Anketa učiteljic o gospodinjsko nadaljevalnem šolstvu. Poverjeništvo UJU prične z delom tudi glede gospodinjsko nadaljevalnih šol in tečajev. — Zanimanje s strani učiteljic. — Prvi temelj sistematič- nega dela je ustvarjen. Anketo, ki jo je sklicafo pov. UJU 28. decembra 1927 v Ljubljano, jc vodil tov. po= verjenik Andrej Skulj. V uvodnih beseciah je opozoril na program, ki smo si ga posta* vili v Kranju na pokrajinski skupščini pov. UJU za reformo šole in v smislu katerctša je naša dolžnost, da posvetimo vso poz^rnost tudi nadaljevainemu šolstvu, namenjenemu Krelejši kmetski mladini. Z organizacijo kmeitijskih nadaljevalnih šol za mosko mla= dino smo že pričeli in danes obstoja v Slo^ veniji že okoli 40 takih šol, cnako potrebne pa so tudi gospodinjske nadaljevalne šole za žensko mladino, gledc katerih pa sc doslej pri nas še ni ničesar storilo. Naše načelne za^ hteve v pogledu na te šole so iste, kot smo jih stavili na anketi o kmetijsko nadaljeval« nih šolah. V obširnem referatu je obravnaval tov. Mencin celotni problem z Idejne in organiza= cijske plati, sledcč temeljni misli, da mora gospodinjska nadaljevalna šola pri vsej svoji praktičnosti ostati vzgojna institucija, biti dostopna vsej mladini, najbolj oni v oddalje^ nih krajih, koje izobrazbo smo najbolj zane« marjali ter mora v praktičnem in vzgojnem o:ziru pripravljaiti deklota za njih poklic kot gospodinje, matere in žene. Glede notianje in zunanje uredbe gospodinjske nadaljevalne šole je opozarjal na organizacijo in namcn teh šol v drugih deželah. Tov. Pleškova je kot druga referentka na osnovi svojih bogatih iizkušenj podala praks tična navodila in migljaje glede učnega in vzgojnega postopka, izbere in obravnave učne snovi ter opoz^orila (na težavnost in odgovors nost, pa tudi hvaležnost naloge, ki jo ima učiteljica na tej šoli ter na potrebo vsestrans ske pripravljenosti za uspešno njeno vršitev. Tudi ona je povdarjala vzgojno nalogo tc šole. Debata se je vršila na osnovi sledečih točk: 1. Ali je gospoldinjsko nada'ljevalna šola kot splošna ustanova potrebna in mogoča? Ali naj poučuje na njej 'osnovnošolska uči= teljica, in sicer izključno? 2. Kako naj bo gospodinjsko nadalje^ valna šola splošnega tipa urejena in katera je njena naloga? Ali naj bo strogo strokov= na ali praktična poklicna šola vzgojnega značaja? Učni čas — učni načrt — učna snov — učila. 3. Izofcrazba učiteljic. 4. Vzdrževanje in ustanavljanje šole, ho= norar učiteljic. Pomen gospodinsko nadaljevalnih šol. ad 1. Tov. Franja Zemljanova zasfopa odločno mnenje, da je splošna gospodinjska nadaljeva'lna šola nele nujno p^trebna. am> pak njena organizacija 'tudi izvedljiva in se sklicuje na svoje izkiušnje. Tov. Bregantova utemeljuje njeno potrebo z etičnega, kultur* nega in gospodarskega staiišča. Tov. Dolis narjeva vidi najboljši dokaz za potrebo teh šol v dejstvu, da dekleta sama prosijo za njih ustanovitev, da je izvedba mogoča, da do= kazujc slučaj itov. Pleveljeve ki je v naj= neugodnejšiJV razmerah ustanovila tako šolo. Tov. Primožičeva je popolnoma prepričana o nedvomni potrebi teh šol, meni pa, da bo preskrbljenje živil pri nekaterih dekletih de= lalo težkočc. Tov. Rožnikova ugovarja in na= vaja, da dekleta rada prinašajo ona živila, ki jih imajo doma, drugo pa doplačujejo, težje pa je rešiti vprašanje primernega pro= stora. Tov. Rupnlikova: Hvaležnost učenk dokazuje potrebo. Tov. Marinkova: Dekleta tožijo, da maitere ne dajo kuhinje iz rok, temveč j'ih raje zaposlijo pri delu izven hiše. Zato je taka šola, kjer se lahko dekleta vež^ bajo v vsakem gospadinjskem poslu, prepo« trebna. Poseben pomen bi imela ta' šJola še za revna dekleta, ki morajo čimprej po za= služku in nimajo doma prilike se česa na» učiti. Tov. Bregantova opisuje, kako je ure= jen njen tečaj, ki se ga udeležuje 16 dekleit. Za inventar, drva in živila skrbe dekleta sa» ma, pri pouku ji pomagata dva tovariša in fbližnji zdravnik. Prireja poučne izlete. kakor na kmetijsko šolo v Št. Jurju ob južni žel. Pri sestavi jedilnika upošteva primernost hrane za otroka, bolnika, težaka :in starčka. Omenja vzgojni pomen šole. Tov. Pleveljeva trdi, da je mogoče prirediiti tak tečaj na vsa* ki šoli. V njenem sliižbenem kraju se vrši tak tečaj v navadni kmetski hiši. Glavni po^ goj za uspevanje šoile je zaupanje ljudstva do učiteljice. Tov. referent in tov. poverjenik ugcrtavljata soglasje v tem pogledu, da je gospodinjsko nadaljevalna šola nujno po» trebna, mogoča tudi v neugodnih razmerah in da spada v področje osnovnošolskega učiiteljstva. ki tega šolstva pod nobenim pogojem ne more dati iz rok. Hočemo biti ljud= ski vzgojitelji in tudi zrelejši m^ladim po= svečati svojo skrb. Ureditev gospodinjsko nadaljevalnih šoj. ad 2. Tov. Fr. Zemljanova opisuje, kako je v Bohinjski Bistrici pred vojno za učenke drugega letnika ponavljalnc šole upeljala gospodinjski pouk, in sicer od 8.—11. ure teoretičnega, od 11.—5. oziroma 6. ure po^ poldne pa praktičnega. Ob inedeljah pa je imela pouk za matere in odrasia dekleta. Učni načnt je odobrilo ministrstvo in naka= zalo znatno podporo. Občina in ljudstvo jo je v vsakem oziru podpiralo in učni uspehi so bili jako zadovoljivi. Tov. poverjenik kon» statira, da je tov. Zemljanova preobra.^ila ponavljalno šolo v gospodinjsko šolo, opo^ zarja pa, da gre v našem primeru za gospo* dinjski pouk starejših, šoli odraslih deklet. Tov. Odlasekova omenja, da je tud: ona leta 1909. preuredila ponavljalno šol> v gospo* dinjsko šolo in to pri Sv. Jakibu ob Savi. Tov. Mihelič: »Da je ibila gospodinjska šola tov. Zemljanovo res vzorna, ciokazuje dej? stvo, da me je tedanji dežeini oJbor napro= sil, naj ustanovim enako tudi na svoji šoli v Predvoru pri Kranju. Vojna je preprečila izvedbo. Tov. Mencin poizivlja lovari.šice, ki žc imajo svoje izkušnje, naj se izjavijo glede starostne dobe deklet za gospodinjsko nada^ Ijevalno šolo. Opozarja hkrati na sosedno štajersko, kjer sprejemajo deklcta šele s 17. starostnim letom v to šolo. Tov. Fr. Zemljas nova pripominja, da imajo tud; mlajša de= kleta smisel za gospodinjstvo. Tov. Rakova pripoveduje, da vodi v Mostah dva i:cčaja, enega za mlajša. enega za starejša dekleta. Zanimanje je pri starejših neprimcrno večje kot pri mlajših, zato se izjavlja za sprejema= nje starejših deklet, zlasti danes, ko je toliko deklet v zrclejši starosti, ki niso bile deležne gospodinjskega pouka; poaneje labko pridejo na vrsto tudi mlajša. Zdi sc ji 'umcstno, da bi trajala ta šola tri leta, ker je učni čas v cnoletnem tečaju vsekako prekrateK. Tov. Rupnikova se izjavlja za starostno dobo od 16. leta dalje, ker so se dekleta ob koncu obveznega obiska nekako naveličale šole, po=zneje pa so jim zanimanje zopet vzbudi. Tov. poverjenik opozarja, da je to mnenje prevladovalo tudi na anketi za ikmetijsko nadaljevalno šolstvo. Psihološki razlogi gos vorijo za tak interval med obiskom osnovnc in nadaljevalne šolc. Najprimernejša starost za obisk nadaljevalne šole sc mu zdi doba od 17. do 20. leta. Tov. Mencin: Naš ideal ni enoletna gospodinjska nadaljevalna šola, a :za prehodno dobo' je kot splošen tip skoro edino možno, ker 'bo osnovnošolska učiteljU ca s poukom na njej itak dovolj obremenje« na. Tudi mora biiti štcvilo učcnk zc!o omo jeno, bolj kot na kmetijsko nadaljevalni šoli in bi zato pri dvoletni šoli ne prišla vsa dc« kleta na vrsto. Kadar bo s spremcmbo za= 'kona omogofieno Hckaj od $ dosedanjega učnega časa na osnovni šoli uporabljati za pouk na nadaljevalni šoli, bo možno tudi učno dobo na tej podaljšati. Glede števila učenk na nadaljevalni šoli velja na Šitajer* skem 10 kot maksimalno za eno učiteljico, 16 pa za šolo, kjer poučuje poleg glavne uči* tcijice šc pomožna. Tov. Pleškova: V svo* jcm referatu sem povdarjala, da je za dve učiteljici maksimum 16 deklet ker je treba vsako delo stalno nadzirati. Ne gre za šte« vilo, ampak za to, da sc vsaka učenka res nekaj nauči. Tov. Bregantova: V svoj tečaj sem sprejela 16 dekleit, ker mi je pomagala tovarišica. Ko pa je bila ta nenadoma pre« &tavljena, sem stavila predlog, da bi moj tečaj prevzel izobraževalni krožek v svoje okrilje in ti mi prišle lovarišice pomagat. Žal se ni nobena odzvala. (Dalje prih.)