LETO III. 1 JANUAR 1977 glasilo szdl občine logatec INŽ. JOŽE RUPNIK O F POGLED V LETO 1977 V letu 197(> nismo uspeli uresničiti vseh naših želja, zamisli in hotenj. Vendar kljub temu lahko rečemo, da je bilo uspešno. Uspešno predvsem v tem, da smo se dokaj hitro prilagajali novim odnosom, nekaterim novim kakovostnejšim zahtevam gospodarjenja na vseh področjih družbeno gospodarskega življenja. Postavljeni smo bili v hudo preizkušnjo z naslednjo zahtevo: uskladiti potrebe v okvir materialnih možnosti in jih /. vidika celotne usmeritve države, republike in občine prek dogovorov spraviti v določen prioriteten red. Žal, pa moramo ugotoviti, da te usklajenosti v minulem letu nismo dosegli, kar nas sili, da bomo letos pozornejši, odločnejši in preudarnejši. V letu 1977 si bomo morali v gospodarjenju prizadevati, da čimveč iztisnemo iz materialne proizvodnje in ji hkrati prilagodimo vso potrošnjo. Torej, v primerjavi z lanskim letom, na videz nič novega. Pa vendar nam dajejo izhodišča zakona o združenem delu dovolj velike možnosti za hitrejše napredovanje v družbenih odnosih, ti pa, kol vemo, bistveno vplivajo na razvoj. Kajpada, v naši potrošnji bomo morali napraviti zares temeljit preokret. Zasnovana mora biti na že sprejetih načelih, namreč, da - razen investicijske raste počasneje kot družbeni proizvod. To pomeni, da nobena (skupna, splošna in osebna) ne sme iti po svoji poti. Vse tri vrste moramo skupaj in ne vsako posebej, kot smo doslej ravnali. Samo na ta način bomo zmogli obdržati celotno porabo v dogovorjenih okvirih, kar nam v preteklih letih ni nikdar uspelo. In dalje: vse odločitve moramo sprejemali z večjo odgovornostjo, kot smo jih doslej. Tiste, ki jih bomo na samoupravni način sprejeli, pa bomo morali dosledno izpolnjevati. Večja produktivnost, ki je zagotovo najšibkejša točka našega gospodarjenja, mora biti med osrednjimi nalogami tudi v tem letu. Brez njenega premika s sedanje mrtve točke v celotnem.združenem delu, je nesmiselno hkrati načrtovati nadaljnji razvoj tudi v drugih družbenih dejavnostih in negospodarski infrastrukturi. Medsebojna odvisnost združenega dela in povezanost bosta šele zaceli dobivati prave razsežnosti. Posamezna prizadevanja za večjo učinkovitost so namreč brez haska, če jih ne povežemo v skladno delovanje; namreč, kar eden prihrani, lahko drugi nesmiselno potroši. Ali še drugače rečeno: če morajo delavci vestno izpolnjevati obveznosti v proizvodnji, potlej imajo tudi pravico in dolžnost vplivati na pametno potrošnjo. To pa je v današnjem času mogoče doseči le z dogovarjanjem in sporazumevanjem, z upoštevanjem načela enakih pravic, dolžnosti in odgovornosti vseh delavcev v združenem delu. Ob takem načinu iskanja boljšega gospodarjenja bi morali doseči v letu 1977: 1) na področju primarnega sektorja kmetijstva in gozdarstva z uveljavljanjem zakona o združenem delu bolj dognane samoupravne odnose, večjo povezanost v krogotoku družbene reprodukcije ter enakopravnost v udeležbi družbenega dohodka. Praktično pa to pomeni ob priznanju surovinske baze in njene prioritete v razvoju ter z jasno opredelitvijo razvoja zasebnega sektorja intenzivnejšo proizvodnjo, slonečo na ukrepih, ki postajajo stvarnost tudi drugod po svetu; 2) v predelovalni industriji boljšo izkoriščenost sedanjih zmogljivosti, z boljšim izkoriščanjem surovin in drugih materialov zmanjšanje stroškov, dalje z večjo uporabo znanja doseči solidnejšo kakovost izdelkov, ki bodo zato lažje našli pot na tržišče. Čeprav to resnico poznamo, jo preveč zanemarjamo; je pa v sedanjem trenutku mnogo bližja za večji gospodarski učinek, kot pa so lahko spremembe v tehnoloških postopkih, ki terjajo več časa in so tudi mnogo bolj odvisni še od drugih dejavnikov. 3) na področju družbenih dejavnosti začetek gradenj otroškega vrtca, šol in ostalih objektov družbenega standarda ter dopolnitev družbenega načrta občine s programom teh dejavnosti; 4) na področju komunalnih dejavnosti sporazumevanje v okviru predvidene komunalne skupnosti ter njenih enot; na ta način je treba tudi zagotoviti materialno osnovo za načrtnejšo izgradnjo komunalnih naprav, za novelacijo urbanističnega ter izdelavo prostorskega načrta; 5) na področju malega gospodarstva opredelitev razvoja le-tega v obdobju 1976-1980; 6) na področju medsebojnih odnosov pa večjo in zavestnejšo podreditev osebnih interesov skupnim ter več strpnosti in razumevanja. ******* * * * ♦ * ****** Občinske konference družbenopolitičnih organizacij, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, skupščina občine Logatec in uredništvo Logaških novic želijo vsem občanom SREČNO IN ZADOVOLJNO LETO 1977 ter mnogo uspehov v njihovem osebnem življenju kakor tudi v skupnih prizadevanjih pri oblikovanju naše samoupravne socialistične skupnosti ****************** Logatec: ^ k™fj" skupnost Naklo r KAKO BODO V LOGATCU LETOS IZPOLNJEVALI SREDNJEROČNI PROGRAM? Na decembrski seji konference krajevne skupnosti Dolenji Logatec, ki se je na tem zboru preimenovala v krajevno skupnost Naklo, so med drugim obširno obravnavali izvajanje investicijske dejavnosti, ki je za to leto določena s srednjeročnim načrtom. Med poglavitnimi nalogami bo zagotovo gradnja otroškega vrtca v Logatcu z zmogljivostjo za 240 otrok. Vsa dokumentacija je že pripravljena, v maju pa bi ga začeli že graditi, in sicer podjetje Gradnik, ki je bilo med vsemi ponudniki najboljše. Tako lahko pričakujemo, da bodo logaški malčki dobili nov vrtec že jeseni 1978. Konferenca je obravnavala tudi potrebo po mrliški vežici. Sprejela je sklep o začetku gradnje tega zelo potrebnega objekta v juniju 1977, denar zanjo pa bi zbrali s povišano najemnino za grobove, nadalje s prispevkom nove komunalne skupnosti, prispevkom za uporabo mestnega zemljišča, s prispevkom delovnih organizacij in s kreditom Naslednja investicijska naloga, ki jo nameravajo izpolniti v tem letu, je zgraditev televizijskega pretvornika na Sekirnici. Denar za to gradnjo bodo zbrali v krajevnih skupnostih Naklo in Tabor, v katerih živi okoli 1000 lastnikov televizorjev. S prispev kom 300 din na posamezni te levizijski aparat bi zbrali okol 300.000 din, nekaj malega pa bi prispevali tudi obe krajevni skupnosti. Za to gradnjo so že imenovali gradbeni odbor iz vrst krajanov obeh krajevnih skupnosti, in sicer so: predsednik Miha Kleč, člani pa Janez. Smole, Koloman Smodiš, Marcel Štefančič, Janez Meze in ing. Niko Željko. , Ko so govorili o izvajanju celotnega srednjeročnega načrta za krajevno skupnost Naklo, so ugotovili razmeroma neredno pritekanje denarja od posameznih tozdov, čeprav je že v veljavi sklenjen samoupravni sporazum; tudi zbiranje prispevka za uporabo mestnega zemljišča je pomanjkljivo. Kljub delnemu zastoju v zbiranju denarja pa so lani obnovili celotno električno omrežje v Blekovi vasi, za kar so odrinili okoli 80 starih milijonov, imajo pa že pripravljeno za asfaltno prevleko Krpanovo ulico, medtem ko bo kanalizacija od Narodnega do Jačke zgrajena še pred koncem aprila letos. Med sprejetimi sklepi se zdi zlasti pomemben tisti, ki govori Obvestilo UPRAVIČENCEM ŽIVNINE DO PRE- Socialno skrbstvo občine Logatec obvešča vse občane, ki imajo pravico do preživnine, da 1,1. 1, 1977 začne veljati nov zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki prinaša v 132. členu pomembno novost. Določba, da se bodo vse sodno določene preživnine povišale za toliko odstotkov, kot bo uradno ugotovljeno povečanje življenjskih stroškov. Odločbo o novo ugotovljeni višini preživnine bo izdal pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva po uradni dolžnosti. Kaj je preživnina? PREŽIVNINA JE PRISPEVEK ZA PREŽIVLJANJE OTROK, KI GA MORA PLAČATI TISTI RODITELJ, KI NE ŽIVI Z OTROKOM SKUPAJ. TO SO PREDVSEM OČETJE NEZAKONSKIH OTROK ALI PA RAZVEZANI STARŠI. PREŽIVNINO SO PA DOLŽNI PLAČEVATI TUDI SINOVI IN HČERE ZA SVOJE OSTARELE STARŠE, CE LE-TI NIMAJO DOVOLJ SREDSTEV ZA PREŽIVLJANJE. Vse upravičence, ki imajo stalno bivališče v naši občini obveščamo, naj se javijo na Socialnem skrbstvu občine Logatec vsako sredo od 7. do 12. in od 14. do 17. ure. S seboj naj prinesejo vso dokumentacijo, ki jo imajo v zvezi z plačevanjem preživnine. o vestnem izpolnjevanju obveznosti po sklenjenem samoupravnem sporazumu med krajevno skupnostjo in delovnimi organizacijami. Naj še zapišemo, da je bila razprava na tej konferenci izredno živahna, v kateri je bilo izrečenih tudi mnogo koristnih pripomb in pobud za ureditev krajevnih perečih vprašanj. Jerina Franc Delegat, ravnaj se po navodilih svoje delegacije! BREZOBZIRNOST VOZNIKA GRADNIKA V__, Po zadnjem sneženju je voznik Gradnik plu/il po logaških ulicah. Vendar njegov način dela kaže na njegovo brezobzirnost do prebivalcev, Tako je v Mandrgah med pluženjem očitno z zadovoljstvom hitreje plu-žil in na ta način marsikateremu stanovalcu nametal sneg v okna in vrata. Predlagamo vodstvu tega podjetja, da opozori delavce, ki plužijo in čistijo cestne površine, na potrebno pazljivost pri tem delu. Krajani Mandrg Druga plat medalje Logaški kino opravlja svoje poslanstvo neprekinjeno že skoraj 40 let Veliko let je steklo, veliko filmov se je zvrstilo, predstav še več. Številne gledalce vseh teh predstav bi pa komaj ptešteli. Marsikdaj je bil kino edina stalna neprekinjena kulturna dejavnost v naši občini. Ob delu kajpak nastopajo tudi zadrege, tudi napake, res je. Vendar ne bi kazalo posebej dokazovati, da ne gre za namerne zadrege, da ne gre za napake iz malomarnosti, kakor je čutiti iz očitajočega zapisa v zadnji Številki Logaških novic. Ne toliko zaradi opravičevanj, kolikor bolj zaradi postavljanja stvari na pravo mesto. Pa pojdimo po vrsti. Bela lisa na filmskem platnu, ki je žc zgubilo svojo belino. -Temu je skoraj tako. Pa se za to reč res nihče ne briga? Natanko enajst mesecev mineva, kar je bilo naročeno novo platno. r,a šc ni. To so posebna platna, posebnih razsežnosti, ki jih jc moč le uvoziti, če uvoz to dovoljuje. Uvoz je pa sc vedno zadržan. - Kakovost predvajanja filmov: slaba ostrina, polovični napisi ali podpisi ali jih sploh ni. nesinhronizi-ran preklop, čačke, namesto slike. - Tudi vse to sc lahko dogaja, vendar, in temu je tako: vselej mimo volje ali malomarnosti operaterja. Zakaj? Kar takoj povejmo, da pretežna večina filmov, ki jih v Logatcu prikazujemo, sc jc zvrtcla žc prej po takoimenovanih večjih mestnih središčih. Pravimo ,jim tudi več ali manj „zdrsani" filmi. Temu sc pač nc da izogniti, nismo nc Union nc Komuna nc kaj podobnega. Zato sc često dogaja, da prejmemo film, ki je bil zaradi strganosti nepravilno lepljen, namesto na stiku dveh sličic, je lepljen kar prek sličice. V takih primerih sc film od zalepka dalje vrti napačno z razpolovljcno projekcijo slike, dokler operater ročno ne naravna slike. Dalje: naravnava ostri- ne slike jc posebej problematična pri preklopih prcdfilmov ali napo-vednikov na film. Redoma se to javlja pri filmih različnih tehničnih izvedb. Denimo: prcdfilm jc v standardni tehniki, film pa v cinemaseo-pu. Operater mora pri preklopu s standarda na cinemaseop zamenjati lečo in spet ročno čimprej naravnati ostrino. Seveda, pri največji naglici za gledalca neopazno to nc gre, ker pač ročno opravilo terja nekaj trenutkov. Sinmonizai ha iliko od koluta do koluta jc odvisna predvsem od zaključnih scen prednjega in začetnih scen naslednjega koluta. Pri izrabljenih koncih (repih) ali začetkih (glavah) manjka po več sličic in jc v takih primerih nemogoče zadeti slikovni ali glasovni sinhron, šc posebej občutno jc to pri glasbenih fll-mih. Zaradi vseli takšnih nevšečnosti sc mora operater šc prav pose bej truditi, da čim bolj ublaži,, iz nakaz ene" prizore. Torej gre za odgovorno početje, ki sc ga operater zaveda, nikakor pa nc za malomarnost ali malobrižnost. In nikar pozabiti: logaški kino prikaže na leto 150 filmov, kar jc več kot 300 predstav: ob vseh sredah, petkih, sobotah in nedeljah (ne gh de na praznike, rojstne dneve, take in drugačne zabave, ki sc jim mora opcr.ilcr Odpovedati). Silna slvar tt pičlo plačilo. In brc/ pretiravanji: veliko ljubezni do filma jc zlitih v skoraj 1000 urah letno, kijih operater z vso pozornostjo nameni blizu 40.000 obiskovalcem. O nekulturnosti nekaterih obisko valcev, zlasti mlajših, smo že pisali, pa tudi o tem, da smo za njihovo vzgojo odgovorni vsi. Natanko tako. Za uporabo dvorane ]>,i plai .1 kino samoupravni stanovanjski skupnosti nekaj manj kot 3 si.irc milijone na leto, menda tudi zato, da bi imeli pozimi ogrevano dvorano. To tudi zahtevamo. Kakopak, tudi tako jc s to rečjo. maš ^vs/\^ Vsem svojim obiskovalcem in drugim občanom želi SREČNO NOVO LETO Kino Narodni dom Logatec Sindikati: ka] zda]? Na zadnji seji občinskega sveta sindikatov so delegati skupno s predsedniki osnovnih organizacij obravnavali kot osrednjo točko uresničevanje nalog o zakonu o združenem delu. V začetku so ugotovili, da je septembrska konferenca dala poglavitno usmeritev dejavnosti osnovnih sindikalnih organizacij, a je to delo zastalo. Za nadaljnjo aktivnost je republiški svet ZSS pripravil določen načrt, na njegovi podlagi pa je bil pripravljen tudi občinski načrt za delovanje sindikatov v občini. Kot osnovna točka so bile poudarjene naloge pri-izvajanju srednjeročnega programa, zlasti pa za povečanje produktivnosti dela, ki naj vključuje tudi prizadevanja za spodbud-ncjše nagrajevanje. Zlasti bi se morali zavzeti za zmanjšanje bolniških izostankov in raznih neupravičenih izostankov z dela, ki občutno zmanjšuje dohodek v vsaki delovni organizaciji. Nadalje so poudarili, da bi se morale sindikalne organizacije bolj /avzeti v vseh tozdih za izumiteljstvo in novatorstvo. Razen tega bi sc morale organizacije odločneje zavzemati za natanko Izpolnjevanje sprejetih obveznosti iz vseh sklenjenih družbenih spora/umov in dogovorov. Več tehtnih misli je bilo nanizanih v zvezi z nepristranskim in obširnim obveščanjem delavcev o razvoju delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti, v kateri živijo in delan-. Cilede izvajanja nalog pri uresničevanju določil zakona o združenem delu pa so na prvo mesto postavili sklep: odbori za vodenje in spremljanje javne razprave o zakonu <> /dru/enem delu v tOZdih morajo ponovno preveriti izpolnjevanje sklepov iz javne razprave; nadalje moralo zahtevati od samoupravnih organov, da izdelajo in sprejmejo načrte za uresničevanje nalog i/ anali/ o stanju v delovnih organizacijah, ki So bile priprav-(jene v začetku javne razprave. V drugem delu seje jc bila razprava o pripravah letnih skupščin v decembru in januarju. Osnovne organizacije naj v teh pripravah pripravijo organizacijske, politične in kadrovske ocene. Po sklepu konference pa bi morali ugotoviti nidi, kako se uveljavljajo delegatska razmerja v osnovnih organizacijah in v občini, regiji in republiki. Na teh letnih skupščinah bodo obravnavali tudi poročila o delu sindikata v minnlpm 1f>tu in r> sklepnih računih glede finančnega poslovanja, kakor tudi o delovnem načrtu za leto 1977. Z zakonom o združenem delu bo še bolj določno opredeljena ustavna vloga sindikata, ki pa jo bomo uresničevali samo z aktivnim in odgovornim delom vseh, ki jih sindikat povezuje v zd ru že nem delu. Niko Glavatovič Zanimivo preberite! Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Logatec je minuli mesec obravnaval izpolnjevanje načrta v letu 1976 in sprejel program za letos. Iz razprave na tej seji pa je zanimivo povzeti nekaj nadrobnosti, kar nam, občanom, utegne biti v korist. Pa poglejmo! V letu 1976 so bili v občini registrirani 1004 os. avtomobili (\ letu 1975 jih je bilo 936). in 327 tovornih avtomobilov, oz. traktorjev, kar pomeni eno motorno vozilo na 6,4 prebivalca. Dalje, v naši občini je 1940 voznikov motornih vozil in 10 inštruktorjev. V letu 1975 je bilo na območju občine 64 prometnih nesreč, v lanskem letu pa 62 (podatki z dne 1. decembra 1976), katerih vzroki so bili: v 13 primerih neprimerna hitrost, v 12 primerih izsiljevanje prednosti, v 6 primerih vinjenost, v 31 primerih pa drugi vzroki (zavijanje, obračanje ipd.,) V nesrečah je bil udeležen en otrok in dva polnoletna pešca, huje ranjenih je bilo 15 oseb, dve pa laže poškodovani. Materialna škoda teh nesreč je po nestrokovnih ocenah 572.150 din. Razčlemba udeležbe v nesrečah kaže, da je bilo prizadevanje pri vzgoji mladine uspešno. Vendar pa hkrati ugotavljamo, da bo treba več vzgoje voznikom, ki po naših ugotovitvah povzročijo največ nesreč, in sicer z neprimerno hitrostjo, z izsiljevanjem prednosti in s podobnimi prekrški. V minulem letu je postaja milice v Logatcu prijavila sodniku za prekrške 274 kršiteljev cestno-prometnih predpisov (v letu 1975 pa 248); število ugotovljenih vinjenih voznikov je bilo 98. V letu 1976 so izrekli 309 mandatnih kazni v znesku 23.460 din Vinko Mlinar Čeprav je avtocesta prevzela pretežni del prometa, imajo logaški črpalkarji še vseeno dovolj dela Vesti z Vrha nad Rovtami Iz krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami jc ponavadi bolj malo vesti S tem pa ni rečeno, da krajani te najmanjše krajevne skupnosti v občini nc delujemo na družbenopolitičnem, kulturnem in gospodarskem področju in da nimamo perečih problemov. Kar berimo! V letu 1976 smo imeli dve večji prireditvi, pri katerih jc sodelovalo vse prebivalstvo krajev-nc skupnosti. Prvič je bilo ob odkritju spominske plošče padlim borcem NOB in poimenovanje podružnične šole po prvoborcu Franu Isteniču; drugič pa pri taktični vojaški vaji Blcgoš 76, v kateri sc jc izkazala velika pripravljenost, prizadevnost, enotnost in solidarnost vseh krajanov. Pri vseh akcijah velja posebej pohvaliti mladino, ki |e imela pred nedavnim ustanovni občni zbor. V mladinsko organizacijo jc pristopilo 32 mladincev in mladink, ki so bili žc doslej zelo delavni Zlasti zasluži pohvalo dramska skupina, ki jc lani prikazala žc eno mladinsko igro, v načrtu za februar pa ima šc eno dramsko uprizoritev. Razen tega sc jc mladina zavezala za organizacijo več predavanj iz področja obrambne vzgoje in civilne zaščite ter izvedbo več kulturno zabavnih prireditev, katerih jc bilo doslej v naši krajevni skupnosti vsekakor premalo. Probleme v krajevni skupnosti skušamo urediti največkrat na sejah članov sveta in delegaci- je ter krajevne organizacije socialistične zveze. Prav v tem času je naš najtežavnejši problem, kako organizirati pluženje ceste Popit - Hlevni vrh - Vrh nad Rovtami. kjer je šola in trgovina. Ta odsek ceste je v zimskem času izredno težaven zaradi visokega snega in žametov, ki terja posebno mehanizacijo ki jo pa skupnost nima. Prav pri pluženju pomembnejših vaških poti kažejo krajani veliko pripravljenosti; več jih je, ki sami plužijo, četudi jih stane po nekaj sto starih tisočakov. Cimpreje bo treba popraviti tudi most na cesti Popit - So-pot, ker jc cesta zaprta za tovornjake. Toda krajevna skupnost nima denarja in zato bo treba iskati pomoč predvsem pri uporabnikih te ceste. Na področju živinoreje se je nekoliko zboljšal položaj z ureditvijo odkupa mleka. Vendar pa z njim zaradi raztresenosti kmetij po velikem prostoru ne zajamemo niti polovico dnevne molže v krajevni skupnosti. S trgovino na Vrhu smo kar zadovoljni Je vseskozi dobro založena z najpotrebnejšim blagom Odprta pa je tudi ob nedeljah, ko imajo krajani več časa za nakupovanje. Pozimi so okrog Vrha izredno lepi smučarski tereni z debelo snežno odejo. V bližini je tudi Račevsko jezero, ki ima vedno dovolj obiskovalcev ledene ploskve. Albin Bcrčič II Jlj '! 1 rzeli v preskrl bi na območju krajevne skupnosti Naklo Vse po vojni je logaška trgovina znatno zaostala v razvoju vsega logaškega gospodarstva. To pa zato, ker je ostala bolj ali manj v starih, neustreznih lokalih in skladiščih. Kakšna je videti naša trgovina? Logaški tozd Mercatorja ima blagovnico in dve samopostrežni trgovini. Najslabša je zagotovo samopostrežna trgovina pod Naklom, ki v nobenem oziru ne ustreza: čakalni prostor je odločno premajhen, zaradi česar morajo gospodinje, kljub pridnosti blagajničarke, dolgo čakati pred blagajno. V tej trgovini bi morali skrbeti za pestrejšo izbiro, ki naj bi bila tudi bolj kakovostna. Posebno kočljiva je urejenost bifeja, ki žc več let ni bil pošteno obnovljen. Nadalje je slaba preskrba s sadjem in zelenjavo; zdi se mi, da je ta problem že nekaj let v obravnavi, a brez haska. Kaže, da bi moral tozd Mercatorja urediti posebno trgovino s sadjem in zelenjavo. Kar pa zadeva oskrbo naše krajevne skupnosti s kruhom, smo lahko zadovoljni, saj v zadnjih letih je tega živila vedno dovolj. Sprašujemo se le, zakaj ni več žcmelj, pa ustreznega kruha za diabetike. Tudi pre- ♦ + + * Vsem krajanom krajevne skupnosti Naklo zdravo in uspešno leto 1977 želi svet KS Naklo skrbi z mesom smo posvetili precejšnjo skrb, kajti do ureditve nove mesnice, smo bili s tem živilom zares najslabše preskrbljeni. Zdaj je že občutno boljša oskrba z mesom in mesnimi izdelki, četudi je še ne moremo pohvaliti. Se je izbira namreč preskromna in tudi s kakovostjo mesa ne bi mogli biti povsem zadovoljni. In ne smelo bi se več , primeriti kaj podobnega kot dan pred prvim novembrom, ko ni bilo moč dobiti nobenih mesnih izdelkov. Posebno vprašanje je tržnica, ki je slabo založena, ima premalo pokritega prostora in vrhu tega so na njej cene bolj ali manj brez vsake skrbnejše kontrole, v Ko je beseda o stanju trgovine na območju krajevne skupnosti Naklo, potlej je treba omeniti čedalje bolj perečo potrebo po večji izbiri gradbenega materiala. Tako sta v naši krajevni skupnosti kakor sploh v občini, postali stanovanjska graditev in obnova starih poslopij zelo razvejani, kar terja tudi več potrebnega gradbenega in inštalacijskega materiala. Ce bo tega dovolj, potlej bodo krajani in občani raje kupovali doma kot v oddaljenejših krajih, kar pa pomeni, da bo ostajal iztržek trgovine v okviru občinske skupnosti. Zelo pa smo lahko zadovoljni s trgovino z obutvijo, saj zdaj nudita kar dovolj bogato izbiro obutve trgovini Borovo in AJpi-na, kmalu pa se jima bo spet pridružila, kajpak v prenovljeni obliki, še Pepelka. Tudi z zmernimi cenami v trgovini Konfekcija smo lahko zadovoljni. Na koncu pa povejmo še ugotovitev, ki gotovo preseneča in vzbuja zares zaskrbljenost. Gre namreč za ugotovitev iz jesenskih dni pred veliko taktično vajo, ko so pregledovali, koliko in s čim je naša trgovina založena. Kaj so ugotovili? Nič manj kot tole: moke za en dan, mesa za dva dni, maščob za osem dni, sladkorja za trinajst dni, soli za osem dni, riža za tri dni, fižola za en dan, mila in detergentov za dvanajst dni, petroleja pa sploh nič. Tako torej: hujša elementarna nesreča, kot potres ali pa nenadna zaostritev v mednarodnih odnosih, bi spravila krajane in občane že v nekaj dneh v hude tudi sesuje (le da se ne bi komu na glavo!). i Kaj tedaj? Mrtvi davkov nc plačujejo. Prispevkov tudi nc. Živi pa postavljajo razkošne nagrobnike (za manj kot star milijon sc jih menda težko dobi!), grobarino pa plačujejo po modi iz c kr. časov: kar za 10 let naprej, seveda, za enojni grob (2,5 m-) 80,00 din, za dvojni družinski grob (5m2) pa 120,00 din. Kar predstavljajmo si. kaj bo pomenilo 1986. leta 80,000 ali 12,000 din. Toliko bo znesek za enoletno pristojbino tistih, ki so letos plačali še desetletno grobarino. Danes velja to za en sam nageljček. Koliko jih je treba žc samo za en venec! Vrli Ajdovci plačujejo letno 100,00 za grobišče (ne za 10 let!), Vrhničanjc pa po 20,00 din letno od m2 grobišča. To za primerjavo, prehrambene težave. Ta vaja nam je odkrila še eno, sicer grenko, a koristno spoznanje, ki nas vse opozarja na našo površnost. Prav to spoznanje, in še druga, zavezuje potrošniški svet naše krajevne skupnosti, da v svojem delovnem programu v letu 1977 usmeri svoja prizadevanja k urejevanju temeljnih vprašanj preskrbe prebivalstva. Ker puenekateri krajan ne ve, kdo so člani potrošniškega sveta v naši krajevni skupnosti, naj jih naštejemo: predsednik sveta Helena Brcnčič, podpredsednik Ivan Kobal, člani pa Pavla Jur-šič, Jože Selan, Albert Kovačič, Alojz Sajovec, Marija Osternian in Stana Kek. Franc Jerina Čimprej uredimo in utrdimo samozaščitno dejavnost v delovni organizaciji in krajevni skupnosti pa tudi za premislek in raz sode k. Denarne potrebe za naprej kažejo ostre /obe. Poteg rednega vzdrževanja se bo treba lotili tudi večjih popravil: mrtvašnica, oporno zidovje, stopniščni dohod na pokopališče, priprave za izgradnjo mrliške Vežice - za vse to in še kaj, bi bilo treba zbrati vsaj kakih šest. sedem starih milijonov. To bi šlo, če bi že / ja nuarjem 1977 obveljalo plačilo za enojni grob 50,00 letno, za dvojnega pa bi bilo treba odšteti letno 80,00 din. Podobno velja tudi za ostala lo gaika pokopališča. Lahko pa ostanemo tudi pri Starem. Pri tem sicer tvegamo, da izgubimo grobarje, da prepotrebnih večjih popravil ne bo; spričo tega pa da šc nimamo mrliške vežice, bomo še naprej skomigovali z rameni, morda pa šc dodali: bo že. mas Mrtvi ne plačujejo davkov Mrtve je treba pokopavati, zato potrebujemo pokopališča, zato skrbimo, da so pokopališča urejena, da bi bila urejena. Mnogokaj store temu svojci pokojnikov, veliko pa ostaja še takega, kar jc treba urejati, vzdrževati. Ta dela prepuščamo pokopališkim oskrbnikom grobarjem. Hvala in čast logaškim grobarjem! Res ni lahko imeti primernega grobarja, da je pa grobar še dober, skrben, prizadeven prava sreča! Vendar .. . Zdaj se' pa začenja manj vesela zgodba, zgodlia o pridnih grobarjih, ki pa jim nc uspe urediti vsga, kar bi radi in kar bi bik) treba. Gre tedaj za tegobe vzdrževanja pokopališč zara- di pomanjkanja denarja. Kako? Premalo denarja? ,Ia, kako pa to! Itd. Poglejmo na pokopališče v Dolnji Logatec: smeti jc treba pospravljati in odvažati, stezice in poti jc treba vzdrževati in posipavati, voditi jc treba pokopališki red. Vse to jc veljalo v letu 1976 nekaj nad I star milijon dinarjev (grobar jc prejel za celoletne skrbi reci in piši 100 starih jurjev!), pobranih pristojbin - gro-barin snega leta pa ni za več kot 850 starih tisočakov. Torej primanjkljaj! Ob vsem tem sc lahko mrtvašnica sesede, ker pač ni denarja, oporno zidovje (škarpa) pa se lahko Vesti Rdečega križa Krajevna organizacija Rdeče- ne Skupnosti niso dodelile denar-ga križa Dol. Logatec, bo za ja. Novo leto 1977 skromno obdarila vse stare krajane nad 80 let Organizacija Rdečega križa in bolne iz sredstev, ki jih je je stalno v finančni stiski, ker jo zbrala od članarine za leto j« kot društvo občinska skup-1976. Ta oblika dela te organi- \ Hint izločila i/ svojega prora-zacije jc že stalna in jo bomo ćuna pa, razen za socialno nadaljevali. skrbstvo, je niso sprejele samo- Občinski odbor Rdečega kri- upravne interesne skupnosti, ža Logatec je na seji 7. 12. Glavni viri dohodkov so članari-1976 pregledal letni program na ter dohodki, ki jih /hiramo organizacije in ugotovil, da so od tečajnikov prve pomoči, ki bile vse naloge v zvezi s progra- jih Organiziramo za bodoče somom uresničene, razen tistih, WJ*.- za katere samoupravne interes- Pavla Juršič Iz življenja logaške garnizije Dragi bralci! Dandanasji jc te tako, da se v vsakodnevnih prizadevanjih srečujemo zdaj s tem, zdaj z onim, pa tako nanese, da se vpletajo v usode stalnih občanov tudi usode mladih ljudi, ki v logaškem garnizonu preživljajo del svojega življenja, polnega velikih odgovornosti. Prijetno jih je videti, poslušati in z njimi sodelovati. Ker takorekoč sodijo v utrip našega občinskega življenja, smo jih povabili k sodelovanju v našem glasilu. Odziv je bil velik, prevelik za tako skromen obseg Logaških novic. Vendar bomo poskusili objaviti čimveč njihovih prispevkov, zlasti tistih, ki tako ali drugače zadevajo skupne koristi in čustvu nas, krajanov, in njih. Urednik Rdeče knjižice v pravih rokah Vsako leto vstopi v vrste ''Veze komunistov tudi več t«0Č mladih fantov, ki služijo vojaški rok. K tej armadi novih komunistov jc treba prišteti tl|di nove člane osnovne organizacije zveze komunistov v enoti Boška Jeftiča. Ta slovesni dogodek jc bil ob Dnevu republike, k" so sprejeli v tej enoti I s novih članov; Kajpada pot do rdeče knji-ni bila enostavna in lahka. Vsak novi član zveze komunistov je moral skozi večmesečno nadpovprečno prizadevanje v 'ojaškem in političnem vzgaja nJU. S tem boaO novi komunisti 'udi nadaljevali, hkrati pa se Pripravljali na,poznejše življc-nJc. v katerem se bodo prav kot komunisti zavzemali v vsakda- njem življenju za moralne in politične cilje samoupravne socialistične družbe. In šc nekaj: ne glede na to, da so med novimi člani zveze komunistov mladi fantje iz vseh narodnosti Jugoslavije, velja posebej poudariti, da so skoraj vsi i/ neposredne proizvodnje, kai kaže, da je osnovna organizacija preudarno ravnala pri izbiri. Ljubiša Milivojcvič Vsem vojakom in njihovim starešinam uspešno in zadovoljno NOVO LETO 1977 Uredništvo Vojakom ob prazniku Vojaki logaške garnizije in pripadniki enote teritorialne obrambe •majo tudi skupne vaje. Med odmorom pa seje ponudila priložnost tudi za tale posnetek ludi danes nekje je deževalo, drugje snežilo in bilo je hladno so stražarji v sivooliv-nih uniformah varovali to deželo. Njeno graditev, njene vijugaste meje, njeno ponosno neodvisnost, drzne nove misli in vse dobre in mirne ljudi v njej. Tudi danes - kot včeraj in jutri so številni fantje dočakali jutranji svit na prepihu v \tru~arnicah /x>leg karavel, vojašnic in skladišč, v hladnih hodnikih poleg pušk. A danes je njihov praznik praznik vojaka. Opoldne bodo dobili slavnostno kosilo. Zatem bo slišali stan) partizansko pesem. /xj še kako zgodbo. O rekah, bludnih kot Su t je skđ, in o šiie~nili planinah, kot sta Igmun in Koit/uh. (ilus sitnega borca jih bo ponesel tja daleč, do v meglo zavitega. Ruda , v katerem v vojaško suknjo zavit Tito pregleduje Prvo brigado njihove vojske. Glas bo govoril o hrabrih in mrtvih O mitraljezih „šarcih", 0 betonskih bunkerjih, jeklenih srcih in pregibih. O tistih, kijih poznamo in ne poznamo. In nastopila ho rano in hitro decembrska noč, kol tista pred 35 leti rKudu. \'ojaki bodo spet zaspali. Ne bodo jih zbudili hladni decembrski vetrovi, niti regljanje sovražnih milraljezov. Okoli njih so zidovi vojašnice, struže in dežurni se menjavajo po seznamu in ob določeni uri urejeno in v miru. Sele trobenta bo pretrgata hludni jutrunji mruk, slišali bo prodorne glasove „ustaj", zatem bo „mirno" in „na desno ravna j s" ter „napred marš". Morda ho tudi „trkom napred marš", pa ..lezi" ter „neprijatelj 1 leva" in „neprijatelj s desna". Sovražnika ni. Z medlim odmevom bodo odgovarjala le mokra polja in vlažni kamen. Pa vendar bo vse kot v pravi vojni. Treba bo ležati v snegu in streliati po namočeni zemlji. Prav kot da sovražnik preži izza prvega kamna, izda prvega oru-mcnelega grma. In tako bo vsaki dan, dokler bo noži janje z orožjem na tem planetu. Toda če bi spet z orož-iem začeli urejevati spore, to naše ljudstvo ne bo začelo boja spet z vilami Niti se ne bo začelo vojaško urjenje šele tedaj, ko bi že začele pokati puške. Od ene do druge meje, danes, včeraj in jutri, peče julijsko sonce in veje decembrski veter. Fantje v uniformah se uče skrivnosti uspešnega napada in obrambe, pa zmogljivosti vseh orožij, iz katerih lahko se pošlje tudi pravo smrt. Ce tega nikoli ne bo treba bomo srečni. Če pa l*> treba tedaj bomo pripravljeni. Božo Banda V službi domovine Sem eden med več tisoč mladincev v naši armadi. Tu sem šele nekaj tednov, a imam že vrsto dobrih prijateljev med novinci in tudi med starejšimi vojaki. Doživel sem že nekaj prijetnih trenutkov med novimi tovariši, vendai najlepši je bil ob slovesni zaprisegi. Tistega dne sem tako kot drugi ves vznemirjen stal v vrsti. Ob zvokih koračnice vojaške godbe je mimo nas korakala skupina vojakov / zastavo, (.ledu! sem zastavo m premišljeval o skorajšnji zaprisegi. Poznam besedilo zaprisege, začel jo bom tako: „Jaz, Nešič Gradimir.. ." in v nadaljevanju ponavljal sku-pui / drugimi vrstniki besedo /a besedo zaobljube, da bom vedno in povsod branil tO SVOJO socialistično domovino. Tako je tudi bilo, glasno sem govoril in sprejel veliko odgovornost. Zatem sem podpisal zaprisego, starešine pa so nam čestitali. Novinci smo postali šele tedaj pravi vojaki. Potlej je /apela harmonika in nastalo je veselje med vsemi, ki so se udeležili tega slovesnega trenutka. Gradimir Nešič Občinska konferenca ZSMS Logatec je v sodelovanju s pripadniki JLA organizirala občinsko kviz tekmovanje ARMADA ZMAGE - ARMADA SVOBODE. Pred polno dvorano Narodnega doma v Logatcu sta dve mešani ekipi vojakov in mladink odgovarjali na vprašanja iz razvoja naše armade. Vsi tekmovalci so pokazali do-kajšnjo mero pripravljenosti, tako daje bil Zmagovalec odločen šele z dopolnilnimi vprašanji. Za vzdušje med poslušalci so poskrbeli recitatorji in vojaški ansambel s pevci. Zmagovalna ekipa se je uvrstila na regijsko tekmovanje. Na Vrhniki je sodelovalo osem ekip iz ljubljanske regije, v finale sta se uvrstili ekipi iz Ljubljane-Vič in Logatca. Obe ekipi sta pokazali, da njeni člani dobro poznajo zgodovino NOB. Več uspeha pa je imela ekipa vojakov iz enote Danila POBERAJA in mladink iz Logatca. Razvodniku Petru BOGDANU, vojakoma Djokici MILO-VANOVIĆU in Mehu SUŠICU ter mladinkam Juditi MIHELČIČ, Maji KORENĆ in Zvonki LOSTREK ni bilo težko zabeležiti še ene zmage s katero so si pridobili pravico do sodelovanja na republiškem tekmovanju, na katerem so zasedli odlično četrto mesto. Članom ekipe za dosežene uspehe iskreno čestitamo Janez TURK Smučarska izkaznica Smučarska zveza Slovenije jc pred kratkim pričela z izvajanjem akcije „SMUCARSKA ČLANSKA IZKAZNICA". Ker se je tudi smučarski klub Logatec priključil tej akciji, vas želimo opozoriti na nekatere ugodnosti, ki jih prinaša ta izkaznica. Vsak član SZS, oziroma njenih osnovnih smučarskih organizacij, sprejme, ob plačilu članarine 150 din za odrasle in 60 din za mladino pod 15 let, smučarsko izkaznico. 14 bonov z 10 % popustom pri nakupu smučarske opreme, bon zavarovalnice Sava za primer nezgode ali smrti ter 10 % popust na slovenskih žičnicah. Izkaznice in boni so veljavni eno smučarsko sezono, in sicer vedno od 1. 7. do 30. 6. naslednjega leta. Izjemoma letos pa velja sporazum, s tem pa tudi izkaznica, od I. 9. 1976 do 30. 6. 1977. Ce želite prihraniti denar nri na- kupu smučarske opreme, se čim-prejc včlanite v logaški smučarski khib, in sicer pri: CERNE Marinki, Jačka 42, vsako sredo in petek, od 16. ure do 18. ure, ter v tovarni KLI vsak dan med malico. V začetku decembra jc bil v Logatcu sestanek predstavnikov vseh klubov, ki sodelujejo v tekmovanjih za .,NOTRANJSKI POKAL". To so: SK Vrhnika, SK Postojna, „ETA" Cerkno, SK „RUDAR" Idrija, SK „SNEŽNIK" Ilirska Bistrica, SK Borovnica, SK Crni vrh in S K Logatec Na sestanku jc tekla beseda o pripravah, organizaciji in izvedbi tekmovanj v letu 1977.- Funkcijo nosilca tekmovanj za letošnjo sezono je sprejel TVD Partizan - S K Vrhnika. Zelirrlo, da bi tudi letos tekmovanje potekalo tako uspešno kot v pretekli sezoni. VARCIJMO! Z dogovorom delavcev v združenem delu ter drugih delovnih ljudi in občanov, ki je v sprejetem srednjeročnem načrtu, smo med drugim zapisali, da so naša prizadevanja za napredek ter izhodišča v usmeritvi družbenega razvoja interes, da s povečanjem produktivnosti in smotrnim gospodarjenjem uresničimo cilje v tekočem petletnem obdobju. Temeljne naloge, ki smo jih s tem dogovorom zastavili, so zahtevne in jih bomo opravili, če bo v aktivnosti vsakega člana dnižbene skupnosti racionalno in varčno ravnanje. Občani razpolagajo z znatnim delom družbene akumulacije, ki odteka iz procesa družbene reprodukcije v obliki osebnih dohodkov in drugih prejemkov. Pri izplačevanju osebnih dohodkov, v „kuverte" ali na hranilne knjižice, zadržujejo občani dalj časa pri sebi v gotovini večji del denarne akumulacije, ki je namenjena zadovoljevanju tekočih potreb. Tako so iz procesa družbene reprodukcije izločena znatna sredstva, ki ne opravljajo svojih ekonomskih funkcij. Izplačevanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov prebivalstva na tekoče račune, ki so osnova za vzpostavitev brezgotovinskega plačilnega prometa med občani in gospodarstvom, pa omogoča aktivirati tudi tista sredstva, ki so namenjena tekoči porabi, in s tem zadržati večji del sredstev občanov ves čas v aktivnih gospodarskih tokovih. Strinjali se boste z nami, da bomo s takim poslovanjem mnogo lažje ustvarjali razmere za hitrejši in stabilnejši gospodarski razvoj ter krepili materialno podlago združenega dela in akumulacijsko sposobnost gospodarstva. Vse to pa so pomembni cilji, ki smo jih vgradili v resolucijo o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja države. Izplačevanje osebnih dohodkov na tekoče račune bo tako sestavni del naporov /a uresničitev smotrov politike gospodarskega razvoja. Smotrno varčevanje vseh, vedno in povsod, je torej hkrati kvalitetni porok za želeno večjo produktivnost in uresničevanje začrtane razvojne poti. LJUBLJANSKA BANKA LOGA! K Marksistični krožek Osnovna organizacija ZSM Dol. Logatec si že dalj časa prizadeva, da bi v svoje delovanje vključila tudi aktivnost, ki bi zajela čim več mladih iz krajevne skupnosti in jim nudila kar najširši program marksističnega izobraževanja. V marksističnem krožku bi tako obravnavali temeljne probleme iz klasične marksistične misli in sodobne družbene probleme v svetu in še posebej pri nas. Delo v krožku 00 potekalo tako, da bo vsakokratni nosilec določene teme podal kratek uvodni prikaz, sledila pa bo razprava, ki naj pripomore k uveljavitvi znanj in nagnenj posameznih udeležencev. Ni potrebno na dolgo in široko razpravljati o vlogi in pomembnosti tovrstnega dela z. mladimi; dodam naj samo, daje pri takem delu zaželena, in celo nujna, aktivnost mladih komunistov, ki se v premajhnem obsegu udeležujejo dejavnosti ZSMS. Naj za primer navedem samo npkai tem ki hi iib lahko na teb sestankih obravnavali: osnove marksističnega svetovnega nazora, osnovne moralne vrednote v socialistični družbi, aktualni problemi uveljavljanja marksizma, kultura in delovni ljudje, religija in sodobni človek, mlad človek danes, samoupravljanje v KS, politika neuvrščenosti irl mednarodni odnosi, usmeritev in organiziranost ZSMS, kako naj si izbiram življenjskega tovariša, itd. To je seveda le nekaj tcin.se polno drugih pa je, ki bi jih lahko uvrstili v naš program, če bo večina sodelujočih zainteresiranih in bo pripravljena o tein razpravljati. Ti naši sestanki bodo najverjetneje ob nedeljah dopoldne, ker je to za večino verjetno najprimernejši termin. S prostorom bodo verjetno težave, toda z dobro voljo bomo zmogli tud' to. Torej, mladinci in mladinke, ko preberete plakat ali dobite vabilo: pridite in ne boste razočarani. Matiaž Kek Stiske logaške knjižnice KULTURNA KRONIKA O vlogi in pomenu knjig ter pisane besede nasploh za čim celovitejšo osebnost vsakega človeka, ni da bi govorili. Na eni strani vedno manj beremo leposlovna dela zaradi „pomanjkanja časa", in pa ker več gledamo televizijo, poslušamo radio ali kako drugače preživljamo prosti čas, na drugi pa tudi zato, ker so knjige drage in dostopne tistim, ki si tovrstne izdatke lahko privoščijo. Seveda po tej drugi strani ne gre pretiravati, ker. . . Ker obstoje številne knjižnice, ki naj za nizko izposojevalnino nudijo najširšo izbiro najrazličnejšim okusom bralcev in naj bralca tudi usmerjajo (poleg šole seveda) in ga vodijo med takimi skrajnostmi, kot je kičasti ko-mercializem solzavih ljubezen skih /godb ali pa nerazumljivih besed in stavkov polna najmodernejša „radikalna" poezija. Seveda je to načelno stališče, ki v konkretnih okoliščinah nujno doživi spremembe na boljše, oziroma, večkrat na slabše. V logaških knjižnicah na slabše. Majhna in gospodarsko ne najmočnejša občina kot smo, tudi ne premoremo tolikega denarja, da bi lahko z njim financirali tudi potrebe matične knjižnice Logatec, ki seveda mora poslovati tako, kot vsaka druga organizacija. Vedeti moramo tudi, da je del denarja, zbranega v naši občini za kulturno dejavnost, ki ga interesna skupnost za kulturo odvaja republiškim kulturnim ustanovam in organizacijam, precej visok, tako, da ga za domače potrebe ostane premalo, posebej še zato, ker smo odplačevali posojila. Pa vendar navkljub omenjenim težavam matična knjižnica opravlja pomembno kulturno poslanstvo, saj naključni opa/o Prijatelju, Hermanu Pavlinu, na grob Spomine, ki se staplajo v mrtvi tišini? Ali pesem, ki s krčevito upornostjo premaguje smrt in v svojem nenehnem pomlajevanju ostaja večno lepa, naša, človeška. To večno lepo, naše in človeško si sooblikoval 7 našo osmerico, ki se je pred vsega petimi leti upela v naše ljudi. In kako kmalu se je naša osmerica srečala z dnigo, tretjo in še z nepregledno množico enako čutu tli. Pesem iz naših skupnih src je zaobjeta dom, domovino in fe daljnji svet. Bila nas je velika družina, v kateri je vsakdo enako pomemben, vsakdo ne najbolj enostavno zamenljiv. Potrdilo temu je iskrena prisotnost ob tvojem grobu, posebej pa še prisotnost množice nas, tvojih pevskih prijatelja': iz Škofje Loke, s Prevalj, iz Maribora, iz Pivke, llotedršice. Gornjega in Dolnjega Logatca. Nase globoko sozaijc družini in svojcem! Vendar pa, ker človek osniis-Ija svoje življenje z delom, opravil si pa veliko delo, dasiravno ga nisi dokončal; vse storjeno pa ostaja z nami, z nami živi, kakor živijo v nas še naprej nase za snu te želje. Logaški oktet Odhajaš tiho, brez slovesa, ti nas prijatelj, pevec. I'rav za