Branje od razvedrila elite do splošne dobrine

slovenski

2011

letnik 55, številka 4

branje   bralne navade   kulturna zgodovina   Slovenija    zgodovinski pregledi

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: avtor v prispevku obravnava bralne navade na Slovenskem od 19. stoletja, ko je bilo še veliko ljudi nepismenih, do splošne pismenosti in široke dostopnosti knjig v času potrošništva. Pri tem oriše vpliv naraščanja pismenosti, knjižne ponudbe in mreže knjižnic na bralne navade. Metodologija/pristop: pri analizi se je avtor naslanjal na spomine posameznikov, na poročila društvenih zvez, ki so organizirala knjižnice, in prva znana objavljena poročila o tem, po katerih so bralci najraje posegali. Rezultati: v obdobju Avstrije, ko je večina šolskega sistema delovala v nemškem jeziku, je prevladovalo branje v nemščini natisnjenih del, po izboljšanju knjižne ponudbe v obdobju prve Jugoslavije pa so glavnino del bralci že prebirali v slovenskem jeziku. Do srede 20. stoletja so statistični podatki o branosti še sporadični in nezanesljivi, evidentirani in v prispevku navedeni podatki pa vseeno nakazujejo trende spreminjanja bralnih navad na Slovenskem. Omejitve raziskave: raziskava posega v čas, ko še niso bile opravljene resne statistične analize branosti, zato se je moral avtor omejiti na posamezne ohranjene drobce. Bolj podrobne analize o branosti na Slovenskem so začeli opravljati šele v sedemdesetih letih 20. stoletja. Izvirnost/uporabnost raziskave: v literaturi o branju na Slovenskem je bilo več pozornosti namenjene knjigi, knjižnicam, tiskarnam ali založnikom, manjše pa je bil deležen bralec. Prispevek nakazuje, kako bi lahko v bodoče analize uvrstili tudi ta pogled, pogled bralca.

09.08.2012