettung vnſer er Landtsfu ͤ rſtlichen R egierung ſelbiger vnſer er I.O . Er bfu ͤ rſt enthumben vnd Landen / V ns auß ſonderm zu dem He y l: allein Seeligmachenden R o ͤ m. Catholiſchen Glauben / habenden ſchuldigen Chriſtlichen E yf er / Kr afft tr a - genden Landtsfu ͤ rſtlichen Gew alts / vnd v on Gott empf angnen Obrig k eitlichen Ambts / nichts mehr ers angelegen ſe yn laſſen / als denen in ſelbigen V nſern I.O . Er blanden eingeſchlichnen / vnd allzu w eit v ber handt geno  nen ſcha ͤ dlichen Glaubens V neinig k eit vnd Spaltungen / zu r emediern / auch alle vns v on der Go ͤ ttlichen Allmacht vndt er geben / vnd anuertr a wt e V nderthanen / nach vnſer er Mo ͤ g lichk eit v on de n Ir ꝛ thumb ab: vnd auff den W eg der Selig k eit zu lait en; Inmaſſen wir dann zu dem ende die A ußſchaffung der Sectiſchen Praedi - cant en / vnd bald dar auff vnder denen Nobili tiert en P er ſonen / wie auch in den Sta ͤ tt= vnd Ma ͤ r ckt en / ſambt der Ba wrſchafft auff dem Land / die he y lſambe Gla - ubensReformation fu ͤ r geno  en / f olgends nach vnd nach aller hand hailſambe general vnd special Mandata , daß niemand auff vncatholiſche Oert er zur v er - me ynt en Beicht und Cómunion , Kinder tauff en / oder Ehelichen Copulationen ſich begeben / It ẽ vnſer er Landleut / und ander er P er ſonen v erw a ͤ iſt e Kinder vnd Pupillen / mit Catholiſchen Ger haben v erſehẽ / vnd die Jugendt nit an vncatholiſche Ort oder Vniuerſiteten v erſchickt w er den ſollen / auß gehen vnd publicirn , ja noch zum Vberfluß aller erſt new lich ſolche generalia widerumben v ernew ern / vnd etw as ſcha ͤ rpff en laſſen / daß wir doch biß anher o V ns aller milde / ſanfft: vnd Langmu ͤ thig k eit / gegen vnſern vncatholiſchen Landtleuthen deß He rr en vnd Ritt erſtandts gebr aucht / V nd mit der angedeut en Reformation gegen ihnen zuuerf ahr en / gna ͤ dig klich vnt er laſſen haben: alles in Hoffnung / ſie wur den auß ſolchem allem / vnſer w olme ynende Intention mehrers apprehen- diern / jr em ewignen He y l alles angelegenen fleiſſes / e yf erig nachgedenck en / vnd in jhr er v hr alt en Gottſeeligen V or elt ern / vnd V orf ahr en veſtigia endlich eintr ett en; Damit alſo in vnſern I.O . Er blanden / die einig: vnd Eintr a ͤ chtig k eit deß Gla ubens / vnd der Gemu ͤ ther wider eingefu ͤ hrt / vnd allerſeits ein beſſer es V ertr a w en gepflantzt / vnd er halt en w er den mo ͤ cht e. Nun haben wir zw ar mit ſonder bar em T r oſt v ermer ckt / vnd w ar geno  en / daß diſe vnſer zu Befu ͤ r deru ng der Ehr Gott es / vnd ihnen vnſern Landtleuthen zu Nutz / He y l / auch zeit: vnd ewiger W olf ahrt geme ynt e Chriſtliche gut e In- tention nit aller dings f ehl geſchlagen / ſondern ein gut er The y l derſelben jhr en Ir ꝛ thumb v er laſſen / vnd ſich zu dem v hr alt en Catholiſchen / vnd Apoſt oliſchen Glauben bek ehrt haben. W ann nun aber ein Anzahl noch v brig ſe yn / be y w elchen dieſe vnſer e jnen gna ͤ dig kli ch zum beſt en geme ynt e Sor gf a ͤ ltig k eit / auch die zugelaß ne lange Zeit / toleran tz vnd conniuen tz vntzther o noch nicht ſo w eit gefrucht et / daß ſie denen andern bek ehrt en nachgef olgt / vnd die w ahr e Catholiſche Kir chen einhellig klich er k ennt / vnd ſich zu derſelben begeben hett en / vnd vns aber nicht allein / wie gemeldt / v on tr agenden Landsfu ͤ rſtlichen Ambts vnd Schul - dig k eit / wie zumalen Gewiſſens w egen / vmb vnſer er V nderthanen He y l / vnd Seelen Selig k eit willen / darumben wir dermaln eins dem Allma ͤ chtigen Gott R echenſchafft zu geben vns ſchuldig zu ſe yn er k ennen / vnd wiſſen / zuſt ehet 394 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers / gebu ͤ hrt vnd obligt / auß vnſern an v ertr a wt en Er blanden alle Glaubens= Ir ꝛ thumb ohne vnderſche y dt der P erſonen abzuſchaff en / vnd ent gegen in denen ſelben die v hr alt e allein ſeligmachende Catholiſche Kir chen nach Mu ͤ g lichk eit zu befu ͤ r dern / ſondern wir fu ͤ rnemblichen auch vnd zuuor deriſt auß gna ͤ digſt er / vnd v a ͤ tt er licher Lieb vnd Hertzen / ſo wir jederzeit inſonder heit zu diſen Landen / darinnen wir dur ch die Gnaden Gott es gebohr en / vnnd die maiſt e Zeit vnſers Lebens zugebr acht / nicht gern ſehen w olt en / daß die jenige A deliche Geschle- cht er / w elche ſich ſo w ol v on v hr alt en Zeit en her o vmb vnſer lo ͤ bliche V orf a - hr en / vnd das V att er landt mit ſo vielf a ͤ ltiger ru ͤ hmlicher auff vnd darſetzung Leib: Gut vnd Bluts / auch aller handt andern anſehenlichen Ritt er lichen / vnd tugendtlichen That en vnd V er haltnuß dermaſſen ſtattl ich v er dient gemacht / als auch beuor ab in diſen letſt en / in dem maiſt en The y l der andern vnſer er K o ͤ nigr eich / vnd Landen entſtandenen Rebellionen , vnd v eru ͤ bt en V ngehorſamb (ſo vil vns bewuſt) jederzeit in jr er aner bt en T r ew vnd A uffrichtig k eit gegen vns beſta ͤ ndig klich v er har ꝛ et / in: vnd nach vnſern Le bzeit en in diſem mang l - hafft en gef a ͤ hr lichen Standt / zu V er luſt jhr es thewr= vnd w erthiſt en Kleinodts der Seelen Selig k eit hinder vns ſolt en v er laſſen w er den / ſondern jhnen billich viel mehr ers neben beſagt em jhr em zeitlichen Lob vnd R uhm in diſer / zug le - ich auch in jener W elt die ewige Go ͤ ttliche Belohnung / vnd Er go ͤ tzlichk eit v or allen Dingen gna ͤ digiſtw ol go ͤ nnen mo ͤ cht en: So ſe yn wir auß diſen / vnd andern mehrf a ͤ ltigen hochbew eg lichen motiuen , g antz billich v erurſacht w or den / auch ſie / vnſer e V ncatholiſche Landleuth deß Her ꝛ n vnd Ritt erſtandts / Manns vnd W eibsperſonen / w elche ſich noch in dem angedeut en Ir ꝛ thumb deß Glaubens befinden / Kr afft diſes vnſers / beſonder lich auff ſie geri cht en P at ents / oder ge- neral Mandats / vnſer er noch v or gut er Zeit angeſt ellt: V nd publicirten R eligions Reformation g leichf alls zu vnt erw erff en / Inmaſſen wir ſie dann hie mit ſament vnd ſonders / ſolcher R eligions Reformation g a ͤ ntzlich vnt erw orff en / vnd ſie demnach allerſonders gna ͤ digiſt vnd bew eg lichiſt er W olme ynung ermahnt ha - ben w o ͤ llen / w eilen wir einmal dem g antzen V att er landt / vnd fu ͤ rnemblichen dieſen A delich en Geſchlecht ern / w egen der beſagt en jhr en anſehenlichen V er dienſt k ein ho ͤ hers / auch nutzlich vnd he y lſamers Denckzeichen vnd Ge - zeugnuß der v ermeldt en vnſer er zu jhnen tr agenden v a ͤ tt er lichen tr ew en Lieb / vnd Danckmu ͤ thig k eit zuuerſchaff en / vnd zu hinder laſſen wiſſen / als eben diſen w ahr en W eg W eiß vnd Sicher heit zu jhr er Seelen He y l vnd Seelig k eit / vnd wir daher o auch nichts mehr ers vnd liebers ſehen / vnd wu ͤ nſchen w olt en / als daß / g leich wie jr e V or elt ern ſich in ſelbigen vnſern I.O . Er bfu ͤ rſt enthumben vnd Landen / ſo lange Zeit / ehe vnd zuuor die Ir ꝛ thumb er eingeriſſen / in Einig - k eit der Catholiſchen R eligion in tr efflichem gut en A uffne  en befunden / alſo nicht w eniger ſie zu aller jhr er beſſer en zeitlich vnd ewigen W olf ahrt hinfu ͤ r o in g leichma ͤ ſſiger Einig k eit der R eligion er halt en w er den / vnd im Landt v er - bleiben mo ͤ cht en / daß der halben ein jed w eder ſich inner halb einer Jahrs friſt / ſo wir jhnen v on heut dat o an zu einem gnugſamben / ger aumben / vnd peremptori ſchen Termin angeſetzt / mit e yff erigem Hertzen vnnd Begier lichk eit deß Gemu ͤ ths / zu ſolchen ſeinem He y l / Nutz vnd F r o  en bequembe / vnd in dem He y l. allein ſeeligmachenden Catholiſchen Glaube n mit vns / vnd der all - gemainen Chr iſtlichen Apoſt oliſchen R o ͤ miſchen Kir che n ſich v er g leiche / auch der entw egen be y vnſerm Ohaimb vnd F u ͤ rſt en / auch Gehaimben R ath / Ca rern / vnd als v ollma ͤ chtigen Statthalt er ſelbiger vnſer er I.O . F u ͤ rſt enthumb vnd Lan - den / deß Her tzogen zu Cr oma w / vnd F u ͤ rſt en zu Eggenber g L. vnd in derſelben A b w eſenheit be y vnſern zu Gr a ͤ tz hinder laß nen Gehaimben R a ͤ then / anmel - de vnd er kla ͤ r e: dann im widrigen / vnd da ſich jemand in ſolchem angeſetzt / vnd benennt en Jahrstermin , wider vnſer gna ͤ digiſt es V erſehen / mit vns in dem H e y l. Catholiſchen Glauben nit v er g leichen wu ͤ r de / ſe ynd wir g a ͤ ntzlich entſchloſſen / w ollen vns auch hieru ͤ ber mit / vnd in Kr afft dieſes vnſers Ka yſer: vnd Landtsfu ͤ rſtlichen P at ents endlich er kla ͤ rt haben / daß ſo dann k einem ein - tzigen in mehr ermeldt en vnſern I.O . Er bfu ͤ rſt enthumben vnd Landen la ͤ nger zu 395 Letnik 43 (2020), št. 2 w ohnen / vnd ſeine Gu ͤ t er perſo ͤ nlich zu beſitzen / nit v erſtatt et / vnd zugelaſſen / ſondern derſelbe vilermeldt e vnſer e I.O . wie zumalen auch alle ander e vnſer e K o ͤ nigr eich / F u ͤ rſt enthumb vnd La ͤ nder g a ͤ ntzlich zu r aumen / vnd ſeine haben - de aigenthumbliche Gu ͤ t er / v o ꝛ her o vmb einen gebu ͤ hr lichen W erth zuuer k a - uff en: Da er auch gedacht e ſeine Gu ͤ t er in ſolcher Zeit nit v erſilbern k o ͤ ndt e / derſelben alienation , nach V erflieſſung diſes v on heut dat o an lauff enden Jahrs / noch auff ſechs Monat lang ſeinen im Land bleibenden Befr eundt en / oder andern Catholiſchen Landts In w ohnern ſeines gef allen s anzuuertr a w en / vnd zu hinder laſſen ſchuldig ſe yn ſolle: Alſo vnnd der Geſtalt / daß w ann ſolche ſeine aigenthumbliche Gu ͤ t er / auch in ſelbigen ſechs Monat / oder halben Jahrs ter- min , nach ſeinem A bzug / dur ch diſe ſeine im Land bleib ende Befr eundt e / oder ander e Catholiſche Landts=In w ohner nicht wur den v er k aufft ſe yn / ſo dann die V er k auffung derſelbigen Gu ͤ t er / dur ch vnſer e nachgese tzt e Obrig k eit en ex offi- cio ſolle v er or dnet w er den. Hierunt er aber die Fideicomiſs Gu ͤ t er / k eines W egs zuuerw enden / oder zuuer k auff en zugelaſſen wir dt / ſondern me ynen vnd be - f elchen gna ͤ dig klich / daß di eſelben in jhr em eſſe v er ble iben / vnd denen auſſer Landtsziehenden vncatholiſchen Landtleuthen g leich w ol der Vſusfructus dauon erf olgen ſolle. V nd ob wir w ol zw ar auff solchen nit v er hoff enden F al / da nemblich ein oder der ander ſich deß Beneficij emigrationis betr agen w olt e / w ol befu ͤ gt w er en / die Nachſt ewr / oder zehenden Pf enning v on ſeinen Haab vnd Gu ͤ t ern einf or dern zu laſſen / ſo haben wir doch gna ͤ dig klich in conſideration gezogen / daß ſelbige vnſer e I.O . Er blande / vnd derſelben Mit g lieder ſich biß anher o / wie obuermeldt / gegen vns vnd vnſerm lo ͤ blichen H auß Oeſt er ꝛ eich getr ew / vnd gew a ͤ hrtig erze y gt / A uch (daß wir wiſſen k ondt en) niemahlen nichts widerw a ͤ rtiges wider vns / oder gedacht es vnſer lo ͤ blic hes Hauß attentiert ha- ben; Dannenher o wir dann zu noch w eit er er billicher Er k andtnuß / ſolcher jher vns erwiſner beſta ͤ ndigen Fidelitet vnd auß ſondern Gnaden / vns f erner gena ͤ dig klich dahin er kla ͤ ꝛ t haben w ollen / daß ſie vnſer e vncatholiſche Landtle - uth / nit allein gedacht en jhr en A bzug oder emigration , ohne R aichung der an - gedeut en Nachſt ewr / oder zehenden Pf ennings / vngehindert fu ͤ rnemen vnd f ortſetzen ſondern auch zu Einlangung jhr er etw a im Landt habenden Schuldt - f or derung / wie auch Adminiſtri rung der Fideicommiſs Gu ͤ t er / vnd Proſequi rung jhr er be y denen Gerichtsſt ellen ſch w ebendẽ R echtlichen Pr oceſſen / v or angede - ut e jhr e im Landt v er bleiben de Befr eundt e / oder ander e Catholiſche P erſohnen v er or dnen / vnd beſt ellen mo ͤ gen. Wie wir dann hierundt er geho ͤ riger Orthen gema ͤ ſſne V erfu ͤ gung zu thun / gena ͤ dig klich nit v ermang let haben / damit zu A bk u ͤ rtzung der besch w a ͤ r lichen langen Pr oceß / jhnen zu Einlangung ſolcher jhr er Schulden / vnd Expedi rung jhr er anderw ertigen R echtshandlungen / actiuè vnd paſsivè , ſchleinig vnd ſummarie R echt erthe y lt w er den ſolle V mb willen aber wir auch vns der v erw aiſt en Pupillen / als w olen auch der Kir chen / vnd Gottsha ͤ uſer anzune  en / vnd der ſelben indemnitet nach Mo ͤ g lich[k ei]t a zu betr acht en / v or GOtt ſchuldig ſe yn / vnd wir dann diſe gewiſſe Nachrichtung / vnd Wiſſenſchafft haben / daß vil der vncatholiſchen Landtleuth mit Ger habſchafft en v erf angen / vnd the y ls auch mit Geiſtlichen V ogt e y en / vnd Lehenſchafft en beg abt ſe yn / dannenher o ſie auch die Stifft: vnd ander e Kir - chenbrieff / wie auch etw a w as v on Geiſtlichen Eink ommen be y Handen haben möcht en: Dieſem nach ſo w ollen wir hiemit f erner ſtatuirt , vnd bef ohlen haben / daß nit allein einiger ſeine Pupillen (darundt er wir in ſpecie , auch alle die jeni - gen minder ja ͤ hrigen / der en V a ͤ tt er geſt or ben / ob ſchon die Mu ͤ tt er noch be - y leben ſe yn / v erſtanden haben w ollen) mit ſich auſſer Landts zu fu ͤ hr en / ſich a Original je na t em mestu pošk odo v an. 396 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers vndt e ꝛ ſt ehen ſolle / ſondern auch die jenige vncatholiſ che Landtleuth / ſo mit Ger habſchafft / oder ander n a ͤ mpt ern v erſehen / dieſe lben alsbaldt reſigniren , vnd auff geben / wie auch noch v or jhr em A bzug jhr e obligende R a ͤ ittungen alſo gewiß geho ͤ riger Orthen einbringen / juſtifi cir en laſſen / vnd den außſta ͤ ndigen R eſt wu ͤ r cklich bezahlen / nit w eniger auch die etw a vnt er Handen habende Stifft / oder ander e Kir chenbrieff / vnd Eink ommen v on ſich geben / als wir ſonſt en fu ͤ r vns / vnd v ermitt els vnſer er nachgeſetzt en Obrig k eit en ander e Mit - t el fu ͤ r vnd an die Handt zu nemmen / vnd w ol auch ſo g ar jhr e Gu ͤ t er ſequeſtriern zu laſſen / v erurſacht w er den. So dann aber w ollen wir auch hiemit / vnnd in Kr afft diß vnſers off enen Mandats w eit ers / vnd inſonder heit gemeſſen v er or dnet / geſetzt vnd bef ohlen haben / daß alle die jenige Mann: vnd W eibsperſonen / ſie ſe y en Herr en / Rit - t er / vnd andern adelich / oder vnadlichen Geſchlechts Standts oder W eſens / w elche auß diſen vnſern I.O . F u ͤ rſt enthumben vnd Landen / nach denen jh - nen fu ͤ r geſetzt en terminen , w egen jhr er v[n]uer hofft en b Halsſta ͤ r ꝛ ig k eit in jhr em Ir ꝛ thumb deß Glaubens / vnd v ermo ͤ g der angeor dnet en R eligions Reformation , biß dato jhr en A bzug genommen / oder ins k u ͤ nfftig w er den nemmen mu ͤ ſſen / zug leich auch in allen andern vnſern K o ͤ nigr eichen / F u ͤ rſt enthumben vnnd Lan - den / ſo lang ſie ſich zu der He y ligen Catholiſchen R eligion nit bek ennen / k ein V ndt er k ommen / oder V er bleiben nicht haben / w eniger jhnen allda zu handlen vnd zu w andlen geſtatt et w er den / deß g leichen jhnen alles ab: vnd zur aiſen in ſelb[i]gen c vnſern K o ͤ nigr eichen / F u ͤ rſt enthumben vnd Landen auſſer vnſer er / oder vnſer er nachgeſetzt en Ober k eit en b[e]ſondern d ſchrifftlichen Bewilligung / vnd Er laubnuß g a ͤ ntzlich eingeſt ellt / vnd v er bott en ſe yn ſolle Z u dem e ſo w ollen wir auch alle vnd jede / ſolche de ß vncatholiſchen Glaubens halber ab= vnd auß dem Landt ziehende P erſonen ernſtlich gew arnet haben / daß ſie ſich ſo w ol inn V er k auffung jhr er Gu ͤ t er / als in allen andern vnſern hier ob v erſtandnen A ufflagen / vnd V er or dnungen aller betru ͤ g lichen Colluſionen , vnd ungebu ͤ hr lichen f alſchen Scheinhandlungen / es se y auff w as W eiß oder W eg das beſchehen mo ͤ [ ge] e / dermaſſen gewiß enthalt en / als ſonſt en / vnd im widr igen gegen de nen jenigen / ſo ſich dißf alls v er gr eiff en [w]ur den f / mit ſcharpff er g antz vnuerſchont er Beſtr affung v erf ahr en w er den ſolle. Gebiet en de[mn]ach g obgedacht em vnſerm v ollma ͤ chtigen Statthalt er / de ß H ertzogen zu Cr oma w / vnd F u ͤ rſt en zu Eggenb er g L. vnd in derſelben A b w eſenheit vnſern zu Gr a ͤ tz hinder laſſnen Gehaimen R a ͤ then / das D .L. v[n] d h jhr ob diſem vnſerm P at ent / vnd General Mandat / in allem vnd jedem deſſelben Inhalt vnd Begriff / v on v[ns]ertw egen i beſta ͤ ndig vnd f eſtig klich hal - t en / ſonder lich aber / ob demſelben allerſeits der gebu ͤ hr endt Gehorſamb / vnd V ollzug gelaiſt et w er de / fleiſſig auffſicht anſt ellen vnd haben / vnd w o f ern v on einem oder m[e]hr j wider v er hoff en / vnd vnſer Gna ͤ dig. v erſehen hierwider gehandlet wu r de / daſſelbig e be y dem w enigſt en nit zu ſehen / oder geſtatt en / ſondern wider den oder diſelben / wie auch jhr e Gu ͤ t er / nach laut der hie[r] ein k begriffnen V er or dnungen / wu ͤ r cklich v erf ahr en / vnnd exquiern . Darnach ſich nun ein jeder zu richt en / vnd ſein ſelbst aigne W olf ahrt auff vnſer e ſo ge - b Original je na t em mestu pošk odo v an. c Original je pošk odo v an, čr k a i je izbrisana. d Original je na t em mestu pošk odo v an. e Original je na t em mestu pošk odo v an. f Original je na t em mestu pošk odo v an. g Original je na t em mestu pošk odo v an, manjk ajoče čr k e so bile po vzet e po tr anskripciji v Lo - sertho vi obja vi. h Original je tu pošk odo v an, tr anskripcija je na t em mestu po vzeta po tr anskripciji v Losertho vi obja vi. i Original je pošk odo v an, manjk ajoči del je po vzet po tr anskripciji v Losertho vi obja vi. j Original je na t em mestu pošk odo v an. k Original je na t em mestu pošk odo v an. 397 Letnik 43 (2020), št. 2 tr ew e v a ͤ tt er liche V ermahnung in acht zu nemmen w[iſſ ]en l / auch ſolches zu thun / vnſers v er hoff ens / vmb so vil w eniger vnder laſſen wu ͤ r det / w eilen wir [ j]hnen m vmb jhr es beſſern bedachts willen / g leich w ol ein ſo ger aumben Termin gna ͤ dig klich zulaſſen / wie zumal[e]n n jnen zu jhr er noth w endigen Information in Glau bens Artick el die gut e Gelegenheit en be y denen hin vnd wider im Landt mit Geiſtlichen P erſonen / vnd Catholiſchen Seelſor ger beſetzt en Gottsha ͤ uſer vnd [K]ir chen o nicht v ermang len w er den. An dem e allem wir det vnſer gna ͤ digſt er / auch endlicher vn w andelbahr er Willen vnd Mainung v ollzogen / vnd erſtatt et . Geben in vnſer Statt Wien / den Erſt en A uguſti / Anno ein tauſent ſechundert acht vnd zw antzig V nſer er R eiche deß R o ͤ miſchen im Neundt en deß V ngeriſchen im Ailfft en / vnd deß Bo ͤ haimbiſchen im Z w o ͤ lfft en. Ad Mandatum Sacrae Caesareae Majestatis proprium. L.S. l Original je na t em mestu pošk odo v an. m Original je na t em mestu pošk odo v an. n Original je na t em mestu pošk odo v an. o Original je na t em mestu pošk odo v an. 398 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers Načela kritičnega prepisa Besede, pri k at erih nismo pr epričani o pr a vilnosti tr anskripcije, so ozna - čene z [?], gr e za en lastnor očni podpis ob k oncu besedila (npr . »F r e y[?]«). Izda - jat elje vi dosta v ki so posta v ljeni v og lati oklepaj [ ] (npr . »mög lich[k ei]t«). Eno - pomensk e okr ajša v e so r azr ešene br ez opomb (npr . » ꝛ c« → »et c.«), okr ajša v a »et c.« (et cetera ) ni posebej r azr ešena. V ečpomensk e okr ajša v e so r azr ešene z na v edbo v og latih oklepajih (npr . »I.O .« → »i[nner]o[est err eichische]«, »Ka ͤ y s.« → »k ä y s[er lich]«, »R o ͤ m.« → »r öm[ische]«), na določene t eža v e z r azr eše v anjem je opozorjeno v opombah pod črt o. Diakritični znaki so r azr ešeni (npr . »sch w ebendẽ« → »sch w ebenden«), pr a v tak o ni upošt e v ana nadpisana čr k a e, t em v eč tr anskripcija namest o t e upor ablja pr eg las: a ͤ , o ͤ , u ͤ → ä, ö, ü (npr . »Erw o ͤ hlt er R o ͤ mischer« → »erw öhlt er r ömischer«). V primerja vi z diplomatičnim v kritičnem pr episu poše vnice niso tr anskribir ane. Pr a v tak o so odsta v ki in int erpunk cija v kritičnem pr episu ar bi - tr arno posta v ljeni, v endar le do t e mer e, da je besedilo lažje r azumlji v o br alcu. Pr epis distink cije med zapisi v nemški pisa vi fr aktur a in »splošni latin - ski pisa vi« antikv a ne upošt e v a, besedilo obeh pisa v je tr anskribir ano na enak način. Pr epis je opr emljen s št etjem vrstic, št e vilčne oznak e vrstic so na v edene v nadpisani obliki ( [1] ). Pr ed log a ima enainosemdeset vrstic, če ne upošt e v amo zaključne f ormule. Lastna imena so pisana v obliki, ki ustr eza pr edlogi (npr . »F er dinand«, »F er - dinandt«, »Eggenber g«). Čr k e i, j, u, v in w so zapisane v skladu z njiho v o g laso vno vr ednostjo. Čr k a j je na začetkih besed, kjer t o ustr eza današnji r abi, zapisana k ot i (npr . »jr em« → »ir em«, »jr er« → »ir er«, »jhr en« → »ihr en«). V primerih, kjer zapis ustr eza današnji r abi, je pr epis zv est pr edlogi (npr . »jenigen«). Čr k a w je v skladu z g laso vno vr ednostjo na določenih mestih zapisana k ot u (npr . »an v ertr a wt e« → »an v ertr aut e«, »new lich« → »neulich«). Zapis čr k e y ni bil spr eminjan (npr . »e yf - f erigem« → »e yf erigem«). Zapis čr k e v in u sledi g laso vni vr ednosti (npr . »vnd« → »und«, »zuuerschaff en« → »zu v erschaf en«, »beuor ab« → »be v or ab«). R educir ana je r aba pod v ojenih sog lasnik o v , kjer t o ne ustr eza današnji r abi (npr . »vnnd« → »und«, »auff« → »auf«, » A uffrichtig k eit« → »aufrichtig- k eit«). Zapisa dolgeg a s: ſ in ostr eg a s: s nista r azlik o v ana, obe obliki sta tr an - skribir ani s čr k o s (npr . »R o ͤ miſcher Ka yſer« → »r ömischer k a y ser«). Pr a v tak o tr anskripcija ne ločuje zapisa okr og leg a r: ꝛ (Rundes r , r Rotunda ) in običajneg a r: r , oba sta tr anskribir ana s čr k o r (npr . » Oeſt er ꝛ eich« → »Oest err eich«). Kritični pr epis v primerja vi s pr edlogo v elik o začetnico upor ablja le na začetk u po v edi in za zapiso v anje lastnih imen, sicer je tr anskripcija pisana z malimi čr k ami (npr . »Er bF u ͤ rſt enthumben vnd Landen« → »er bfürst enthumben und lan den«, »GOtt« → »Go tt«). Zapis stičnosti in nestičnosti besed upošt e v a sodobno r abo t er sk uša zagot o viti boljše r azume v anje (npr . »R eligionsReforma- tion « → »r eligions r ef ormation«). Ločila so poenot ena s sodobnimi slo vničnimi pr a vili in ne sledijo pr edlogi, k er r aba ločil v pr edlogi ni dosledna. K er je in - t erpunk cija v kritičnem pr episu zlasti pripomoček za r azume v anje besedila, so ločila posta v ljena ar bitr arno (»… W eg der Selig k eit zu lait en; Inmaſſen wir« → »w eg der selig k eit zu lait en. Inmassen wir …«). Latinsk e in italijansk e ozir oma nenemšk e besede, ki so v pr edlogi zapisa - ne v pisa vi ant ikv a, so tr anskribir ane k ot ostalo besedilo br ez posebnih opomb. Zapis čr k u in v je tudi tu normalizir an g lede na izgo v or . Pr epis je tudi tu nor - malizir al zapis v elikih in malih začetnic, k ar pomeni, da so bile v elik e začetnice spr emenjene v male (npr . » V niuerſit et en« → »uni v ersit et en«). Zapis čr k e j je po - pr a v ljen v i tudi v latinskih zapisih (npr . »Beneficij« → »beneficii«). Besedilno-kritične opombe in stv arna pojasnila so podani v d v eh ločenih apar atih, in sicer je prvi – besedilno-kritični apar at alf abetir an (a, b, c) in drugi – stv arni ošt e vilčen (1, 2, 3). Mest o pečata je označeno z ar bitr arno okr ajša v o L.S. (locus sigilli ). 399 Letnik 43 (2020), št. 2 Kritični prepis [1] Wir F er dinand der ander 1 v on Gott es genaden erw öhlt er r ömischer k a y ser zu allen zei [2] t en mehr er deß r eichs, in Germanien, zu Hungern und Be - haimb et c. k önig; ertzhertzo g in Oest err eich; hertzog zu Bur gundt , St e yr , Kärn - dt en, Cr ain und [3] W u ͤ rtt ember g, in Ober und Nider Schlesien; mar ggr af zu Mä - hr en, in Ober und Nider Lauß nitz; gr af zu Habspur g und T yr ol et c. Ent biet en alle n und jeden unsern landtleuthen v om herrn und rit [4] ter - standt in unsern i[nner]o[est err eichischen] a er bfürst enthumben und landen St e yr , Kärndt en und Cr ain gesessen, so diß unser gener al mandat v ernemmen w er den, unser k ä y s[er liche] und landtsfürstliche gnad und alles guts. [5] E uch ist sambt und sonders, wie auch sonst männig klich zu benügen bewust ob wir w ol v on antr etung unser er landtsfürstlichen r egierung selbiger unser er i[nner] o[est err eichischen] er bfürst enthumben und landen uns auß [6] sonderm zu dem he y l[igen] alle in seeligmachenden r öm[ischen] catholischen g lauben habenden schuldigen chr istlichen e yf er , kr aft tr agenden landtsfürstlichen gew alts und v on Gott empf angnen obrig k eitli [7] chen ambts nichts mehr ers angelegen se yn las - sen, als denen in selbigen unsern i[nner]o[est err eichischen] er blanden einge - schlichnen und allzu w eit ub er handt genommnen schädlichen g laubens uneini - g k eit und spaltungen zu [8] r emediern, auch alle uns v on der göttlichen allmacht undt er geben und an v ertr aut e underthanen nach unser er mög lichk eit v on den irrthumb ab- und auf den w eg der selig k eit zu lait en. Inmassen wir [9] dann zu dem ende die außschaffung der sectischen pr aedicant en und bald dar auf under denen nobilitiert en personen, wie auch in den stätt- und mär ckt en sambt der ba wrschaft auf dem land, die he y l [10] sambe g laubens r ef ormation b für genom - men, f olgends nach und nach aller hand hailsambe gener al und special mandata, daß niemand auf uncatholische oert er zur v erme ynt en beicht und comunion, kinder [11] tauf en oder ehelichen copulationen sich begeben. It em unser er lan - dleut und ander er personen v erw äist e kinder und pupillen mit catholischen ger haben v ersehen und die jugendt nit an uncatholische ort [12] oder uni v ersi - t et en v erschickt w er den sollen, auß gehen und publicirn, ja noch zum uberfluß aller erst neulich solche gener alia widerumben v erneue rn und etw as schärpf en lassen, daß wir doch biß anher o uns [13] aller milde, sanft- und langmüthig k eit gegen unsern uncatholischen landtleuthen deß herr en und ritt erstandts gebr a - ucht . Und mit der angedeut en r ef ormation gegen ihnen zu v erf ahr en gnädig kli - ch un [14] t er lassen haben, all es in hof fnung sie wur den auß solchem allem unser w olme ynende int ention mehr ers appr ehendiern, ir em ewignen he y l alles an - gelegenen fleisses e yf erig nachgedenck en und in ihr er uhr [15] alt en gottseeligen v or elt ern und v orf ahr en v estigia endlich eintr et en. Damit also in unsern i[nner] o[est err eichischen] er bland en die einig- und eintr ächtig k eit deß g laubens und der gemüther wider eingeführt und aller [16] seits ein besser es v ertr a w en ge - pflantzt und er halt en w er den möcht e. Nun haben wir zw ar mit sonder bar em tr ost v ermer ckt und w ar genom - men, daß dise unser zu befür derung der ehr Gott es und ihnen [17] unsern landtle - uthen zu nutz, he y l, auch zeit[lichen] und ewiger w olf ahrt geme ynt e christliche 1 F er dinand II. (9. julij 1578, Gr adec–15. f ebruar 1637, Dunaj). Nad v oj v oda in notr anjea v strijski deželni knez (1595, 1596/97), češki kr alj (1617), ogrski kr alj (161 8), cesar (1619). Gl. Hart - mann in Schmith (ur .): Die Kaiser , str . 540–561; Albr echt: F er dinand II, str . 125–141; F r an - zl: Ferdinand II. ; Bir ele y: Ferdinand II ; V al v asor: Die Ehre , VII., str . 462–470; X., str . 350–361; XV ., str . 540–603; E der: F er dinand II. Neue Deutsche Biographie . https://www .deutsche-bio - gr aphie.de/sfz56885.html (24. 9. 2020). a V originalu st a čr ki kr atice v ed no pisani sk upaj, t eg a zapisa se drži tudi tr anskripcija. b V originalu st a besedi pisani stično, tak a je tr anskripcija tudi v Losertho vi obja vi. 400 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers gut e int ention nit aller dings f ehl geschlagen, sondern ein gut er the y l derselben ihr en irrthum b v er lassen und sich zu [18] dem uhr alt en catholischen und apost o - lischen g lauben bek ehrt haben. W ann nun aber ein anzahl noch ubrig se yn, be y w elchen diese unser e inen gnädig klich zum best en geme ynt e sor gf ältig k eit , auch die [19] zugelaß ne lange zeit , t oler antz und conni v entz c untzther o d noch nicht so w eit gefrucht et , daß sie denen andern bek ehrt en nachgef olgt und die w ahr e catholische kir chen ein - hellig klich er k ennt und sich zu dersel [20] ben begeben hett en und uns aber nicht allein, wie gemeldt , v on tr agenden landsfürstlichen amb ts und schuldig k eit , wie zumalen gewissens w egen umb unser er underthanen he y l und seelen selig k eit [21] willen, darumben wir dermaln eins dem allmächtig en Gott r echenschaft zu geben uns schuldig zu se yn er k ennen, und wissen zust ehet , gebührt und obligt auß unsern an v ertr a wt en er blanden alle g laubens [22] irr thumb ohne undersche - y dt der personen abzuschaff en und ent gegen in denen selben die uhr alt e allein seligmachende catholische kir chen nach müg lichk eit zu befür dern, sondern wir fürnemblichen auch [23] und zu v or derist auß gnädigst er und v ät er licher lieb und hertzen, so wir jederzeit insonder heit zu disen landen, darinnen wir dur ch die gnaden Gott es gebohr en und die maist e Zeit unsers leb ens zuge [24] br acht , nicht gern sehen w olt en, daß die jenige adeliche geschlecht er , w elche sich so w ol v on uhr alt en zeit en her o umb unser löbliche v orf ahr en und das v at er landt mit so vielf ältiger rühmlicher auf- und [25] darsetzung leib-, gut und bluts, auch aller - handt andern ansehenlichen ritt er lichen und tugendtli chen that en und v er hal - tnuß dermassen stattlich v er dient gemacht , als auch be v or ab in disen letst en in dem [26] maist en the y l der andern unser er k önigr eich und landen entstande - nen r ebellionen, und v erübt en ungehorsamb (so vil uns bewust) jederzeit in ir er aner bt en tr ew und aufrichtig k eit gegen uns bestän dig klich [27] v er harr et in und nach unsern lebzeit en in disem mang lhaft en gef ähr lichen standt zu v er lust ihr es thewr- und w erthist en kleinodts der seelen selig k eit hinder uns solt en v er lassen w er den, sondern ihnen [28] billich viel mehr ers neben besagt em ihr em zeitlichen lob und ruhm in diser zug leich auch in jener w elt die ewige göttliche belohnung und er götzlichk eit v or allen dingen gnädigistw ol gönnen möcht en. [29] So se yn wir auß disen und andern mehrf ältigen ho chbew eg lichen moti v en g antz billich v erursacht w or den, auch sie unser e unca tholische landleuth deß herrn und ritt erstandts, manns und w eibsperso [30] nen, w elche sich noch in dem angedeut en ir rthumb deß g laubens befinden, kr aft dises unsers besonder lich auf sie gericht en pat ents od er gener al mandats unser er noch v or gut er zeit an - gest ellt- und pu [31] blicirt en r eligions r ef ormation g leichf alls zu unt erw erf en. Inmassen wir sie dann hiem it sament und sonders solcher r eligions r ef ormati - on g äntzlich unt erw orf en und sie demnach allersonders gnädi [32] gist und bew e - g lichist er w olme ynung ermahnt haben w öllen, w eilen wir einmal dem g antzen v at er landt und fürnemblichen diesen adelichen geschlecht ern, w egen der be - sagt en ihr en ansehenlichen v er dienst [33] k ein höhers auch nutzlich und he y lsa - mers denckzeichen und gezeugnuß der v ermeldt en unser er zu ihnen tr agenden v ät er lichen tr euen lieb und danckmüthig k eit zu v erschaf f en und zu hinder lassen wis [34] sen als eben disen w ahr en w eg, w eiß und sicher heit zu ihr er seelen he y l c Beseda connivenz izhaja iz lati nsk e besede »conni v entia«, ki pomeni »Nachgiebig k eit«, popu - stlji v ost , pr ožnos t (Frühneuhochdeutsches Wörterbuch . https://fw b-online.de/sear ch?q=con ni v enz&type=&sear ch= (24. 10. 2020)). d Beseda untzhero pomeni doslej, dozdaj, dosihmal , dosor ej (Hudelja: Nemško-slovenski zgo- dovinski slovar , str . 152). Str ok o vna definicija se g lasi: »Untzher o bisher . K ömmt sog ar in den Kanzele y auf sätzen, besonders be y Hof cammer noch v or« (Haas (ur .): Provinzialwörter , str . 698). 401 Letnik 43 (2020), št. 2 und see lig k eit und wir daher o auch nichts mehr ers und liebers sehen und wün - schen w olt en, als daß g leich wie ir e v or elt ern sich [35] in selbigen unsern i[nner] o[est err eichischen] er bfürst enthumben und landen so lange zeit ehe und zu v or die irrt humber eingerissen in einig k eit der catholischen r eligion in tr efflichem gut en aufnemmen befunden also nicht w e [36] niger sie zu aller ihr er besser en ze - itlich und ewigen w olf ahrt hinfür o in g leichmässiger einig k eit der r eligion er hal - t en w er den und im landt v er bleiben möcht en, daß der halben ein jed w eder sich inner halb [37] einer jahrs frist so wir ihnen v on heut dat o an zu einem gnugsam - ben, ger aumb en und per empt orischen t ermin angesetzt mit e yf erigem hertzen und begier lichk eit deß gemüths zu solchen seinem he y l, [38] nutz und fr ommen bequembe und in dem he y l[igen], allein seeligmachenden catholischen g lauben mit uns und der allgemainen christlichen apost olischen r ömischen kir chen sich v er g leiche, auch der entw egen [39] be y unserm ohaimb und fürst en, auch geha - imben r ath, camr ern und als v ollmächtigen statthalt er selbiger unser er i[nner] o[est err eichischen] fürst enthumb und landen deß her tzogen zu Cr oma w und fürst en zu Eg [40] genber g 2 l[iebden] e und in derselben ab w esenheit be y unsern zu Gr ätz hinder laß nen gehaimben r äthen anmelde und er klär e, dann im widri - gen und da sich jemand in solchem angesetzt und benennt en jahrst ermin, [41] wider unser gnädigist es v ersehen mit uns in dem he y l[ igen] catholischen g lau - ben nit v er g leichen wür de, se ynd wir g äntzlich entschlossen, w ollen uns auch hierüber mit und in kr aft dieses unsers k a y ser[lichen] und [42] landtsfürstlichen pat ents endlich er klärt haben, daß so dann k einem eintzigen in mehr ermeldt en 2 Johann Ulrich v on Eggenber g/Janez Ulrik Eggenber g ( junij 156 8, v erjetno v Gr adcu–18. ok - t ober 16 34, Ljubljana), bar on (15 98), drža vni knez (1623) in v oj v oda Krumlo v ški (1628); kr anjski (1602) in štajerski (1621) deželni g la v ar , pooblaščeni namestnik notr anjea v strijskih dežel (1625). Janez Ulrik Eggenber g je s v ojo k arier o na nad v oj v odsk em d v oru v Gr adcu začel leta 1597 k ot d v orni t očaj (Mundschenk), ljubljenec nad v oj v odinje Marije Ane in zaupni prija - t elj nad v oj v ode F er dinanda. Leta 1598 je postal k omornik. Leta 1602 je sodelo v al na sejah no - tr anjea v strijsk eg a tajneg a s v eta in bil imeno v an za kr anjsk eg a deželneg a g la v arja. Leta 1603 je postal tajni s v etnik in pr edsed nik d v orne k omor e. Kasneje je bil tudi »dir ekt or« tajneg a s v eta in leta 1619 spr emljal F er dinanda na poti v F r ankfurt , k er je bil slednji izv oljen in kr o - nan za cesarja. Le ta 1621 je postal štajerski deželni g la v ar in vr ho vni dedni deželni k omornik (Oberst er er blandk ämmer er). Leta 1622 je dobil dedno službo deželneg a t očaja na Kr anjsk em in gospostv o Krumlo v na Češk em. Leta 1623 je bil po vzdignjen v dr ža vneg a kneza. Leta 1625 je bil imeno v an za pooblaščeneg a namestnik a (volmechtigen statthalter ) notr anjea v strijskih dednih dežel in leta 1628 še v v oj v odo krumlo v šk eg a. K er je bil Eggenber g v pisemskih stikih z W allenst einom v se do njego v eg a umor a, je bil po kri v em obt ožen sodelo v anja v » W allenst e - ino vi zar oti«. P o padcu v nemilost na d v oru se je Eggenber g leta 1634 umaknil v Ljubljano, kjer je kmalu za t em, 18. okt obr a 1634, umr l (E der , Eggenber g, Joha nn Ulrich. Neue Deutsche Biographie . https://www .deutsche-biogr aphie.de/sfz12576.html (18. 9. 2020); Thiel: Die in- nerösterreichische Zentralverwaltung . http://r epert orium.at/sl/th iel_zentr al v erw altung_in - ner oest err eich.html (23. 9. 2020) ; Gruden: Zgodovina , str . 880–881; P ar k er (ur .): The Thirty Years' War , str . 6, 76; K ošir: Stanovska uprava , str . 65, 68; Bedürftig: Der Dreißigjährige Krieg , str . 40). Gl. tudi: Z wiedineck - Südenhorst: Hans Ulrich Fürst von Eggenberg ; He y dendorff: Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg. e Okr ajša v o »L .« Schmidt r azr eš uje k ot »Liebden« (Schmidt: Das letzt e Gegenr ef ormationspa - t ent , str . 179, opomba 1), k ar Hudelja pr e v aja k ot »Pr eljubezni vi!« (H udelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar , str . 574). Schmidt na v aja tudi, da je F er dinand II. po letu 1625 Eggenber g a v k or espondenci običajno nasla v ljal k ot: »Unser Oheim und sunders lieber F ürst« (Schmidt: Das letzt e Gegenr ef ormationspat ent , str . 176, opomba 1). Obstajata še d v e drugi r azr ešitvi, ki se zd ita manj v erjetni, in sicer bi »L.« nemar a lahk o r azr ešili k ot: 1) »Landeshauptmann«, t o - r ej deželni g la v ar , k ar je Eggenber g na Kr anjsk em in Štajersk em v času nastank a pat enta tudi bil, ali pa k ot: 2) »locum tenens «, t or ej namestnik, tisti, ki drži mes t o. Pr oti slednji r azr ešitvi go v orita dejstvi, da je kr atica L. obakr at zapisana v nemški fr akturi in ne v antikvi, ki bi suge - rir ala lat insk o besedo. Drugo dejs tv o, ki sklepu naspr otuje, je, da kr atica v sebuje le eno čr k o (»L.«), r azr ešit e v pa sugerir a sintagmo, četudi se v zgodnjeno v o v eških virih občasno sr ečamo z zapisom le-t e br ez r azmik a. 402 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers unsern i[nner ]o[est err eichi schen] er bfürst enthumben und landen länger zu w ohnen und seine güt er persönlich zu besitzen nit v er [43] statt et und zugelas - sen, sondern derselbe vilermeldt e unser e i[nner]o[est err eichischen], wie zu - malen auch alle ander e unser e k önigr eich, fürst enthumb und länder , g äntzlich zu r aumen und seine habende aigenthumbliche güt er v or [44] her o umb einen ge - bühr lichen w erth zu v er k auf en. Da er auch gedacht e seine güt er in solcher zeit nit v er silbern k öndt e, derselben alienation, nach v erfliessung dises v on heut dat o an lauf enden jahrs noch [45] auf sechs monat lang seinen im land bleiben - den befr eundt en, oder andern catholischen landts in w ohnern seines gef allens anzu v ertr a w en und zu hinder lassen schuldig se yn solle. Also und der gestalt [46] daß w ann solche seine aigenthumbliche güt er auch in selbigen sechs monat oder halben jahrs t ermin nach seinem abzug dur ch dise seine im land bleibende befr eundt e od er ander e catholische landts [47] in w ohner nicht wur den v er k auft se yn, so dann die v er k aufun g derselbigen güt er dur ch unser e nachgesetzt e obri - g k eit en e x offi cio solle v er or dnet w er den. Hierunt er aber die fideicomiss güt er k eines w egs [48] zu v erw enden oder zu v er k auf en zugelassen wir dt , sond ern me - ynen f und bef elchen gnädig klich, daß dieselben in ihr em esse v er bleiben und denen ausser landts ziehenden uncatholischen landtleuthen g leich w ol [49] der ususfructus da v on erf olgen solle. Und ob wir w ol zw ar auf solchen nit v er hoff enden f al, da nemblich ein oder der ander sich deß beneficii emigr ationis 3 betr agen w olt e, w ol befügt w e - r en die nachst ewr [50] oder zehenden pf enning v on sein en haab und güt ern ein - f or dern zu lassen, 4 so haben wir doch gnädig klich in consider ation gezogen , daß selbige unser e i[nner]o[est err eichischen] er blande und derselben mit g lieder sich biß an [51] her o, wie ob v ermeldt , gegen uns und unserm löblichen hauß Oe - st err eich getr ew und gew ährtig erze y gt , auch (daß wir wissen k ondt en) niema - hlen nichts widerw ärtiges wider uns oder gedacht es unser löb [52] liches hauß att entiert haben. Dannenher o wir dann zu noch w eit er er billicher er k andtnuß solcher iher uns erwisner beständigen fidelit et und auß sondern gnaden uns f erner genädi - g klich dahin er klärt ha [53] ben w ollen, daß sie unser e uncatholische landtleuth nit allein gedacht en ihr en abzug oder emigr ation ohne r aichung der angedeut en nachst eur ode r zehenden pf ennings ungehindert fürnemen und f ort [54] setzen, sondern auch zu einlangun g ihr er etw a im landt habenden schuldtf or derung f V Los ertho vi in Schmidt o vi obja vi je beseda napačno tr anskribir ana k ot mahnen , mogoče je pri tisk u pat enta prišlo do napak e in bi na t o mest o namest o meynen dejansk o sodil mahnen. 3 Z besedno zv ezo beneficium emigrationis F er dinand II. označuje t . i. pr a vico do izselitv e (Ab- zugsrecht bei Bekenntniswechsel , ius emigrandi ), ki jo je določil par agr af 24 » A ugsburšk eg a v ersk eg a miru« ozir oma sklepa drža vneg a zbor a S v et eg a rimsk eg a cesarstv a z dne, 25. sep - t embr a 1555, ki se g lasi: »§ 24. W o aber Unser e, auch der Churfür st en, F ürst en und Stände Unt erthanen der alt en R eligion od er A ugspur gischen Conf ession anhängig, v on solcher ihr er R eligion w egen aus Unsern, auch der Churfürst en, F ürst en und Stän den des H. R eichs Landen, F ürst enthumen, Städt en oder Fleck en mit ihr en W eib und Kindern an ander e Ort e ziehen und sich nieder thun w olt en, denen soll solcher A b- und Z uzug, auch V er k auffung ihr er Haab und Güt er gegen zimlichen, billigen A btr ag der Leibeigenschafft und Nachst euer , wie es jedes Orts v on Alt ers anher o üblichen, her br acht und gehalt en w or den ist , un v er hindert männig lichs zugelassen und bewilligt , auch an ihr en Ehr en und Pflicht en aller ding unent golt en se yn. Doch soll den Ober k eit en an ihr en Ger echtig k eit en und Her k ommen der Leibeigenen halben, di - eselbigen ledig zu zehlen oder nicht , hiedur ch nichts abgebr ochen oder benommen se yn.« (Augsburger Religionsfrieden . http://r a.smixx.de/media/files/A ugsbur ger-R eichsabschied- 1555.pdf (21. 9. 2020)). 4 Besedna zv eza »die Nachst ewr / oder zehenden Pf enning« se nanaša na zgornje določilo iz »augsburšk eg a v ersk eg a miru«, naj izseljenci pr ed odhodom pr odajo s v oje imetje in pr emo - ženje t er od njeg a plačajo da v ek ( g l. opombo 5 v Uv odu). 403 Letnik 43 (2020), št. 2 wie auch administrirung der fideicommiss güt er und pr osequirung ihr er be y denen gerichtsst ellen sch w ebenden g r echt [55] lichen pr ocessen v or angedeut e ihr e im landt v er bleibende befr eundt e oder ander e cat holische persohnen v e - r or dnen und best ellen mögen. Wie wir dann hierundt er gehöriger orthen gemässne v erfü [56] gung zu thun genädig klich nit v ermang let haben, damit zu abk ürtzung der besch w är - lichen langen pr oceß ihnen zu einlangung h solcher ihr er schulden und e xpe - dirung ihr er anderw ertigen r echtshand [57] lungen acti v è und passi v è, schleinig und summarie r echt erthe y lt w er den solle. i Umb willen aber wir auch uns der v erw aist en pupille n als w olen auch der kir chen und gottshäuser anzunemmen und dersel [58] ben indemnit et nach mög lich[k ei]t j zu betr acht en v or Gott schuldig se yn und wir dann dis e gewisse nachrichtung und wissensc haft haben, daß vil der uncatholischen landtleuth mit ger habschaft en v erf an [59] gen und the y ls auch mit geistlichen k v ogt e y en und lehenschaft en beg abt se yn, dannenher o sie auch die stift- und ander e kir chen - brief, wie auch etw a w as v on geistlichen eink ommen be y handen haben [60] möcht en. Diesem nach so w ollen wir hiemit f erner statuirt , und bef ohlen haben, daß nit allein einiger seine pupillen (darundt er wir in specie, auch alle die jenigen minde r jährigen der en v ät er gest or ben, [61] ob schon die mütt er noch be y leben se yn, v erstanden haben w ollen) mit sich ausser landts zu führ en sich undt erst ehen solle, sondern auch die jenige uncathol ische landtleuth so mit ger habschaft oder andern [62] ämpt ern v ersehen, dieselben alsbaldt r esignir en und auf geben, wie auch noch v or ihr em abzug ihr e obligende r äitungen l also gewiß gehörig er orthen einbringen justificir en lassen und den außständigen [63] R est wür cklich bezahlen, nit w eniger auch die etw a unt er handen habende stift oder ander e kir chenbrief und eink ommen v on sich geben, als wir sonst en für uns und v erm itt els unser er nachgesetzt en ob [64] rig k eit en ander e mitt el für und an die handt zu nemmen und w ol auch so g ar ihr e güt er sequestriern zu lassen v erursacht w er den. So dann aber w ollen wir auch hiemit und in kr aft diß m unsers off enen [65] mandats w eit ers und insonder heit gemessen v er or dnet gesetzt und bef ohlen haben, daß all e die jenige mann- und w eibspersonen sie se y en herr en, ritt er und andern adelich oder unadli chen geschlechts, [66] standts oder w esens, w elche auß disen unsern i[nner]o[est err eichischen] fürst enthumben und landen nach denen ihnen für gesetzt en t erminen, w egen ihr er u[n]v er hofft en n halsstärrig k e - it o in ihr em irrthumb deß g laubens und [67] v ermög der angeor dnet en r eligions r ef ormation, biß dat o ihr en abzug genommen oder ins k ünftig w er den nemen müssen, zug leich auch in allen andern unsern k önigr eichen, fürst enthumben und lan [68] den, so lang si e si ch zu der he y ligen catholischen r eligion nit bek en - nen, k ein undt er k ommen od er v er bleiben nicht haben, w eniger ihnen allda zu g Nad k ončnim e je črtica, ki t erja dopis n -ja, tak a je tr anskripcija tudi v Losertho vi obja vi: schwebenden. h V Losertho vi obja vi je beseda napačno tr anskribir ana k ot: Erlangung . i V originalu br ez k ončneg a ločila. j Original je na t em mestu pošk odo v an. k Original je na t em mestu slabo ber lji v . l Zapis v izvirn ik u je »R a ͤ ittungen«, v skladu z zgor aj na v edenimi načeli pr episa jo tr anskribir a - mo k ot: »r äitung en«. V erjetno gr e za besedo »R eitung«, k ar pomeni: » A bmachung; R ecehen - schaft; R echnung« (Götze: Frühneuhochdeutsches Glossar , str . 176). m V Losertho vi obja vi je beseda tr anskribir ana k ot: dises. n Original je na t em mestu pošk odo v an. o V Losertho vi obja vi je beseda tr anskribir ana k ot: halsstörrigkeit. 404 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers handlen und zu w andlen gestatt et w er den, deß g leichen ihnen [69] alles ab- und zur aisen in selb[i]gen p unsern k önigr eichen, fürst enthumben und landen aus - ser unser er od er unser er nachgesetzt en ober k eit en b[e]sondern q schriftlichen bewilligung und er laubnuß g äntzlich einge [70] st ellt und v er bot en se yn solle. r Z u deme so w ollen wir auch alle und jede, solche deß uncatholischen g la - ubens halber ab- und auß dem landt ziehende personen, ernstlich gew arnet ha - ben, daß sie sich so w ol inn [71] v er k aufung ihr er güt er al s in allen andern unsern hier ob v erstandnen auflage n und v er or dnungen aller betrüg lichen collusionen und ungebühr lichen f alschen scheinhandlungen es se y auf w as w eiß [72] oder w eg das beschehen mö[ ge] s dermassen gewiß enthalt en als sonst en und im wi - drigen gegen denen jenigen so sich dißf alls v er gr eif en [w]ur den t mit scharpf er g antz un v erschont er bestr afung v erf ahr en [73] w er den solle. Gebiet en de[mn]ach u obgedacht em unserm v ollmächtigen statthalt er deß hertzogen zu Cr oma w und fürst en zu Eggenber g l[iebden] v und in dersel - ben ab w esenh eit unsern zu Gr ätz hinder lassnen ge [74] haimen r äthen das d[er o] l[iebden] z u[nd] aa ihr ob dise m unserm pat ent und gener al mandat in allem und jedem desselben inhalt und begrif v on u[ns]ertw egen ab beständig und f estig - klich halt en sonder lich aber ob demsel [75] ben allerseits der gebühr endt gehor - samb und v ollzug gelaist et w er de, fleissig auf sicht anst ellen und haben und w o f ern v on einem oder m[e]hr ac wider v er hoff en und unser gnädig[lich] v ersehen hierwider gehand [76] let wur de, dasselbige be y dem w enigst en nit zu sehen oder gestatt en, sondern wider den oder diselben wie auch ihr e güt er nach laut der hie[r]ein ad begriffnen v er or dnungen wür cklich v erf ahr en und e x quiern. [77] Dar - nach si ch nun ein jeder zu richt en und sein selbst aigne w olf ahrt auf unser e so getr eue v ät er liche v ermahn ung in acht zu nemmen w[iss]en ae auch solches zu thun unsers v er hoff ens umb so vil w eniger un [78] der lassen wür det , w eilen wir [i]hnen af umb ihr es bessern bedachts willen g leich w ol ein so ger aumben t ermin gnädig klich zulassen, wie zuma[le]n ag inen zu ihr er noth w endigen inf ormati - on in g lauben s artick el die [79] gut e gelegenheit en be y denen hin und wider im landt mit geistlichen personen und catholischen seelsor ger besetzt en gottshäu - ser und [k]ir chen ah nicht v ermang len w er den. An dem e allem wir det unser gnä [80] digst er auch endlicher un w andelba - hrer ai willen und mainung v ollzogen und erstatt et . u Original je na t em mestu pošk odo v an, manjk ajoče čr k e so bile po vzet e po tr anskripciji v Lo - sertho vi obja vi. v Gl. opombo e . z V originalu sta čr ki kr atice pisani stično. Schmidt okr ajša v o »D .L.« r azr ešuje k ot: »Der o Lieb - den« (Schmidt: Das letzt e Gegenr ef ormationspat ent , str . 179, opomba 2), k ar bi v slo v enščino pr ost o pr e v edli k ot: »njiho v e pr eljubezni v osti« ali »oni pr eljubezni vi« ( g l. Hudelja: Nemško- -slovenski zgodovinski slovar , str . 208, 574). aa Original je tu pošk odo v an, tr anskripcija je na t em mestu po vzeta po tr anskripciji v Losertho vi obja vi. ab Original je pošk odo v an, manjk ajoči del je po vzet po tr anskripciji v Losertho vi obja vi. ac Original je na t em mestu pošk odo v an. ad Original je na t em mestu pošk odo v an. ae Original je na t em mestu pošk odo v an. af Original je na t em mestu pošk odo v an. ag Original je na t em mestu pošk odo v an. ah Original je na t em mestu pošk odo v an. ai Original je pošk odo v an pri čr ki n. 405 Letnik 43 (2020), št. 2 Geben in unser statt Wien, den erst en augusti anno ein tausent sechun - dert acht und zw antzig, unser er r eiche [81] deß R ömische n im neundt en, deß Un - gerischen im ailft en und deß Bo ͤ haimbischen im zw ölft en. Ad Mandatum Sacrae Caesareae Majestatis proprium. F er dinandt L.S. Jo[hann] Bapt[ista] fr eiherr v on V er denber g 5 Caspar F r e y[?] m[anu] p[r opria] 6 5 Johann Bapti sta V er da Gr af v on W er denber g zu Namiest tudi Jo hann Baptist V er da v on V er - denber g/Janez Krstnik V er da gr of V er denber g (1582, Campione pri Gorici–16. sept ember 1648, Dunaj). Ba r on (1633), gr of (1630). Johann Baptist V er da v on V er denber g je pridobil pr a vno izobr azbo. Med let oma 16 11 in 1619 je bil pr ok ur at or notr anjea v strijsk e k omor e v Gr adcu. Leta 161 9 je sledil F er dinandu II., ki je no v embr a t eg a leta s v oj d v or iz Gr adca pr esta - vil na Dunaj. Naslednje let o 1620 je postal prvi a v strijski d v orni k ancler in član tajneg a s v eta. Sodelo v al je pri pripr a vi »pr eno v ljeneg a deželneg a r eda« za Češk o, kjer si je po r azlastitvi pristaše v češk eg a upor a pridobil v elik e posesti. Leta 1626 je postal dedni hle v ski mojst er na Gorišk em in deželan na Kr anjsk em. Sprv a je pripadal t . i. »friedlän dski« d v orni str anki W al - lenst eino vih za v eznik o v in v ečkr at agitir al k ot posr ednik med cesarj em in v ojsk o v odjo, v času » W allenst eino v e zar ot e« pa je zamenjal tabor in postal njego v naspr otnik. K ot diplomat se je udeležil pog ajanj s saškim v olilnim knezom Janezom Jurijem I., leta 1636 je v odil poslanstv o v Ang lijo. P od F er dinandom II. je imel v elik političen vpli v na d v oru, po cesarje vi smrti leta 1637 se je umaknil v zasebno ži v ljenje ( Johann Baptista V er da Gr af v on W er denber g. Wer war wer – im Dreißigjährigen Krieg . http://www .k oni.onlinehome.de /au sfuehr liche-biogr aphien/ w er denb-fr ames.htm (23. 9. 202 0); Johann Baptist V er da v on V er denber g. Austria-Forum . https://austria-f orum.or g/af/A ustriaWiki/Johann_Baptist_V er da_v on_V er denber g (23. 9. 2020); Johann Baptist V er da v on V er denber g. Wien Geschichte Wiki . https://www .geschich - t ewiki.wien.gv .at/Johann_Baptist_V er da_v on_V er denber g (24. 9. 2020); K oče v ar: Vojvodina Kranjska , str . 277, 283, 395). 6 Neidentificir an. 406 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers Slikovno gradivo Patent (1628, avgust 1., Dunaj), prednja stran (ARS, SI AS 1097, Zbirka normalij, Cesarski patenti 1620–1700, št. 110) 407 Letnik 43 (2020), št. 2 Patent, hrbtna stran 408 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers Pritrjen cesarski pečat okrogle oblike, odtisnjen v papir, premer 6,4 cm. Pečatni napis, zapisan v kapitali, se glasi: »FERDINANDVS II D(ei) G(ratia) EL(ectus) ROM(anorum) IMPE(rator) S(emper) A(ugustus) GER(maniae) HVNG(ariae) BOH(emiae) ZC REX ARCH(idux) AVST(riae) DUX BV(rgundiae) etc. etc.« Podpis cesarja Ferdinanda II. Podpis: Johann Baptist Verda von Verdenberg 409 Letnik 43 (2020), št. 2 Podpis: Caspar Frey(?) Napis na hrbtni strani (»Kayßerlicher und landtsfürstlich general wegen der uncatholischen herrn und landtlaüth, auch ander adels manß- und weibspersonen, sich inner jahr und tag ausser landts zubegeben, den 1. augusti anno 1628ten.«) 410 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers Seznami Tabela 1: Seznam osebnih imen Zapis v viru Sodobni nemški zapis Sodobni slovenski zapis Osebni družinski in službeni podatki F er dinand der Ander , F er dinandt F er dinand II. F er dinand II. (9. julij 1578, Gr adec–15. f ebruar 1637, Dunaj). Nad v oj v oda in notr anjea v strijski deželni knez (1595, 1596/97), češki kr alj (1617), ogrski kr alj (1618), cesar (1619). Hertzog zu Cr oma w und F u ͤ rst zu Eggenber g Johann Ulrich v on Eggenber g Janez Ulrik Eggenber g ( junij 1568, v erjetno v Gr adcu–18. okt ober 1634, Ljubljana), bar on (1598), drža vni knez (1623) in v oj v oda Krumlo v ški (1628); kr anjski (1602) in štajerski (1621) deželni g la v ar , pooblaščeni namestnik notr anjea v strijskih dežel (1625). Jo:[hann] Bapt:[ista] fr eiherr v on V er denber g Johann Baptista V er da Gr af v on W er denber g zu Namiest / Johann Baptist V er da v on V er denber g Janez Krstnik V er da gr of V er denber g (1582, Campione pri Gorici–16. sept ember 1648, Dunaj). Bar on (1633), gr of (1630). Prvi a v strijski d v orni k ancler in član tajneg a s v eta (1620). Dedni hle v ski mojst er na Gorišk em (1626). Caspar F r e y m. p. Kaspar F r ei(?) Gašper F r ei(?) Neidentificir an Tabela 2: Seznam zemljepisnih imen Zapis v viru Sodobni nemški zapis Slovensko ime in razlaga Germanien, R o ͤ misches R eich 1 Deutschland, Heiliges R ömisches R eich deutscher Nation Germanija (Nemčija), S v et o rimsk o cesarstv o nemšk e nar odnosti Hungern, Ungerisches [K önigr eich] Ung arn Ogrsk a 2 Behaimb, Bo ͤ haimbisches [K önigr eich] T schechien (hist . Böhmen) Češka ( zgod. Begeamſk o kr aljestv o 3 ) Oest err eich 4 Österreich A v strija (nad in pod Anižo, danes: Zgornja in Spodnja A v strija) Bur gundt Bur gund Bur gundija St e yr St eiermar k Štajerska Ka ͤ rndt en Kärnt en K or ošk a Cr ain Kr ain Kr anjsk a W u ͤ rtt ember g W ürtt ember g W ürtt ember g Ober und Nider Schlesien Ober- und Niederschlesien Zgornja in Spodnja Šlezija Ma ͤ hr en Mähr en Mor a v sk a Ober und Nider Lauß nitz Ober- und Niederschlesien Gornja in Dolnja Lužica 5 (zgod. Lužišk o 6 ) Habspur g Habsbur g Habsbur g 1 Iz latinščine izvir ajoča nemšk a beseda Germanien v zgodnjeno v o v eških besedilih lahk o služi za označe v anje tak o S v e - t eg a rim sk eg a cesarstv a nemšk e nar odnosti k ot tudi Nemčije v ožjem etničnem pomenu besede, nanašajoč se zgolj na izključno nemšk e dežele cesarstv a. V slednjem primeru je bil v r abi pogost o tudi označe v alec Teutschland. 2 Z označe v alcem Ogrsk a v danem primeru označujemo »dežele ogrsk e kr one«, za označe v anje drža v e naslednice zgodo - vinsk e Ogrsk e po letu 1920 pa v slo v ensk em zgodo vinopisju upor abljamo označe v alec Madžarsk a. 3 Besedna zv ez a Begeamſko kraljestvo je po vzeta po slo v ensk em pr e v odu cesarsk eg a uk aza iz leta 1638 (K oblar: Uk az cesarja, str . 117). 4 Označe v alec Oesterreich v danem primeru označuje oba dela nad v oj v odine, A v strijo pod in nad Anižo, ki ju danes ime - nujemo Zgornja in Spodnja A v strija. 5 Gl. Lužica. Fran . https://fr an.si/isk anje?View=1& Query=lu%C5 %BEica (24. 9. 202 0). 6 Gl. Jesenk o: Občna zgodovina , str . 61. 411 Letnik 43 (2020), št. 2 I.[inner]O .[est err eichischen] Er bF u ͤ rst enthumben und Landen Inner öst err eichische Länder , Inner öst err eich Notr anjea v strijsk e dežele, Notr anja A v strija T yr ol Tir ol Tir olsk a Cr oma w Krumau Český Krumlov (mesto na jugu Češke) Eggenber g Eggenber g (Gr az) Eggenber g (14. okr ožje mesta Gr adec) Gr a ͤ tz Graz Gr adec Wien Wien Dunaj Tabela 3: Seznam kr atic Kratica Razrešitev Slovenski prevod I. O . InnerOest err eichisch (inner öst err eichisch) notr anjea v strijski Ka y s. Ka y ser lich (k aiser lich) cesarski He y l: He y lig (heilig) s v eti R oͤ m . R o ͤ misch (r ömisch) rimski zeit: zeitlich časovni (dobesedno), v danem primeru bi bili boljši pr e v odi: časen, t ostr anski, zemeljski 7 Ka y ser: Ka y ser lich (k aiser lich) cesarski Gna ͤ dig. Gna ͤ dig lich ( gnädig) usmiljen, milost en 7 »auch zeitlichen und ewiger Wolfahrt« (AR S, SI A S 1097, Zbir k a normalij, mapa 3 (Cesarski pat enti 1620–1700), št . 110 (1628, a v gust 1., Dunaj), vrstica 17). 412 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers Prevod patenta cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva notranjeavstrijskih dežel iz leta 1628 Načela prevoda Delno pr osti pr e v od pat enta cesarja F er dinanda II. o spr eobrnjenju ali iz - selitvi pr ot estantsk eg a plemstv a notr anjea v strijskih dež el iz nemšk eg a v sodob - ni slo v enski jezik slogo vno sledi pr edlogi, v endar upošt e v a sodobno slo v ensk o knjižno normo. P oleg t eg a se pr e v od jezik o vno sk uša čim bolj približati izvirni - k u, od t e t ežnje sicer odst opa do t e mer e, da je čim bolj r azumlji v sodobnemu br alcu. Odsta v ki v pr e v odu so oblik o v ani smiselno ne g lede na izvirnik. Pri pr e v ajanju smo si pomag ali s splošnim, sodobnim Velikim nemško- -slovenskim slovarjem , ki so g a pripr a vili Doris, Božidar in Primož Debenjak, 1 in nemšk o-slo v enskim slo v arjem Deutsch-slovenisches Wörterbuch Mat eja Cig aleta iz druge polo vice 19. st oletja, ki je sicer znan tudi pod imenom W olf o v ali W olf - -Cig alet o v slo v ar . 2 Od specialnih, zgodo vinskih slo v arje v v elja omeniti zlasti Nemško-slovenski zgodovinski glosar 3 in Nemško-slovenski zgodovinski slovar , ki ju je pripr a vil Nik o Hudelja. 4 Med nemškimi smo upor abljali pr ed v sem slo v ar Jak oba in Wilhelma Grimma (Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm ), ki je v digitalni obliki dost open na s v et o vnem spletu, 5 g losar zgodnje no v e visok e nemščine v obdobju od k onca 15. do sr edine 17. st oletja Frühneuhochdeutsches Glossar Alfr eda Götze ja 6 in digitalizir ani Frühneuhochdeutsches Wörterbuch. 7 Pri pr e - v ajanju nek at erih nar ečno zaznamo v anih besed nam je služil slo v ar W alt erja Haasa Provinzialwörter: Deutsche Idiotismensammlungen des 18. Jahrhunderts . 8 K ot nepogr ešlji v a se je izk azala spletna zbir k a Slo v arje v Inštituta za slo - v enski jezik F r ana R amo v ša ZR C S AZU – Fran , 9 zlasti tr anslit erir ana izdaja Slovensko-nemškega slovarja Mak sa Plet eršnik a. 10 P ose g li smo tudi po Velikem slovarju tujk Miloša T a vzesa 11 in Latinsko-slovenskem slovarju F r ana Br adača. 12 1 Debenjak: Veliki nemško-slovenski slovar. 2 C ig ale: Deutsch-slovenisches Wörterbuch. 3 H udelja: Nemško-slovenski zgodovinski glosar. 4 H udelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar. 5 Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm. http://w oert er buchnetz.de/cgi-bin/ WBNetz/w bgui_p y?sig le=D WB (25. 9. 2020). 6 Götze: Frühneuhochdeutsches Glossar . 7 Frühneuhochdeutsches Wörterbuch . https://fw b-online.de/ (24. 10. 2020). 8 H aas: Provinzialwörter. 9 Fran. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU . https://fr an.si/ (25. 9. 2020). 10 Plet eršnik, Slovensko-nemški slovar . https://fr an.si/isk anje?Fil t er edDictionaryIds=136&Vie w=1&Query=po vi%C5%A1e v a v ec (2. 9. 2020). 11 T a vzes (ur .): Veliki slovar tujk . 12 Br adač: Latinsko-slovenski slovar. 413 Letnik 43 (2020), št. 2 Prevod Mi F er dinand Drugi, po milosti Božji izv oljeni Rimski cesar , v selej po vi - še v alec 1 cesar stv a, kr alj na Nemšk em, Ogrsk em in Češk em it d.; nad v oj v oda a v - strijski; v oj v oda bur gundski, štajerski, k or oški, kr anjsk i in württ emberški t er zgornje- in spodnješlezijski; mejni gr of mor a v ski t er gornje- in dolnjelužiški; gr of habsburški in tir olski it d.; 2 spor očamo v sem in v sak omur [od] naših de - želano v gospo sk eg a in vit ešk eg a stanu, bi v ajočim v naših notr anjea v strijskih dednih kneže vinah in deže lah Štajerski, K or oški in Kr anjski, 3 ki bodo ta naš gener alni mandat slišali, našo cesarsk o in deželnoknežjo milost t er v se dobr o. V am je v sem sk upaj in v sak emu posebej [znano], k ot je tudi sicer na splo - šno do v olj znano, da si mi, [že] od nast opa naše deželnoknežje v lade v [t eh] istih naših notr anjea v strijskih dednih kneže vinah in deželah , iz posebne, s v eti in edi - no zv eliča vni rimski k at oliški v eri dolžne krščansk e gor ečnosti t er v moči naše deželnoknežje oblasti in od Bog a pr ejet eg a v ladarsk eg a položaja, 4 nismo nič bolj jemali k sr cu 5 k ot t o, da popr a vimo t o, v [t e] ist e naše notr anjea v strijsk e dedne dežele vtihotapljeno in v se pr e v eč r azširjeno šk odlji v o v ersk o neslogo in r azdor [t er] tu di, da v se nam od božje v semogočnosti pod vržene in zaupane po - danik e po naših možnostih od vrnemo od zmot e in popeljemo na pot zv eličanja. Zat o smo pot em v ta namen izv edli izgon sektaških pr edik ant o v in kma - lu zat em zdr a vilno 6 v ersk o r ef ormacijo 7 med plemiškimi osebami t er tudi v mestih in tr gih sk upaj s kmetstv om na podeželju. Nadalje [smo] post opno iz - dali in obja vili najr azličnejše zdr a vilne 8 gener alne in specialne mandat e, da se nihč e ne sme podati v nek at olišk e kr aje k namer a v ani spo v edi in obhajilu, krstu otr ok ali sklenitv am zak onsk e zv eze. 9 Pr a v tak o [smo] izdali in obja vili, da [ je tr eba] osir ot elim otr ok om in v ar o v ancem naših deželano v in drugih oseb priskr beti k at olišk e v aruhe in da se mladine ne [sme] pošiljati v nek at olišk e 1 Sočasni viri v slo v enščini, besedno zv ezo »zu allen Zeit en Mehr er« pr e v ajajo k ot: vſelei Povihſhuvavz ( g l. K oblar: Uk az ces arja, str . 116). Mat ej Cig ale (1860) besedno zv ezo »alle Zeit Mehr er des R eiches, (semper A ugustus)« pr e v aja k ot: »v edno množi v ec kr aljestv a, nach V . v selej v ek ša v ec kr aljestv a; …« (Cig ale: Deutsch-slovenisches Wörterbuch , Z w eit er Theil, str . 1010). Mak s Plet eršnik (1894) pa na v aja definicijo: »po više v ȃ vəc, -v ca, m. k dor po višuje, Jan. (H.).« (Plet eršnik : Slovensko-nemški slovar . https://fr an.si/isk anje? Filt er edDictionaryIds=13 6&View=1&Query=po vi%C5%A1e v a v ec (2. 9. 2020)). Nik o Hudelja t ermin Mehrer pr e v aja k ot: »množilec, po v eče v alec, širit elj«, Mehrer des Reiches pa k ot: »po v eče v alec cesarstv a« (Hu - delja, Nemško-slovenski zgodovinski slovar , str . 602). Za pr e v od so t or ej na v oljo tri slo v ensk e besede, ki so se upor abljale v zgod o vini, in sicer: poviševavec (po viš e v alec), množivec (množi - lec) in vekšavec (v ečalec). 2 Pri slo v ensk em pr e v odu titulatur e cesarja F er dinanda II. smo upošt e v ali slo v enski pr e v od uk aza cesarja F er dinanda III. iz leta 1638 (Glej: K oblar: Uk az cesarja, str . 116–117.) in slo - v ensk o diplomo cesarja F r anca Jožef a I. iz leta 1909 (Glej: Čeč: Diploma – Sklep a v strijsk eg a cesarja, str . 87–95). 3 P at ent ne omenja Gorišk e, T rsta in R ek e. Na Gorišk em je namr eč deželni knez nad v oj v oda Kar el II. pr ot estantizem začel odpr a v ljati že po okt obrski k onf er enci v Münchnu leta 1579. Za prv e (pr oti)r ef or macijsk e ukr epe so Kar lu II. po v od dali tudi pr ot estantje sami, saj so pr eseg li meje določil v ers k e pacifik acije iz leta 1578 (Gl. Zgodovina Slovencev , str . 300; Ca v azza: La contr orif orma, str . 143–154; T a v ano: La rif orma catt olica, str . 155–170). 4 »v on Gott empf angnen Obrig k eitlichen Ambts«. 5 »nichts mehr ers angelegen se yn lassen«. 6 »die he y lsambe«. 7 »Glaubens R ef ormation« – sočasni viri go v orijo o v erski r ef ormaciji, s čimer je mišljen pr oces, ki g a zgodo vinopisje od 19. st oletja dalje imenuje »pr otir ef ormacija« ali »k at olišk a r ef orma - cija«. V k onkr etnem primeru F er dinand II. misli na delo s v ojih (pr oti)r ef ormacijskih k omisij. T udi pr ot estantsk i viri t eg a časa go v orijo o v erski r ef ormaciji, tak primer je prit ožba kr anjskih deželnih stano v zoper ljubljansk eg a knezošk of a T omaža Hr ena iz let a 1607 (SI A S 1073, Zbir - k a r ok opiso v , št . 237 (II–67r), Quarela Statuum Carniolae contra Episcopum Labacensem No. II). Gl. obja v o: K oče v ar: Prit ožba kr anjskih deželnih stano v (2. del), str . 233–267. 8 »hailsambe«. 9 »Ehelichen Co pulationen« – do besedni pr e v od: poročne kopulacije. 414 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers kr aje ozir oma uni v erze. Še v eč, po vr hu v seg a t eg a [smo] pr a v neda vno pono vno obja vili tak šne gener alne [mandat e] in jih nek olik o zaostrili, v endar smo do zdaj pr oti našim nek at oliškim deželanom gosposk eg a in vit ešk eg a stanu [v seeno] upor abili v so blagost , milino in potrpežlji v ost t er milostno opustili, da bi pr oti njim nast opili z napo v edano r ef ormacijo, v se v upanju , da bodo iz v seg a t eg a bolje dojeli naš dobr ohotni namen, z v sem v loženim trudom vnet o r azmislili o s v ojem v ečnem zv eličanju t er k ončno st opili na pot s v ojih pr astarih pobožnih 10 pr astarše v in pr ednik o v . Da bi s t em t or ej v naše notr anjea v strijsk e dedne dežele spet vpeljali eno - tnost in složnost v er e t er sr c in bi [tak o] v si sk upaj zasadili in ohr anili boljše zaupanje. Sedaj smo sicer s posebno ut eho opazili in zaznali, da se ta naš za v ečanje 11 Božje sla v e t er v k orist in blagor [k ot] tudi časno in v ečno blagosta - nje 12 njih, naših deželano v , mišljeni dobri krščanski namen nik ak or ni izjalo vil, t em v eč je dober del t eh zapustil s v ojo zmot o in se spr eo brnil k pr astari k at oliški in apost olski v eri. V endar je seda j še pr eostalo [določeno] št e vilo [tistih], pri k at erih ta naša zanje milostno k najboljšemu mišljena skr b, 13 pa tudi dopuščeni dolgi čas t o - ler ance in popustlji v osti 14 doslej še niso obr odili t olik o sado v , da bi [ti] sledi - li drugim spr eobrnjenim [deželanom] in bi sog lasno priznali pr a v o Kat olišk o cer k e v t er se zat ekli k njej. 15 In mi ne samo, da prizna v amo in v emo, da bomo, k ot je omenjeno, zar adi opr a v ljanja deželnoknežje službe in dolžnosti k ot tudi zar adi [s v oje] v esti nek oč dolžni 16 [dati] v semogočnem u Bogu obr ačun za v oljo zv eličanja 17 in dušne blaženosti 18 naših podanik o v , [t em v eč tudi, da] imamo pr a vico, nam pripada in je [naša nalog a], 19 da iz nam zaupanih dednih dežel odpr a vimo v se v ersk e zmo t e br ez r azlik g lede na osebo 20 in da, naspr otno, v njih po najboljših možnostih 21 podpr emo pr astar o, edino zv eliča vno Kat olišk o cer k e v . Ampak pr ed v sem in najpomembneje [tudi je], da iz milostne in očet o - v sk e lju bezni t er sr ca, v selej in še posebej v t eh deželah, kjer smo se po milo - sti Božji r odili in pr eži v eli v ečino našeg a ži v ljenja, ne bi r adi dopustili, 22 da bi bile tist e plemišk e r odbine – ki so se že od pr astarih časo v sem s tak o sijajnimi zaslug ami, 23 z mnogot erim, sla vnim dar o v anjem t elesa, imetja in krvi, k ot tudi z v semi mogočimi drugimi sijajnimi vit eškimi in kr epostnimi dejanji in r a vna - njem nar edile zaslužne za naše h v ale vr edne pr ednik e in domo vino, in ki so še 10 »Gottseeligen« – Cig ale: Gottsleig, adj., pobožen, nach V. bogaroden (von Bog u. roditi, sich bekümmern), gottselig leben, pobožno živeti, Bogu živeti; mein gottseliger Vater, moj ranjki, nach dem Serb. pokojni oče; gottseligen Andenkens, blaženiga spomina. / Gottselige, der, po- božnik / Gottseligkeit, die, pobožnost, bogorodnost, bogoljubnost (Cig ale: Wörterbuch, Erst er Theil, str . 661–662). 11 »zu Befür derung der Ehr Gott es.« Besede Befürderung v slo v arjih ni najti v t ej obliki. Grimmo v slo v ar v sebuje: Beförderung f. – utilitas, promotio , v erjetno gr e za današnjo nemšk o besedo Förderung , ki jo Debenjak o vi pr e v ajajo k ot: podpiranje, pospeševanje, spodbuda . Na t em mestu smo se odločili za pr e v od večanje. 12 »zeit: und ewiger W olf ahrt«. 13 »Sor gf ältig k eit« – Grimm: sorgfältigkeit, f., zu sorgfältig , Debenjak o vi: sorgfältig – skrben. 14 »conniuentz« – dobesedni pr e v od: Konnivenz f. – strpnost, popustljivost, spregled, toleranca (Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar , str . 519; Hudelja: Nemško-slovenski zgodovin- ski glosar , str . 186). 15 »sich zu derse lben begeben ha tt en« – dobesedni pr e v od: da bi se k isti napotili. 16 »uns schuldig zu se yn er k ennen und wissen,« – možna dobesed na pr e v oda: se prepoznavamo kot dolžni ali: prepoznavamo kot svojo dolžnost . 17 »He y l« – možni dobesedni pr e v odi: blagor, odrešenje, zveličanje. 18 »Seelen Selig k eit« – možen do besedni pr e v od: dušna blaženost. 19 »zust eht / gebührt und obligt« . 20 »ohne unders che y dt der P erso nen«. 21 »nach Müg lichk eit«. 22 »nicht gern se hen w olt en«. 23 »w elche sich … stattlich v er die nt gemacht«, dobesedni pr e v od: so se naredile tako sijajno za- služne . 415 Letnik 43 (2020), št. 2 zlasti ob t eh zadnjih, v v ečjem delu ostalih naših kr aljest e v in dežel nastalih v stajah t er zagr ešeni nepos lušnosti (k olik or nam je znano), v s v oji podedo v ani zv est obi in pošt enosti do nas v edno stano vitno vztr ajal e – v času našeg a ži v lje - nja in od nas zapuščene v t em pomanjklji v em [in] ne v arnem položaju, [v k at e - r em jim gr ozi] izguba njiho v e najdr ažje in naj vr ednejše dr agocenosti dušneg a blagr a. T em v eč jim pr ed v se mi drugimi stv armi najmilostlji v eje želimo pri v ošči - ti 24 tudi v elik o v eč poleg omenjene t ostr ansk e 25 h v ale in sla v e na t em [s v etu], [namr eč] obenem [tudi] v ečno Božje plačilo in v eselje na drugem s v etu. Zat o smo bili iz t eg a in r azličnih drugih nad v se t ehtnih nagibo v po v sem po pr a vici primor ani 26 tudi njih, naše nek at olišk e deželane gosposk eg a in vit ešk eg a stanu, mošk eg a in žensk eg a spola, 27 ki so še v omenjeni v erski zmoti, s t em na - šim, posebno njim namenjenim pat ent om ali gener alnim mandat om pr a v tak o pod vr eči naši, že pr ed pr ecej časa zasta v ljeni in obja v ljeni v erski r ef ormaciji. Za - t or ej smo jih hot eli, sk upaj in posamič, po v sem pod vr eči tak šni v erski r ef ormaciji in jih pot emtak em v sak eg a posebej 28 najmilostlji v eje in s k ar najbolj pr esunlji v o dobr ohotnostjo opomniti. K er smo nek oč celotni domo vini in posebno t em ple - miškim r odbinam zar adi njiho vih [zgor aj] omenjenih zaslug hot eli dati in zapu - stiti 29 nobeneg a višjeg a t er tudi k oristnejšeg a in bolj odr ešilneg a znamenja in iz - kaza 30 naše omenjene očet o v sk e ljubezni in h v aležnosti, ki ju gojimo do njih, k ot pr a v t o pr a v o pot , način in v arnost za njiho v o dušno zv eličanje in sr ečo. In si za - t or ej tudi ne bi ničesar bolj in r aje želeli videti k ot t o, [da bi] [tudi ti bili] v enotno - sti k at olišk e v er e, v odlični (dobri) blaginji, k ot so njiho vi pr edniki v istih naših notr anjea v strijskih dednih kneže vinah in deželah bili tak o dolgo, pr eden so se [tu] udomačile zmot e. 31 T or ej [bi si želeli] nič manj [k ot t o, da bi oni] za s v oje bolj - še časno in v ečno blagostanje 32 še napr ej v t olik šni meri ohr anili enotnost v er e in hot eli ostati v deželi. Zat eg adelj naj se pr a v v sak v r ok u eneg a leta – k ot smo jim mi od današnjeg a dne 33 določili za do v oljšen 34 t er udoben, 35 [v endar] dok ončen 36 r ok –, prilagodi 37 z gor ečim sr cem in v oljnostjo 38 duha v tak s v oj [dušni] blagor , 39 k orist in pobožnost in se v s v eti edino zv eliča vni k at oliški v eri spr a vi 40 z nami in z v esoljno 41 krščansk o apost olsk o Rimsk o cer kvijo. Glede t eg a naj se tudi [pr a v v sak] ja vi in izjasni 42 pri našem ujcu in knezu, tudi tajnem s v etnik u, k omornik u in pooblaščenem namestnik u istih naših notr anjea v strijskih kneže vin in dežel, 24 »gnädigistw ol gönnen möcht en«. 25 »zeitlichen Lob und R uhm«. Besedo zeitlich bomo v t em k ont ek stu pr e v ajali k ot tostranski , v danem k ont ek stu jo je namr eč potr ebno r azumeti v pomenu: časen t or ej tostranski , zemeljski (Fran ). 26 »v erursacht w or den«. 27 »Manns und W eibspersonen« – dobesedni pr e v od: moške in ženske osebe. 28 »allersonders « – mor da gr e besedo r azumeti k ot današnji besonders , (allersonderbarst – Grimm). 29 »zuuerschaff en / und zu hinder lassen wissen«. 30 »Gezeugnuß«. 31 » A uffnemmen« – prosperitas , Grimm. 32 »zeitlich und ewigen W olf ahrt«. K ot v opombi št . 25 (pog la vje Pr e v od), besedo zeitlich je v t em k ont ek stu tr eba r azumeti k ot časen t or ej tostranski , zemeljski. 33 »dat o« – pr e v od: datuma . Dok ument je bil izsta v ljen na Dun aju, 1. a v gusta 1628. 34 »gnugsamben « – genugsam, verstärktes genug (Grimm). 35 »ger aumben« – geraum, adj., verstärktes raum (Grimm). 36 » peremptori sch« – dobeseden pr e v od: peremptoričen . iz lat peremptorius, gl. peremptoren. Pe- remptoren (lat. peremptorius – uničevalen) 1. ki kaj razveljavlja 2. ki v čem odloča, neovrgljiv; fig. ki ne trpi ugovora 3. že sklenjen, določen, dokončen, nespremenljiv; brezpogojen 4. neodlo- žljiv (rok); tudi peremptoričen (T a vzes (ur .): Veliki slovar tujk , str . 868). 37 »bequembe«. 38 »Begier lichk eit« – mor da gr e za današnji Beharrlichkeit. 39 »He y l«. 40 »sich v er g leiche«. 41 »allgemeine … Kir che« – može n pr e v od: vesoljna Cerkev. 42 »anmelde und er klär e«. 416 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers pr eljubezni v em 43 v oj v odi Krumlo v šk em 44 in knezu Eggenber gu 45 t er v odsotnosti t eg a pri naših tajnih s v etnikih, ki so ostali 46 v Gr adcu. 47 Kajti v naspr otnem [pri - meru], [t or ej] da se nek do v tak šnem določenem in na v edenem r ok u [eneg a] leta zoper naš najmilostlji v ejši odlok z nami ne bi poenotil v s v eti k at oliški v eri, smo po v sem odločeni (o t em se hočemo dok ončno izr eči tudi v moči t eg a našeg a ce - sarsk eg a in deželnoknežjeg a pat enta), da pot em r es pr a v nik omur 48 ni do v oljeno in dopuščeno v naših v ečkr at omenjenih notr anjea v strijskih dednih kneže vinah in deželah še napr ej pr ebi v ati in [tu] osebno posedo v ati s v oje posesti. T em v eč [mor a ta, ki se z deželnim knezom ne bi poenotil v s v eti k at oliški v eri] naše že v ečkr at omenjene notr anjea v strijsk e [dežele], k ot obenem tudi v sa drug a naša kr aljestv a, kneže vine in dežele, docela zapustiti in s v oje posesti, ki jih ima v lasti, popr ej za primerno vr ednost [ceno] pr odati. Če [pa] ta omenjenih s v ojih posesti tudi v tak em času ne bi mogel pr odati, 49 naj [bo] odpr odaja 50 t eh po pr et ek u t eg a od današnjeg a dne 51 t ek očeg a leta še za naj v eč do šest mesece v zaupana in pr e - puščena 52 njego vim v deželi ostalim sor odnik om ali drugim k at oliškim pr ebi v al - cem dežele, po njego vi izbiri. 53 T or ej tak o, 54 da bodo – če tak šne njego v e lastnišk e posesti tudi v t eh šestih mesecih ali polletnem r ok u po [njego v em] odhodu ne bodo pr odane po t eh njego vih, v deželi ostalih sor odnikih ali drugih k at oliških pr ebi v alcih dežele – [da bodo] pr odajo t eh posest e v pot em ur adno odr edila naša [za t o] posta v ljena oblastv a. 55 Pri t em pa fidejk omisnih posest e v 56 na noben na - 43 Beseda preljubeznivi je pr e v od r azr ešitv e kr atice »L.« , k ot jo ponuja Schmidt (Schmidt , Das letzt e Gegenr ef ormationspat ent , str . 179, opomba 1), k ar Hudelja pr e v aja k ot »Pr eljubezni vi!« (Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar , str . 574). Izvirno besedilo se g lasi: »deß Her - tzogen zu Cr oma w / und F u ͤ rst en zu Eggenber g L.« (AR S, SI A S 1097 , Zbir k a normalij, mapa 3 (Cesarski pat enti 1620–1700), št . 110 (1628, a v gust 1., Dunaj), vrstica 40). 44 »Cr oma w« – Český Krumlo v , mest o na jugu kr alje vine Češk e (nemšk o Krumau). 45 Johann Ulrich v on Eggenber g/Janez Ulrik Eggenber g ( junij 1568, v erjetno v Gr adcu–18. okt o - ber 1634, Ljubljana), bar on (1598), drža vni knez (1623) in v oj v oda Krumlo v ški (1628); kr anj - ski (1602) in štajerski (1621) deželni g la v ar , pooblaščeni namestnik notr anjea v strijskih dežel (1625) (E der , Eggenber g, Johann Ulrich. Neue Deutsche Biographie . https://www .deutsche-bi - ogr aphie.de/sfz12576.html (18. 9. 2020); Thiel: Die innerösterreichische Zentralverwaltung . http://r epert orium.at/sl/thiel_zentr al v erw altung_inner oest err eich.html (23. 9. 2020)). 46 »zu Gr ätz hinder laß nen«. 47 P o zd ružitvi notr anjea v strijskih z drugimi deželami a v strijsk e v eje Habsburžano v se je F er di - nando v d v or iz Gr adca pr eselil na Dunaj, notr anjea v strijski centr alni ur adi pa so ostali v Gr ad - cu, ukinj ena je bila le notr anjea v strijsk a d v orna pisarna. V Gr adcu je posr edo v anje z Dunajem pr e vzel tajni s v et , ki je bil nek aj časa tudi vr ho vno sodišče. Leta 162 5 je bil za notr anjea v strij - sk e or g ane imeno v an celo poseben deželnoknežji namestnik (Vilf an: Pravna zgodovina , str . 340–342). F er dinand II. je od leta 1619, k o je najpr ej spomladi pot o v al na cesarsk o izv olit e v v F r ankfurt in nat o no v embr a, k o je s v ojo r ezidenco pr esta vil na Dunaj, upr a v o notr anjea - v strijskih dežel zaupal s v ojim tajnim s v etnik om, ki so ostali v Gr adcu, za k ar jim je izsta vil posebna na v odila (Thiel: Die innerösterreichische Zentralverwaltung . http://r epert orium.at/ sl/thiel_zentr al v erw altung_inner oest err eich.html (23. 9. 2020)). 48 »k einem eintz igen«. 49 »v ersilbern« – pr e v od po Debe njak o vih: pretopiti v denar. 50 »alienation« – dobesedni pr e v od: alienacija. 51 »dat o« – dobe sedni pr e v od: datuma. 52 »anzuuertr auen/und hinder la ssen schuldig se yn solle«. 53 »seines gef all ens« – možen pr e v od: njemu po godu. 54 » Also und der Gestalt«. 55 »unser e nachgesetzt e Obrig k eit en« – pr e v ajamo k ot: naša postavljena oblastva ( Obrigkeit f oblast, oblastvo … Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar , str . 656; Hudelja: Nemško- -slovenski zgodovinski glosar , str . 240). 56 Fideikommiß n – zaupano premoženje, dedna neodtujljiva rodbinska posest, fidejkomis (Hude - lja: Nemško-slovenski , str . 112); Fidejkomis (iz lat. fidei commissum izročeno v varstvo iz fides vera + committere predati); pomen v fevdalnem pravu: dedno, neprodajno rodbinsko posestvo, ki prehaja iz roda v rod (T a vzes (ur .): Veliki slovar tujk , str . 337). V času nastank a obr a vna v a - neg a pat enta leta 1628 je bilo na Kr anjsk em dejansk o le eno fidejk omisno posestv o, in sicer R ado v ljica, ki jo je imela v lasti dr užina Thurn- V alsassina. R ado v ljiški fidejk omis je s s v ojim t estamentarnim določilom, 24. f ebruarja 1616, ustano vil Janez Ambr ož gr of Thurn- V alsas - 417 Letnik 43 (2020), št. 2 čin ne bo dopuščeno odtujiti ali pr odati, t em v eč hočemo 57 in milostlji v o zaht e - v amo, da ta ostanejo v s v ojem [sedanjem] stanju 58 in da oni iz dežele odhajajoči nek at oliški deželani od t e [posesti] v endar le [še napr ej] uži v ajo dohodk e. 59 In čepr a v bi mi sicer r es imeli pr a vico 60 v tak em nezaželenem primeru, 61 ko se na - mr eč hoče ta ali oni poslužiti pr a vice do izselitv e, 62 t erjati plačilo naknadneg a d avk a 63 ali deset eg a pf enig a od njego v eg a imetja in posesti, smo v endar le milo - stlji v o upošt e v ali, 64 da so se t e naše notr anjea v strijsk e dedne dežele in t eh isti deželani 65 doslej, k ot zgor aj omenjeno, do nas in naše h v ale vr edne hiše A v strije izk azali za zv est e in na v oljo, 66 pa tudi da se (k olik or v emo) 67 nik oli niso lotili 68 ničesar so vr ažneg a do nas ali omenjene naše h v ale vr edne hiše. Zar adi t eg a se pot emtak em hočemo milostno – v še napr ej zasluženo 69 priznanje tak e njiho v e, nam izk azane stano vitne zv est obe in iz posebne milosti – nadalje tak o izr eči, da se lahk o oni, naši nek at oliški deželani, neo vir ano lotijo in nadaljujejo ne samo s s v ojim omenjenim odhodom ozir oma izselitvijo, ne da bi plačali 70 omenjeni na - knadni da v ek 71 [ozir oma] deseti pf enig. T em v eč smejo tudi za prija v o 72 njiho vih mor ebitnih t erjat e v , ki jih imajo v deželi, t er tudi za upr a v o fidejk omisnih po - sina. P o njego vi smrti leta 1621 je fidejk omis podedo v al njego v ist oimenski pr anečak Janez Ambr ož, ki je R ado v ljico posedo v al tudi leta 1628, k o je F er dinand II. obja vil pat ent o spr eo - brnjenju pr ot estantsk eg a plemstv a ( g l. Smole: Graščine , str . 407; Pr einf alk: Gr ofje Thurn- V al - sassina, str . 247–264; SI A S 311, Zbir k a fidejk omiso v , Fidejk omisne g la vne knjige, Hauptbuch I., f ol. 177). 57 »me ynen« (meinen – misliti, meniti). Loserth in Schmidt sta besedo tr anskribir ala k ot mahnen (opominjati, svariti, terjati ). Mogoče je pri tisk u pat enta prišlo do napak e in bi na t o mest o namesto meynen dejansk o sodil mahnen. 58 » esse « – tudi eksistenca, bivanje, bitje… 59 » Usus fructus« – (usus (et) fructus – uživanje ; g lej: Br adač: Latinsko-slovenski , str . 558–559.). 60 »befügt w er en«. 61 »v er hoff ende n F al«. 62 »deß Beneficij emigrationis «. Z besedno zv ezo beneficium emigrationis F er dinand II. označuje t . i. pr a vico do izselitv e (Abzugsrecht bei Bekenntniswechsel , ius emigrandi ), ki jo je določil pa - r agr af 24 » A ugsburšk eg a v ersk eg a miru« ozir oma sklepa drža vneg a zbor a S v et eg a rimsk eg a cesarstv a z dne, 25. sept embr a 1555, ki se g lasi: »§ 24. W o aber Unser e, auch der Churfürst en, F ürst en und Stände Unt erthanen der alt en R eligion oder A ugspur gischen Conf ession anhän - gig, v on solcher ihr er R eligion w egen aus Unsern, auch der Churfü rst en, F ürst en und Stän - den des H. R eichs Landen, F ürst enthumen, Städt en oder Fleck en mit ihr en W eib und Kindern an ander e Ort e ziehen und sich nieder thun w olt en, denen soll solcher A b- und Z uzug, auch V er k auffung ihr er Haab und Güt er gegen zimlichen, billigen A btr ag der Leibeigenschafft und Nachst euer , wie es jedes Orts v on Alt ers anher o üblichen, her br acht und gehalt en w or den ist , un v er hindert männig lichs zugelassen und bewilligt , auch an ihr en Ehr en und Pflicht en aller - ding unent golt en se yn. Doch soll den Ober k eit en an ihr en Ger echtig k eit en und Her k ommen der Leibeigenen halben, dieselbigen ledig zu zehlen oder nicht , hiedur ch nichts abgebr ochen oder benommen se yn« (Augsburger Religionsfrieden . http://r a.smixx.de/media/files/A ugs - bur ger-R eichsabschied-1555.pdf (21. 9. 2020)). 63 »Nachst euer« – delo vni pr e v od se g lasi: naknadni davek , Hudelja pr e v aja k ot »dodatni da v ek« (Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar , str . 634). Gr e za da v ek od pr odane posesti, ki g a oseba plača ob izselitvi iz deže le, ta da v ek so na primer mor ali plačati odhajajoči pr ot e - stantski pr edik anti in meščani, medt em k o je v ladar plemstv o zar adi našt etih zaslug opr ostil plače v anja t eg a da v k a. 64 »gnädig klich in consider ation gezogen«. 65 »Mit g lieder«. 66 »gew ärtig«. 67 »(daß wir wissen k ondt en)« – dobesedni pr e v od bi se g lasil: »da bi mi lahk o v edeli«. 68 »att endiert ha ben«. 69 »billich – v er dient er massen« (Götze). 70 »R aichung« – v W olf o v em slo v arju se ta beseda ne poja vi. Grimm na v aja Reichung, f. praesta- tio, porrectio ; Hudelja pa Reichung f nudenje (Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar , str . 747). 71 »Nachst ewr« – delo vni pr e v od naknadni davek . Gl. opombo št . 4 Kritičneg a pr episa. 72 »Einlangüng« – pri Cig aletu: Einlangen – eine Schrift, Klage; podati, podajati, predložiti, poda- jati, predložiti, vložiti; v. n. eintreffen, priti, doiti, prihajatii, dohajati, dospeti, prispeti (kam, n. p. pred kako gosposko) (Cig ale: Wörterbuch , Erst er Theil, str . 398). 418 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers sest e v in nadalje v anje njiho vih pri sodiščih t ek očih sodnih pr oceso v določiti in posta viti s v oje, v deželi ostale sor odnik e ali druge k at olišk e osebe. Zat o smo mi na t e zade v ajoče [instance] 73 nar edili 74 ustr ezno odr edbo, 75 naj se jim [iz dežele izseljujočim] akti vno in pasi vno [t er] hitr o in urno dodeli pr a vica in se jim tak o skr ajša t eža vno dolgo sojenje pri izt erja vi 76 t eh njiho vih dolgo v in izv edbo njiho - vih drugih sodnih obr a vna v . 77 Glede osir ot elih otr ok imamo, k ar v elja tudi g lede cer kv a in samostano v 78 – k at erih indemnit et o 79 smo pr ed Bogom dolžni, k olik or mogoče, v ar o v ati, 80 in imamo tak o t ole določeno por očilo in v édenje; da so mnogi nek at oliški deželani v funk ciji v aruho v , delno pa posedujejo tudi cer kv ena od v etništv a 81 in patr ona - te 82 t er imajo zat o pri sebi tu di ustano vne in druge cer kv ene listine, 83 k ot tudi del cer kv enih dohodk o v . Glede na t o hočemo mi s t em nadalje odločiti in uk azati, 84 naj si ne samo nihče 85 s v ojih v ar o v ance v (pri čemer r azumemo še posebej tu di v se mla doletne, 86 k at erih očetje so pok ojni, dasir a vno mat er e še ži vijo) ne dr - zne odpeljati s seboj iz deže le. T em v eč naj se tudi tisti nek at oliški deželani, ki imajo skr bništv a ali druge položaje, t em tak oj odpo v ejo in [ jih] oddajo, k ot tudi še pr ed s v ojim odhodom zagot o v o pr edložijo s v oje dolžne r ačune 87 prist ojnim instancam, 88 [ jih] pustijo potr diti 89 in manjk ajoči ostanek dejansk o poplačajo, enak o pa tudi oddajo ustano vne in druge cer kv ene listine, ki jih mor ebiti imajo pri sebi, t er [cer kv ene] dohodk e. Kajti sicer bomo mi, po naši str ani in s pomočjo naših podr ejenih oblast e v primor ani poseči po drugih sr edstvih t er celo dati sekv estrir ati 90 njiho v e posesti. T ak o hočemo s t em in v moči t eg a našeg a ja vneg a mandata nadalje tudi, posebej odločno, 91 odr editi , določiti in uk azati, da v se tist e mošk e in žensk e osebe, bodisi gosposk eg a, vit ešk eg a ali drugeg a plemišk eg a ali neplemišk eg a 73 »hierundt er gehöriger Orthen «. 74 »gnädig klich nit v ermang let h aben«. 75 »v erfügung«. 76 Pr e v od po: »… damit zu abk ürtzung der besch w är lichen langen pr oceß ihnen zu einlangung solcher ihr er sch ulden und e xpedirung ihr er anderw ertigen r echtshand [57] lungen acti v è und passi v è, schleinig und summarie r echt erthe y lt w er den solle.« 77 »R echthandlungen«. 78 »Gottshäuser « možna sta d v a pr e v oda: cerkve ali samostani . Hudelja Gotteshaus n božja hiša, božji hram, cerkev (Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar , str . 401). 79 »indemnit et« – beseda je v slo v enščino pr e v edena k ot »indemnit eta« in v danem primeru pomeni »za v ar o v anje pr ed šk odo« (T a vzes (ur .): Veliki slovar tujk , str . 491). 80 Dobesedni pr e v od t eh d v eh po v edi v slo v enščino ni mogoč, zat o je tu pr e v od nek olik o prilago - jen. Izvirnik se g lasi: »Umb willen aber wir auch uns der v erw aist en pupillen als w olen auch der kir chen und gottshäuser anzunemmen und dersel [58] ben indem nit et nach mög lich[k ei]t zu betr acht en v or Gott schuldig se yn …«. 81 »… mit ger habschaft en v erf an [59] gen …«. 82 »Lehenschaft «. 83 Štiftne in druge cer kv ene listine (»… mit geistlichen v ogt e y en und lehenschaft en beg abt se yn, …«). 84 »w ollen … f er ner statuirt und bef ohlen haben«. 85 »nit allein ein iger«. 86 »darunt er wir in specie, auch alle die jenigen jährigen / der en V ätt er gest or ben / ob schon die Mütt er noch be y leben se yn / v erstanden haben w ollen«. 87 »R äittungen« – Raitung f račun, obračun (*rajtinga, obrajt) … (Hudelja: Nemško-slovenski zgo- dovinski slovar , str . 730; Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski glosar , str . 269). Z besedno zv ezo »dolžni r ačuni« so mišljeni tak o tisti r ačuni, ki so jih izseljenci dolžni pr edložiti pr ed odhodom, k ot tudi t . i. dolžna pisma. 88 »alle die jenig en jährigen«. 89 » justifi cir en«. 90 »sequestriern zu lassen« – dobesedno: sekvestrirati (lat. sequestrare shraniti, dati v hrambo; izročiti, ločiti, odstraniti) 1. uradno določiti začasno upravljanje premoženja (T a vzes (ur .): Veliki slovar tujk , str . 1037). 91 »gemessen«. 419 Letnik 43 (2020), št. 2 r odu, stanu ali položaja, 92 ki so po onih njim posta v ljenih r okih zar adi njiho - v e nenadejane tr do vr atnosti v njiho vi v erski zmoti in zar adi zauk azane v ersk e r ef ormacije iz t eh naših notr anjea v strijskih kneže vin in dežel do [določeneg a] datuma že odš le – ali bodo v prihodnje še mor ale vzeti slo v o 93 –, [da v se t e ose - be] hkr ati tudi v v seh drugih naših kr aljestvih, kneže vinah in deželah ne dobijo nobeneg a zat očišča ali bi v al išča, dokler se ne spr eobrnejo k s v eti k at oliški v eri, še manj jim je tam do v oljeno tr go v ati in poslo v ati. 94 Pr a v tak o jim je v celoti one - mogočeno in pr epo v edano 95 v sakršno odpot o v anje in pripot o v anje v ista naša kr aljestv a, kneže vine in dež ele br ez našeg a ali od naših podr ejenih oblast e v iz - r ecneg a pisneg a pri v oljenja in do v oljenja. P oleg t eg a hočemo r esno pos v ariti v se in v sak o tak šno osebo, ki se zar adi nek at olišk e v er e izseljuje iz dežele, da se tak o pri pr odaji s v ojih posesti k ot tudi [pri izv ajanju] v seh drugih naših zgor aj na v edenih na v odil in ur edb zaneslji v o vzdrži v seh pr ek anjenih pr e v ar in neprimernih hina v skih na videznih poslo v – naj bi se t o zgodilo na k akršen k oli način ali [po k at eri k oli] poti –, sicer bomo v naspr otnem pr oti tistim [osebam], ki bi se v t em prime ru pr ekršile, nast opili 96 s [še] ostr ejšo, docela neizpr osno k aznijo. Zat or ej uk azujemo našemu zgor aj omenjenemu pooblaščenemu 97 namestnik u, 98 pr eljubezni v emu 99 v oj v odi Krumlo v šk emu in knezu Eggen - ber gu 100 t er v primeru odsotnosti t eg a našim, v Gr adcu ostalim tajnim s v etnik om, 101 da se oni pr eljubezni vi 102 [tajni s v etniki] in vi v zv ezi s t em na - šim pat ent om in gener alnim mandat om stano vitno in tr dno držit e v seh in v sak e [podr obnosti] [njego v e] v se bine in smisla za v oljo nas, 103 pr a v posebej pa tudi, da mar lji v o pazit e, da bo [pat ent] od v seh str ani ustr ezno in pok orno izvršen. In k olik or bo eden ali jih bo v eč pr oti pričak o v anju in naši milostni odločitvi pr oti t emu r a vnalo, [naj] t eg a niti najmanj ne trpijo ali do v olijo, t em v eč naj pr oti nje - mu ali njim, k ak or tudi [pr oti] njiho vim posestim, po in v skladu s tu notri v se - bo v animi odr edbami, r esnič no r a vnajo in ukr epajo. 104 P o t em naj se zdaj v sak do r a vna in ima pr ed očmi, po našem tak o zv est em očet o v sk em opozorilu, s v oj la - stni bla gor – tudi naj dela, k ot pričak ujemo, da bi se čim manj opustilo. Kajti mi 92 » W esens« – v eč možnih pr e v od o v: bistva, narave, človeškega bitja . Hudelja na v aja Wesen n 1. bitje, 2. bistvo, bit, 3. vedenje, značaj, narava … (Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar , str . 1028). 93 »ihr em A bzug genommen / oder ins k ünfftig w er den nemmen müssen«. 94 »zu Handeln und zu w andlen g estatt et w er den«. 95 »g äntzlich eingest ellt / und v er bott en se yn solle«. 96 »v erf ahr en w er den solle« – zar adi lažjeg a pr e v ajanja v slo v enšč ino smo pasi v zamenjali z ak - ti v om. 97 Vollmacht f – pooblastilo, polnomočje, poverilnica (Hudelja: Nemško-slovenski , str . 370). 98 Statthalter m namestnik, državni namestnik … deželni poglavar (Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar , str . 848). 99 Gr e za pr e v od Schmidt o v e r azr ešitv e okr ajša v e (»L.«) »Liebden« (Schmidt: Das letzt e Gegen- r ef ormationspat ent , str . 179, opomba 1), k ar Hudelja pr e v aja k ot »Pr eljubezni vi!« (Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar , str . 574). 100 Gl. opombo št . 2 v kritičnem p r episu. 101 P o selitvi F er dinando v eg a d v or a na Dunaj je v Gr adcu posr edo v anje z Dunajem pr e vzel tajni s v et (Vilf an: Pravna zgodovina , str . 340–342). 102 Besedna zv ez a »oni pr eljubezni vi« je pr e v od Schmidt o v e r azr eš itv e okr ajša v e (»D .L.«) »Der o Liebden« (Schmidt: Das letzt e Gegenr ef ormationspat ent , str . 179, opomba 2), k ar bi v slo - v enščino pr ost o pr e v edli k ot: »njiho v e pr eljubezni v osti« ali »oni pr eljubezni vi« ( g l. Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar , str . 208, 574). Izvirnik besedila z obema okr ajša v ama se g lasi: »deß Hertzogen zu Cr oma w / und F u ͤ rst en zu Eggenber g L.[iebden] und in derselben A b w esenheit unsern zu Gr a ͤ tz hind er lassnen Gehaimen R a ͤ then / das D .[er o]L.[iebden] u[nd] ihr« (SI A S 1097, Zbir k a normalij, mapa 3 (Cesarski pat enti 1620–1700), št . 110 (1628, a v gust 1., Dunaj), vrstici 73–74). 103 »v on unsertw egen« – za v oljo nas, zar adi nas (Hudelja: Nemško-slovenski zgodovinski slovar , str . 927). 104 »wür cklich v erf ahr en / vnnd e x quiern«. 420 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers smo njim [nek at oliškim ose bam], zlasti [zat o] da bi bolje r azmislili, 105 v endar le milostno dopustili v elik o časa, 106 k ot jim hkr ati [tudi omogočili], da jim ne bo manjk alo dobr ih priložnosti za potr ebno poučit e v 107 v v erskih členih pri tistih, z duho vniškimi osebami in k at oliškimi dušnimi pastirji zasedenih samostanih 108 in cer kv ah po v sod 109 po deželi. Z v sem t em bosta izvršena in vzposta v ljena naša najmilostlji v ejša, tudi dok ončna nespr emenlji v a v olja in hot enje. 110 [Iz]dano v našem mestu Dunaju, prv eg a a v gusta, leta tisoč šest o osemind v ajset , našeg a v ladanja Rimsk emu ce - sarstvu v de v et em, Ogrsk emu [kr aljestvu] v enajst em in Češk emu kr aljestvu v d v anajst em letu. P o uk azu s v et eg a cesarsk eg a v eličanstv a 105 »vmb ihr es bessern bedachts willen« – mor da je tr eba t o besedn o zv ezo r azumeti k ot dana - šnji: der Bedacht – upoštevati kaj, s premislokom (Debenjak). 106 »ger aumbt en T ermin« – dobes edni pr e v od: rok z veliko časa. 107 »zu ihr er noth w endigen Inf orm ation« – dobesedni pr e v od se g lasi: za njihovo potrebno infor- miranje. 108 Gl. opombo št . 78 Pr e v oda. 109 »hin und wider« – dobesedno sem ter tja. 110 » Willen und M ainung«. 421 Letnik 43 (2020), št. 2 ARHIVSKI VIRI ARS – Arhiv Republike Slovenije • SI A S 1, V icedomski ur ad, šk. 97 (f asc. 54/12/13), 261 (f asc. 135), 432 (f asc. 290a). • SI A S 2, Deže lni stano vi za Kr anjsk o, 1. r eg., šk. 889, 93 5. • SI A S 311 , Zbir k a fidejk omis o v , Fidejk omisne g la vne knjige, Haupt buch I. • SI A S 107 3, Zbir k a r ok opiso v , št . 237 (II–67r). • SI A S 107 9, Zbir k a norm alij , mapa 2 (Cesarski pat enti 156 0–1619), št . 92; mapa 3 (Cesarski pat enti 1620–1700), št . 108, 110. DA – Diözesanarchiv Graz-Seckau • R eligionsbericht e Pr ot estantismus, 1598–1730. StLA – Steiermärkisches Landesarchiv • P at ent e und K urr enden, Sam mlung, K. 25. OBJAVLJENI VIRI Augsburger Religionsfrieden . http://r a.smixx.de/media/files/A ugsbur ger-R ei - chsabschied-1555.pdf (21. 9. 2020). Čeč, Dr agica: Diploma – Sklep a v strijsk eg a cesarja F r anca Jožef a I. V : Postojna upravno in gospodarsko središče (ur . Jurij Fikf ak). P ost ojna: Občina P ost ojna in a vt orji, 2009, str . 87–95. Ć utić Gorup, Ma ja: Dekr et nad v oj v ode F er dinanda iz 1599. o izgonu pr ot estanata. V: Croatica Christiana Periodica 33 (2009), št . 63, str . 77–85. Hor and, A dalbert Heinrich: Oest err eichische Ex ulant en. V : Anzeiger für Kunde der deutschen Vorzeit . Neue F olge 9, 10, 11, 12 (18 62), št . 9, str . 316–319; št . 10 , str . 353–357; št . 11, str . 393–396; št . 12, str . 433–436. K oblar , Ant on: Uk az cesarja F er dinanda iz leta 1638. v slo v ensk em jezik u. V : Izve- stja Muzejskega društva za Kranjsko XVIII. (1908), št . 3, str . 116–117. K oče v ar , V anja: P at ent nad v oj v ode F er dinanda o dok ončnem izgonu pr edik ant o v in odpr a vi pr ot estantsk eg a bogoslužja v notr anjea v strijskih deželah iz leta 1599. V : Ar- hivi 37 (2014), št . 1, str . 31–64. K oče v ar , V anja: Prit ožba kr anjskih deželnih stano v zoper ljubljansk eg a šk of a T o - maža Hr ena iz leta 1607 – 2. del. V : Arhivi 38 (2015), št . 2, str . 233–267. Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove: (1596–1691) (ur . F r ance Bar ag a). Ljubljana: Družina; Pr o vincialat Družbe Jezuso v e, 2003. Loserth, Johann: Akten und Korrespondenzen zur Geschichte der Gegenreforma- tion in Innerösterreich unter Ferdinand II ., T eil 2.: V on der A uflösung des Pr ot estanti - schen Schul und Kir chenminist eriums bis zum T ode F er dinands II. 1600–1637. F ont es r erum austriacarum. Öst err eic hische Geschichts-Quellen. Diplomataria et A cta; Band 60. Wien: In K ommission bei Alfr ed Hölder , 1906, 1907. Schmidt , W . A.: Das letzt e Gegenr ef ormationspat ent F er dinands II. für Inner ö - st err eich v om 1. A ugust 1628. V : Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte des Prote- stantismus in Österreich (1902), št . 22, str . 172–180. St obaeus, Geor gius: Georgii Stoboei de Palmaburgo episcopi Lavantini caesareae majestati, et serenissimo Ferdinando archiduci Austriae ... Epistolae ad diversos nunc pri- mum in lucem editae . V enetiis: apud Josephum R osa, 1749. VIRI IN LITERA TURA 422 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers TISKANI VIRI V al v asor , Johann W eichar d v on: Die Ehre dess Hertzogthums Crain […] . La y bach: zu finden be y W olf g ang Moritz Endt er , Buchhändlern in Nürnber g, 1689. LITERATURA Albr echt , Diet er: F er dinand II. (1619–1637). V : Die Kaiser der Neuzeit 1519– 1918: Heiliges Römisches Reich, Österreich, Deutschland (ur . Ant on Schindling in W alt er Zieg ler). München: C.H. Beck, 1990, str . 125–141. Bar ag a, F r ance: Pripor očila za izdajanje zgodnjeno v o v eških besedil. V : Acta eccle- siastica Sloveniae 23 (2001), str . 385–392. Bedürftig, F riedemann: Der Dreißigjährige Krieg: Ein Lexikon . Darmstadt: Primus V er lag, 2006. Benedik, Met od : Pr otir ef ormacija in k at olišk a pr eno v a. V : Zgodovina Cerkve na Slovenskem (ur . Met od Benedik). Celje: Mohorje v a družba, 1991, str . 113–152. Bir ele y , R obert: Ferdinand II, Counter-Reformation Emperor , 1578–1637. Cam - bridge: Cambridge Uni v ersity Pr ess, 2014. Blaznik, P a v le: R ef ormacija in pr otir ef ormacija na tleh lošk eg a gospostv a. V : Lo- ški razgledi 9 (1962), str . 71–104. Blaznik, P a v le: Škofja Loka in loško gospostvo (973–1803) . Šk ofja Lok a: Muzejsk o društv o, 1973. Br adač, F r an: Latinsko-slovenski slovar . Ljubljana: Drža vna založba Slo v enije, 1972. Ca v azza, Sil v ano: La contr orif orma nella cont ea di Gorizia. V : Katholische Reform und Gegenreformation in Innerösterreich 1564–1628 = Katoliška prenova in protirefor- macija v notranjeavstrijskih deželah 1564–1628 = Riforma cattolica e controriforma nell' Austria interna 1564–1628 (ur . F r ance M. Dolinar). Klagenfurt; Ljubljana; Wien: Her - magor as = Mohorje v a; Gr az; Wien; K öln: Styria, 1994, str . 143–154. Cig ale, Mat ej: Deutsch-slovenisches Wörterbuch. Herausgegeben auf Kosten des ... Anton Alois Wolf . Erst er Theil, A –L; Z w eit er The il, M– Z. Laibach: J. Blasnik, 18 60. (Splet: https://www .dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKL1Z02C). Debenjak, Doris; Božidar Debenjak in Primož Debenjak: Veliki nemško-slovenski slovar = Grosses deutsch-slowenisches Wörterbuch . Ljubljana: Drža vna založba Slo v enije, 2005. Dedic, P aul: Kärntner Exulanten des 17. Jahrhunderts I. bis VII. Teil . Klagenfurt: V er lag des Geschichts v er eines für Kärnt en, 1979. Die Kaiser: 1200 Jahre europäische Geschichte (ur . Ger har d Hartmann in Kar l Sch - nith). Wiesbaden: Marix, cop. 2006. Dimitz, A ugust: Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: Mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung . III. Theil, V om R egierungsantritt e Erzher - zog Kar ls in Inner öst err eich bis auf Leopold I. (1564-1657). Laibach: I. v . Kleinma yr & F . Bamber g, 1875. Dolinar , F r ance M.: Die Gegenr ef ormation in Inner öst err eich und das Schick sal der Pr ot estant en. V : Primus Truber 1508–1586: Der slowenische Reformator und Würt- temberg (ur . Sönk e Lor enz, Ant on Schindling in Wilfried Setzler). Stutt g art: W . K ohlha- mer V er lag, 2011, str . 327–340. Dolinar , F r ance M.: Ljubljanski škofje . Ljubljana: Založba Družina, 2007. Dolinar , F r ance M.: P olitische R ek atholisierung und k atholische R ef orm in In - ner öst err eich am Beispiel des Laibacher Bischof s T omaž Hr en (1597/99–1630). V : Pri- mus Truber 1508–1586: der slowenische Reformator und Württemberg (ur . Sönk e Lor enz, Ant on Schindling in Wilfried Setzler). Stutt g art: W . K ohlhammer , 2011, str . 341–351. Dolinar , F r ance M: Pr otir ef orm acija v notr anjea v strijskih deže lah in usoda pr ot e - stant o v . V : Stati inu obstati (2008), št . 7/8, str . 138–146. Duhr , Bernhar d: Geschichte der Jesuiten in den Ländern deutscher Zunge , II. Band, 1. T eil. F r eibur g im Br eisg au: Her dersche V er lagshandlung, 1913. 423 Letnik 43 (2020), št. 2 Er be, Michael: Die frühe Neuzeit . Stutt g art: K ohlhammer , 2007. F r anzl, Johann: Ferdinand II.: Kaiser im Zwiespalt der Zeit . Gr az, Wien, K öln: V er - lag Styria, 1978. Gestrin, F er do: Brušk a v ersk a pacifik acija. V : Enciklopedija Slovenije 1 (ur . Marjan Ja v ornik). Ljubljana: Mladinsk a knjig a, 1987, str . 403. Götze, Alfr ed: Frühneuhochdeutsches Glossar . Ber lin: V er lag W alt er de Gru yt er & Co., 1967. Gruden, Josip: Zgodovina slovenskega naroda . Celje: Mohorje v a družba, 1992. Haas, W alt er (ur .): Provinzialwörter: Deutsche Idiotismensammlungen des 18. Jahrhunderts . Hist orische W ortf orschung, 3. Band. Ber lin, New Y or k, W alt er de Gru yt er , 1994. (Splet: https://book s.goog le.si/book s/about/Pr o vinzial w%C3%B6rt er . html?id=jf28cVX CAnUC&r edir_esc=y). Haider , Siegfried: Geschichte Oberösterreichs . Geschicht e de r öst err eichischen Bundesländer . Wien: V er lag für Geschicht e und P olitik, 1987. Haug-Moritz, Gabriele: Luther in nemšk a nacija – R e vizija v elik e pripo v edi. V : Zgodovinski časopis 72 (2018), št . 3–4, str . 372–391. He y dendorff, W alther Ernst: Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg und ihre Vorfahren . Gr az: Styria, 1965. Höf er , R udolf: Bischof Martin Br enner v on Seck au als Gegenr ef ormat or und k atholischer R ef ormer . V : Katholische Reform und Gegenreformation in Innerösterreich 1564–1628 = Katoliška prenova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah 1564– 1628 = Riforma cattolica e controriforma nell' Austria interna 1564–1628 (ur . F r ance M. Dolinar). Kla genfurt; Ljubljana; Wien: Hermagor as = Mohorje v a; Gr az; Wien; K öln: Styria, 1994, str . 21–40. Hudelja, Nik o: Nemško-slovenski zgodovinski glosar . Ljubljana : Znanstv ena založ - ba Filozof sk e f ak ult et e, 2010. Hudelja, Nik o: Nemško-slovenski zgodovinski slovar . Ljubljana: Znanstv ena založ - ba Filozof sk e f ak ult et e, 2016. Jerše, Sašo: Gla ube, Hoffnung, Herrschaft: Die »imaginair es politiques« Inner ö - st err eichs im Ze italt er des r eligiöspolitischen K onflikts. V : Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung , 121. Band, T eilband 2, 2013, str . 352–378. Jerše, Sašo: V er a, upanje, oblas t – O notr anjea v strijsk em političnem imaginariju v času v erskih vr enj. V : Vera in hotenja: Študije o Primožu Trubarju in njegovem času (ur . Sašo Jerše). Ljubljana: Slo v ensk a matica, 2009, str . 67–103. Jesenk o, Janez: Občna zgodovina . T r etji del, No vi v ek. Ljublja na: Nar odna tisk ar - na, 1881. Kleindel, W alt er: Österreich: Daten zur Geschichte und Kultur . Wien: Ueberr eut er , 1995. K oče v ar , V anja: F er dinand II. na čelu pr otir ef ormacije: Plemstv o in k onf esional - no-politične r azmer e na Kr anjsk em v prvi tr etjini 17. st oletja . V : Stati inu ostati (2015), št . 21/22, str . 180–232, 369–370. K oče v ar , V anja: Odmevi tridesetletne vojne na Kranjskem . Ljubljana: Filozof sk a f a - k ult eta (diplomsk o delo), 2012. K oče v ar , V anja: Vojvodina Kranjska v času Ferdinanda II. (1595–1637): Politična zgodovina osrednje slovenske dežele . Ljubljana: Filozof sk a f ak ult eta (dokt orsk a diserta - cija), 2016. K ohler , Alfr ed: Ba y ern als V or bild für die inner öst err eichische Gegenr ef ormation. V: Katholische Reform und Gegenreformation in Innerösterreich 1564–1628 = Katoliška prenova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah 1564–1628 = Riforma cattolica e controriforma nell‘Austria interna 1564–1628 (ur . F r ance M. Dolinar). Klagenfurt; Lju - bljana; Wien: Hermagor as = Mohorje v a; Gr az; Wien; K öln: Styria, 1994, str . 387–403. K ošir , Mat e vž: Die kr ainischen Landstände und ihr e V ersammlungen im 16. und 17. Jahr hundert (Ihr e inner e Struktur zur Zeit der R ef ormation und Gegenr ef ormation). V: Parliaments, estates & representation = Parlements, états & représentation 24 (2004), str . 131–146. 424 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers K ošir , Mat e vž: Stanovska uprava v obdobju vzpona protestantizma in zmage pro- tireformacije in absolutizma (1560–1660) na Kranjskem . Ljubljana: Filozof sk a f ak ult eta (dokt orsk o delo), 1999. K otar , Jernej: Vladarski pečati iz zbir k e Nar odneg a muzeja Slo v enije. V : Kronika 67 (2019), št . 1, str . 15–34. Mihelič, Darja: R azmislek o obja v ljanju star ejših ar hi v skih spiso v . V : Zgodovinski časopis 40 (1986), št . 1–2, str . 117–140. Nar ed, Andr ej: Kr anjski deželni pri vilegiji (r očini) 1338–1736. Kranjski deželni privilegiji = Carniolan provincial privileges = Krainische Landesprivilegien: 1338–1736 (ur . Andr ej Nar ed in Jur e V olčjak). Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2008, str . 35–68. Nar ed, Andr ej: Seznami kr anjsk eg a plemstv a in kr anjskih deželnih stano v . V : Ar- hivi 28 (2005), št . 2, str . 313–334. Ožinger , Ant on: Kriza cer kv eneg a ži v ljenja in r ef ormacija na Slo v ensk em. V : Zgo- dovina Cerkve na Slovenskem (ur . Met od Benedik). Celje: Mohorje v a družba, 1991, str . 93–112. P ar k er , Geoffr e y (ur .): The Thirty Years‘ War . London and Ne w Y or k: R outledge, 1997. P ohl, W alt er in Kar l V ocelk a: Habsburžani: zgodovina evropske rodbine . Ljubljana: Mladinsk a knjig a, 1994. P örtner , R egina: The Counter-Reformation in Central Europe: Styria 1580–1630 . Oxf or d: Clar endon Pr ess, 2003. Pr einf alk, Miha: Auerspergi: Po sledeh mogočnega tura (Th esaurus memoriae, Dissertationes 4). Ljubljana: Zgodo vinski inštitut Milk a K osa ZR C S AZU , 2005. Pr einf alk, Miha: Gr ofje Thurn- V alsassina na K or ošk em. V : Kronika 56 (2008), št . 2, str . 247–264. Pr elesnik, Matija: Pr otir ef ormacija na Kr anjsk em pod šk of om T omažem Hr enom. V: Katoliški obzornik 5 (1901), št . 1–4, str . 3–17, 99–115, 205–224, 296–341. Richtlinien für die Edition Landesgeschichtlicher Quellen, 2. Auflage (ur . W alt er Heineme y er). Mar bur g, Hanno v er: Selbstv er lag des Gesamtv er eins der deutschen Ge - schichts und Alt ertums v er eine Mar bur g – Hanno v er , 2000. R usak o v ski y , Oleg: R aubmor d oder Glaubenstat? Die Ermor dung eines F r anzis - k aners in W ürtt ember g 1632. V : Zeitschrift für Würtembergische Landesgeschichte 73 (2014), str . 201–213. Sa y er , Der ek: The Coasts of Bohemia: A Czech History . Princet on, New Jerse y: Prin - cet on Uni v ersity Pr ess, 2000. Schnabel, W erner Wilhelm: Österreichische Exulanten in Oberdeutschen Reichs- städten: Zur Migration von Führunssschichten im 17. Jahrhundert (Schrift enr eihe zur Be yrischen Landesgeschicht e). München, C. H. Beck'sche V er lagsbuchhandlung, 1992. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem . Ljubljana: Drža vna založba Slo - v enije, 1982. St ollber g-Rilinger , Bar bar a: Das Heilige Römische Reich deutscher Nation. Vom Ende des Mittelalters bis 1806 . München: V er lag C. H. Beck, 2006. Štih, P et er in Simoniti, V ask o: Na stičišču svetov: Slovenska zgodovina od prazgo- dovinskih kultur do konca 18. stoletja . Ljubljana: Modrijan, 2009. T a v ano, Luigi: La rif orma catt olica nel Goriziano attr a v erso i nuo vi or dini r eligio - si dal 1591. V: Katholische Reform und Gegenreformation in Innerösterreich 1564–1628 = Katoliška prenova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah 1564–1628 = Ri- forma cattolica e controriforma nell' Austria interna 1564–1628 (ur . F r ance M. Dolinar). Klagenfurt; Ljubljana; Wien: Hermagor as = Mohorje v a; Gr az; Wien; K öln: Styria, 1994, str . 155–170. Veliki slovar tujk (ur . Miloš T a vzes). Ljubljana: Cank arje v a založba, 2002. Vilf an, Ser gij: Deželni r očin. V : Enciklopedija Slovenije 2 (ur . Marjan Ja v ornik). Lju - bljana: Mladinsk a knjig a, 1988, str . 251. Vilf an, Ser gij: Pravna zgodovina Slovencev: Od naselitve do zloma stare Jugoslavije . Ljubljana: Slo v ensk a matica, 1961. 425 Letnik 43 (2020), št. 2 Vilf an, Ser gij: Struktur a stano v , deželne finance in r ef ormacija. V : Zgodovinski ča- sopis 49 (1995), št . 2, str . 175–181. W ak ounig, Marija: K ontinuität und W andel im böhmischen A del nach 1620 oder »Der Anf ang und das T or zu all unser en Elend und T rübsal?« . V : Studia Historica Slove- nica 4 (2004), št . 1, str . 59–73. Wink elbauer , Thomas: Österreichische Geschichte. 1522–1699. Ständefreiheit und Fürstenmacht: Länder und Untertanen des Hauses Habsburg im konfessionellen Zeitalter . T eil 1, 2. Wien: C. Ueberr eut er , 2003. Zgodovina Slovencev (ur . Zdenk o Čepič). Ljubljana: Cank arje v a založba, 1979. Z wiedineck - Südenhorst , Hans v on: Hans Ulrich Fürst von Eggenberg: Freund und Erster Minister Kaiser Ferdinand II . Wien: W . Br aumüller , 1880. INTERNETNI VIRI Blendinger , F ri edrich: Hainho f er , Philipp. Neue Deutsche Biographie . https:// www .deutsche-biogr aphie.de/pnd118700804.html#ndbcont ent (29. 9. 2020). Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm. 16 Bde. in 32 Teilbänden. Le- ipzig 1854-1961. Quellenverzeichnis Leipzig 1971 . http://w oert er buchnetz.de/cgi-bin/ WBNetz/w bgui_p y?sig le=D WB (25. 9. 2020). E der , Kar l: Eggenber g, Johann Ulrich v on. Neue Deutsche Biographie . https:// www .deutsche-biogr aphie.de/sfz12576.html (18. 9. 2020). E der , Kar l: F er dinand II. Neue Deutsche Biographie . https://www .deutsche-bio - gr aphie.de/sfz56885.html (24. 9. 2020). Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU . https://fr an. si/ (25. 9. 2020). Frühneuhochdeutsches Wörterbuch . https://fw b-online.de/ (24. 10. 2020). Johann Baptist V er da v on V er denber g. Austria-Forum . https://austria-f orum. or g/af/A ustriaWiki/Johann_Baptist_V er da_v on_V er denber g (23. 9. 2020). Johann Baptist V er da v on V er denber g. Wien Geschichte Wiki . https://www .ge - schicht ewiki.wien.gv .at/Johann_Baptist_V er da_v on_V er denber g (24. 9. 2020). Johann Baptista V er da Gr af v on W er denber g. Wer war wer – im Dreißigjährigen Krieg . http://www .k oni.onlinehome.de/ausfuehr liche-biogr aphien/w er denb-fr ames. htm (23. 9. 2020). K öbler , Ger har d: Lexikon der europäischen Rechtsgeschichte . https://www .k oe - bler ger har d.de/zw er g a-f.htm (21. 9. 2020). Plet eršnik, Mak s: Slovensko-nemški slovar. Transliterirana izdaja . https://fr an.si/ isk anje?Filt er edDictionaryIds=136&View=1&Query=po vi%C5%A1e v a v ec (2. 9. 2020). S ympathie für Pr ot estant en. Die Welt der Habsburger . https://www .habsbur ger . net/de/k apit el/s ympathie-fuer-pr ot estant en-maximilian-ii (2. 9. 2020). Thiel, Vikt or: Die innerösterreichische Zentralverwaltung 1564–1749 (1917). T r anskription Speer 2014/201 6. http://r epert orium.at/sl/thiel_zentr al v erw altung_in - ner oest err eich.html (23. 9. 2020). 426 Vanja Kočevar: Patent cesarja Ferdinanda II. o spreobrnjenju ali izselitvi protestantskega plemstva ..., str. 381–426 Članki in razprave || Articles and Papers THE P A TENT OF EMPER OR FERDIN AND II. C ONCERNING THE C ONVER SION OR EVICTION OF PR O TES T ANT NOBILITY OF INNER A US TRIAN LANDS FR OM 1628: CRITICAL PUBLICA TION AND TRANSLA TION On A ugust 1, 1628, Emper or F er dinand II issued a pat ent ( gener al man - dat e) with w hich he or der ed the Pr ot estant nobility of thr ee Inner A ustrian lands: Styria, Carinthia and Carniola t o con v ert t o Catholicism or lea v e all his lands. The paper pr esents an intr oduct ory r esear ch, a diplomatic and critical tr anslit er ation and a Slo v ene tr anslation of the discussed pat ent . Since the pr o vincial ruler start ed his (count er) R ef orm ation thr ee dec - ades ear lier , the discussed pat ent finall y outla w ed the A ugsbur g Conf ession also among the socio-political elit e of Styria, Carinthia and Carniola. Thus, the pat ent is one of the most important documents f or the r esear ch of the hist ory of Pr ot - estantism on the t errit ory of Inner A ustrian lands. Althoug h F er dinand’s pat ent pr esents a deep br eak in the juridical his - t ory of Pr ot estantism in the Inner A ustrian lands, its r eal eff ect w as, because of its gr adual implementation “in the field” , less dr amatic and slo w er . A ccor ding t o kno wn sour ces, about 750 nobles left Styria, Carinthia and Carniola and man y Pr ot estant nobles decided t o con v ert t o Catholicism. The issuing of the pat ent w as possible due t o f a v our able political cir cumstances aft er the vict ories of the emper or’s and the League’s armies in the first tw o phases of the Thirty Y ears’ W a r. The emper or’s pat ent consists of 81 lines of t e xt mostl y writt en in Ger - man F r aktur script . K e y cont ent points ar e: the emper or’s decision t o end the Count er-R ef ormation pr oce ss, w hich he start ed shortl y aft er his accession in 1598 with a goal t o r e-establish the unity of r eligion in the Inner A ustrian lands, and g a v e non-Catholic nobles a chance t o con v ert t o Catholicism in one y ear or sell their estat es and lea v e the lands. Pr o vided that non-Catholic nobles could not sell their estat es in due time, namel y until A ugust 1629, the pat ent f or esa w a six month period in w hich the y could find a Catholic trust ee t o sell their pr op - erty . Aft er that period the sale w as tr ansf err ed t o the pr o vincial administr ation. Since the Inner A ustrian nobility did not join the r ebellion of the pr o vin - cial estat es in other lands (1 618–1620), F er dinand II e x empt ed them fr om pa y - ing the corr esponding tax es t o w hich the ruler w as entitled due t o the A ugsbur g P eace T r eaty of 1555. SUMMAR Y