Petar Markovič: M igracije i prom ene agrarne strukture. Biblioteka Socio­ logije sela. Izdal Centar za sociologiju sela, grada i p rostora In stitu ta za društ­ vena istraživanja Sveučilišta Zagreb; Zagreb, 1974, 126 str. Podeželje z vsemi svojimi pojavnim i oblikami in težnjam i vzbuja čedalje večja zanim anja proučevalcev najrazličnejših strok. To nas pravzaprav ne pre­ seneča, saj je doživelo prav to področje toliko korenitih gospodarskih, so­ cialnih, prebivalstvenih in fiziognomskih sprem em b v zadnjih treh desetletjih, kakršnih ni mogoče zaznati na drugih območjih, ne v Jugoslaviji, kakor tudi ne drugod po svetu. Zategadelj je nam enjenih tem u področju, oziroma sploh fenomenu podeželja, izredno število študij in razprav, ki ga prikazujejo in osvetljujejo z najrazličnejših zornih kotov. In v to vrsto del nedvomno sodi tudi Markovičeva knjiga. Knjiga »Migracije in prom ene agrarne strukture« je pravzaprav ena izmed sintez, ki jo je opravil avtor na osnovi poprejšnjih številnih in podrobnejših lastnih študij. Z njim i je zajem al najrazličnejše pojave jugoslovanskega po­ deželja, kakršni so se kazali in porajali v šestdesetih letih. S temi proučevanji se je dokopal do obilice dragocenega gradiva in znanstvenih zaključkov, kar m u je omogočilo, da se je lotil predstavitve soodvisnosti in zakonitosti med gospodarskim razvojem in selitvami km etijskega prebivalstva. Poleg številnih del, ki dopolnjujejo in podrobneje razčlenjujejo Markovičevo sintezo, se je naslonil na statistično gradivo o popisu km etijstva leta 1960 in 1969, kakor tudi na rezultate povojnih popisov prebivalstva. Vse to gradivo mu je omo­ gočilo, da je prikazal deagrarizacijo v sklopu selitev in preslojitev podežel­ skega prebivalstva te r s truk tu ra ln ih sprem em b našega celotnega gospodar­ stva. Na ta način so podane v knjigi tem eljne zakonitosti deagrarizacije,na­ kazane pa so tudi možnosti in težnje prihodnjega preoblikovanja podeželja in njegovega prebivalstva. Knjiga je razdeljena na pet delov. V prvem poglavju so prikazani obseg in obm očja preseljevanja km etijskega prebivalstva te r osnovni dejavniki, ki sprožajo in usm erjajo preoblikovanje podeželja (npr. razlike v razvitosti območij in industrializaciji te r naravnem prirastku itd.). Osnovna težnja, ki je p risotna v vseh zadnjih dvajsetih letih, se kaže v praznjenju hribovskih območij te r v zgoščevanju prebivalstva v ravninskih predelih ob industrijskih naseljih kakor tudi v prim orskih krajih. Poleg teh selitev so bili značilni za povojno obdobje prem iki prebivalstva od juga proti severu. Drugo poglavje načenja osnovne oblike selitev km etijskega prebivalstva. Z gospodarskimi, socialnimi in psihološkim i k riteriji u tem eljuje odseljeva­ n je ljudi s posameznih km etij in prikazuje pojav nasta jan ja posebnega sloja podeželskega prebivalstva, ki im a dvojno zaposlitev (kmet-delavec, kmet-usluž- benec, oziroma zemljiški posestnik, ki je zaposlen izven lastnega doma). Pri tem velja še posebej omeniti pojav, ki je na m anj razvitih obm očjih vidno prisoten v vsakdanjem življenju: mlado kmečko prebivalstvo si išče zaposli­ tev tudi na km etijskih obratih družbenega sektorja. Gospodarski razlogi, med katerim i je tudi nezadostna zaposlenost ljudi po km etijah, pogojujejo sezon­ sko zaposlitev znatnega dela km etijskega prebivalstva (v povprečju od 7 do 16%). Z n jim so bili nasičeni selitveni tokovi sezoncev, ki so se zaposlovali doma ali v tujini. Naslednje poglavje razčlenjuje nekatere značilnosti selitev in presloje- vanja km etijskega prebivalstva. Poudarjeno je, da celoten gospodarski in družbeni razvoj takorekoč zožujeta bazo socialne in demografske reproduk­ cije kmečkih obratov. Avtor razlikuje tri osnovne tipe km etij: posestva brez naslednikov; gospodarstva, katerih otroci se šolajo za potrebe nekm etijskih poklicev ali dejavnosti, zaradi česar bodo ostali prav tako brez zakonitega nasledstva; in skupino km etij, ki im ajo določenega za nasledstvo samo enega otroka, vsi drugi pa se pripravljajo za delo izven km etijstva. Podrobno je pri­ kazana socialno gospodarska diferenciacija naših kmečkih obratov. Na podla­ gi zaposlitve članov družine in struk tu re dohodka razlikuje avtor čiste in mešane km etije; opisuje km etije, katerih aktivno prebivalstvo je v celoti redno zaposleno izven dom ačije in v posebno skupino uvršča ostarele kmeč­ ke obrate, ki nim ajo lastne delovne sile. V četrtem poglavju so prikazane, predvsem na osnovi dosedanjih proce­ sov, osnovne težnje, ki bodo še v prihodnje opredeljevale m obilnost (pro­ storsko in poklicno) km etijskega prebivalstva in vplivale na strukturalne sprem em be podeželja. Avtor domneva, da se bo povečalo število ostarelih gospodarstev že v najkrajšem času, prav tako pa tudi ne bo mogoče zausta­ viti zaposlovanja kmečkih ljudi izven km etij. Toda učinkovitejša prom etna povezanost podeželja z industrijskim i središči bo zavrla izseljevanje kmetov in prispevala k povečanemu dnevnemu nihanju delovne sile. Z zm anjševa­ njem agrarnega življa se bo postopom a tudi povečevalo zemljišče družbenega sektorja km etijstva. V poslednjem poglavju so nanizane najpom em bnejše sklepne ugotovitve, ki so jih osvetlila ta proučevanja. V prilogi (str. 113—124) je dodan pregled glavnih struk turaln ih sprem em b km etijstva v nekaterih evropskih in drugih državah. Med besedilom je objavljenih 44 tabel, 9 grafikonov in prav toliko kartogram ov. Markovičevo delo nam osvetljuje glavne probleme, ki so povezani nepo­ sredno z vsemi sprem em bam i, ki jih je doživljalo naše podeželje. Čeprav so v knjigi globalno osvetljeni prem nogi procesi, ki sprem ljajo razslojevanje kme­ tijskega prebivalstva, pa vendarle menim, da bo mogoče spoznati nove pojave in procese s podrobnim i lokalnimi proučevanji. Vsekakor pa je lahko prika­ zano delo vzpodbuda, da bi pripravili tudi sintetični pregled geografskih učinkov deagrarizacije slovenskega podeželja. Milan Natek Društvene prom jene na selu. Biblioteka Sociologije sela. Beograd, 1974, str. 208. Med številnimi sociološkimi razpravam i, ki obravnavajo sodobno proble­ matiko naše družbe, zavzema posebno m esto predstavitev povojnih družbenih in gospodarskih sprem em b na podeželju. Skoraj v vsem povojnem obdobju je nam enjala tudi geografija posebno skrb proučevanju naše podeželske struk­ ture in fiziognomije. Zato s toliko večjo vedoželjnostjo posežemo po knjigi, ki jo je napisala skupina sociologov, ekonomistov in drugih, ki so zbrani v Centru za sociološka proučevanja podeželja pri inštitu tu za družbena pro­ učevanja zagrebškega sveučilišta, saj skušam o na jti v njej številna pojasnila za strukturalne in fiziognomske sprem em be naših vasi. Knjiga je vsebinsko sestavljena iz dveh zaokroženih sklopov vprašanj, ki osvetljujejo povojne sprem em be na podeželju. Prvi del knjige zajem a prikaz glavnih družbenogospodarskih sprem em b na podeželju in km etijstva. Te­ melji na obdelavi in interpretaciji ustreznega in z rednim i statističnim i popisi in anketam i zbranega gradiva. Drugi del knjige, ki daje vpogled v socialno reprodukcijo (zasebnih) kmečkih obratov te r in terpretacijo stališč, ki se po­ javljajo ob podružbljanju km etijstva, pa sloni na rezultatih ankete, ki je zajela 1.478 km etij, in sicer v šestih občinah v različnih predelih Jugoslavije (Bosan­ ska Gradiška, Kragujevac, Ruma, Strum ica, Škofja Loka in Valpovo). Nagle povojne družbene in gospodarske sprem em be so v mnogočem pri­ spevale, da je podeželje postopom a izgubljalo nekdaj tako značilne oblike sam ooskrbne usm erjenosti. S tem se je velik del prebivalcev vaških naselij s km etijam i vred vključil v tokove, ki so usm erjali celotno gospodarstvo. Med izredno pom embnimi dejavniki, ki so tem eljito posegli v preobrazbo nekda­ nje s truk tu re in podobe vasi, so elektrifikacija, razširitev sodobnega prom et­ nega omrežja, pa sodobna oskrba s pitno vodo (napeljava vodovodov) in še vrsta drugih ukrepov, ki so znatno dvignili osebni in družbeni standard pode­ želskega prebivalstva. Industrializacija in urbanizacija sta segli na podeželje s svojimi številnimi tipalkami. Pod njunim i vplivi p rihaja še danes do izrazite polarizacije našega podeželja: vasi in km etijska proizvodnja v območjih, ki so pod neposrednim i vplivi neagrarnih dejavnosti, se naglo sprem injajo in usm er­