Političen list za slovenski narod. P® poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vcijil: Za celo leto 12 gid., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša'. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/»6. uri popoludne. Štev. 98. 7 Ljubljani, v ponedeljek 23. aprila 1888. Letnilt XVI. Meščanje! Dopolnilno volitve za mestni zbor ljubljanski so zopet razpisane, in s tem je gospodom volilcem zopet dana prilika, posluževati se svoje voline pravice, s svojim zaupanjem počastiti može, od katerih se sme pričakovati, da bodo z vsemi svojimi silami delali na svojih someščanov korist, za blaginjo, napredek in vsestranski razvoj bele Ljubljane. Dopolnilne volitve vrše se letos prvikrat na podlagi novega volilnega reda, s katerim se je število volilcev tako močno pomnožilo, da šteje prvi razred 584, drugi razred 853, tretji razred 941, vsi trije razredi torej 2378 volilcev. To je velevažna pridobitev, utemeljena v duhu in zahtevah " sedanje dobe in ni najmanjša zasluga narodno večine, da je razširjenje volilno pravice izključno njeno delo. Poleg tega razširjenja, s katerim smo se znatno približali splošni volilni pravici, pa sme mestnega zbora narodna večina s ponosom kazati na celo vrsto del in uspehov, s katerimi je zaznamovano njeno no baš dolgo delovanje. 13 o 111 i c a za silo je gotova in tako od-pomagano staremu nedostatku; velika vojašnica, jedna najlepših v Avstriji bode še letos dovršena, mesto bode imelo vsled tega večjo garnizijo in več prometa; park pod T um o m se je olepšal in razširil ter storili so se potrebni koraki, da bi se P o d t u r n s k a graščina priklopila mestni občini. Zgradba jednega dola Francovega nabrežja, raznih ka- nalov, zakup u ž i t n i n s k e g a davka, nakup Jalenove hiše ob Resoljevi cesti, razširjenje plinove razsvetljave in dovoljenje za mestno hranilnico, ki se bode izvestno še letos otvorila, vse to so dela, glasno pričujoča, da so mestni odborniki vedno pred očmi imeli svoje dolžnosti in svojo odgovornost. Razen tega pa je mestni odbor vse potrebno ukrenil, da se bode še letos začela graditi nova p e t e r o r a z r e d n a ljudska šola, da se bode letos pričela ravno za naše mesto in za našo kronovino velevažna obrtna šola in da se bode še letos začelo delo za vodovod, ki ima preskrbovati našo glavno mesto z izvrstno pitno vodo in tako rešiti jedno najbolj perečih vprašanj. Vsa ta dela pa so se izvrševala in dovršila, ne da bi se bila doslej davkoplačevalcem nalagala le najmanjša priklada k direktnemu davku. Delalo se je previdno in varčno, a dostojno našemu mestu, korist in čast mesta bilo jo prvo in glavno načelo. Tega načela držati se bode tudi novoizvoljenim odbornikom, katerih z ostalimi mestnimi odborniki čaka še mnogo težavnega in važnega dela, katero bodo pa gotovo uspešno vršili, ker si bodo gospodje volilci brez dvojbe izbrali dobro znane, izkušene zastopnike, za napredek mesta iskreno unete može, ki imajo za mesto mestnega odbornika vse potrebne lastnosti. Uverjen, da bodo vsi zavedni meščanje vršili svojo narodno dolžnost, priporoča volilni odbor svojim cenjenim somešča- nom prav toplo v volilnih shodili določene kandidate, želeč, da bi častiti volilci v obilnem številu udeležili se volitve in bi jednoglasno bili izbrani nastopni gospodje: V II. volilnem razredu, ki voli v sredo dne 25. aprila: Josip Beiiedilct, trgovec. 3?eter Orasselli, hišni posestnik in župan. Ivan <3ro<*-ola, c. kr. notar. Jane« llozman, župnik pri svetem Jakobu. V I. volilnem razredu, ki voli v petek dne 27. aprila: Henril< TVičiiiari, I>r. Josip Stare, Josip Tomck, Ivan Vclkoverli. V Ljubljani 21. aprila 1888. Narodni volilni odbor. Iz državnega zbora. Z Dunaja, 20. aprila. Budgetna razprava. (Peti dan.) Včerajšnjemu poročilu naj še dostavim, da se je grof Lažanski pri točki „državni zbor" oglasil k besedi in Bareuterju odgovarjal, da pri potrebščini za najvišji dvor ni menil govoriti o noši, kakor mu je očital imenovani poslanec, ampak je hotel le izraziti željo, naj bi s kraljevega grada na Hrad-činu v Pragi včasih vihrala črno-rumeua zastava v znamenje, da kralj tam biva. Današnjo sejo pričel je dr. Herbst z govorom proti ministru Dunajevskemu, oziroma proti LISTEK. S v i f t i j a d a. (Edenindvajseti spev.) Gospod vrednik, premišljeval iu prevdarjal sem že, kako sentimentalen epilog Vam bodem pisal po Bismarckovi politični smrti. Vendar dovoljena ni bila še sedaj meni ta ugodna prilika za slovansko jero-mijado — in mladi nemški nevesti ideal jugoslovanskega junaka. Ubogi železni mešetar nosi v istini težavno nalogo na svojih plečih. Med tem, ko nadzorujejo njegovi srečnejši kolege v nenemških državah samo političen blagor svojih državljanov, ima on tudi tajue srčne pikautnosti v svoji oblasti. Torej ni čuda, da hrepeni on, ako se mu ne posreči ženitvaujsko me-šetarstvo, po svojem idiličnem Varziuu, kjer hoče premišljevati nehvaležnost zaljubljenih nemških src. Tudi v sosednih državah niso Bismarckovi tovariši brez skrbipolnih preglavic, akoravno se ne ujemajo vedno ž njegovimi političnimi nazori. Ko vidi in sluti železni njihov tovariš v ognji dveh mladih src nevarnost in pogubo mogočni Nemčiji, ki se sicer boji le Boga, druzega nikogar, kujejo si sosedne ministerske ekscelence baš v tvarini, ki raz-greva baje preveč nemška in slovenska srca: v duha-polnem žganji — up boljše finančne bodočnosti. V istini je sedanji vek nepraktičen in preprozajičen za srčne intimnosti; kajti Bismarck in pa g. Dunajevski sta jih prevzela za ceno potrebnega državnega blagra popolno v zakup. Na podlagi teh resničnih premis prorokuje Sviftijanec tudi slovenskim najnovejšim srčnim željam izraženim v devetnajstem odstavku osnovnih postav in osobito o kranjski gimnaziji nepovoljen proguo-stikon. Minister Gauč je namreč že tako privajen našemu pretonju s „pestjo v žepu", kakor mi vladnih obljub — ki nikomur ne koristijo in nikomur ne škodujejo. Italijanska prislovica: „Passato lo periculo, Gabbato lo santo", ko namreč mine nevarnost, prevara se svetnik, kateremu smo kovali pred viharjem strastne obljube, preložena jo iz slovenščine na italijanski jezik, a ne nasprotno. Kako prijetno življenje žive v primeri z nami kranjski praktični Nemci. Očitajo nam, da jih motimo v njihovih srčnih željah in najbolj intimnih nemških zadevah. Kaka krivica 1 Niti lasu ne skrivimo mi Slovenci s svojimi na volilskih in poslanskih zborih izraženimi pretnjami; druzega orožja ne poznamo, temveč skrbimo jim celo za potrebno in prijetno zabavo. Graški Slovenci so sekvestrovali svojo čitalnico v zabavo ljubljanske kazine, iu slovenske kuharice plačujejo celo s svojimi v ljubljanski hranilnici vloženimi groši najemnino za nemški „bauernball". In profesor Linhart toži vendar v svojih dopisih v dunajske liste, da ne zori sad spravljivo „TaaH'ejeved6be". Aristotel trdi, da so le bl^gi možje otožni. Tudi Slovencem se pripisuje v slabih političnih in v dobrih letinah na polji lirične poezije sentimentalnost. Posleduja spremlja v istini Slovenca križem sveta. A pravega rodoljuba ne zapelje prirojena sentimentalnost sredi blagra tujih narodov v renegat-stvo. Poslednje nam izpričuje rodoljuben rimski romar, ki hvali na razvalinah nekdanjega mogočnega Rima — domače kranjske klobase, katerih mu ne nadomestijo vse lukulične jedi ponosnega Rima. Pravično sodi rodoljubui rimski romar. A Sviftijanec, večni sitnež, analizoval jo slabeje baš pred štirinajstimi duevi z nekim vrlim rojakom na tujem klobaso naših narodnih razmor. Iu la domača klobasa veljala ga jo dfe butelji vina za boljše njeno prebav-ljenje. Sviftijanec. njegovim izpeljavam pri obravnavi o letnem poročilu kontrolne komisije. Dunajevski mu seveda odgovora ni dolžen ostal; prepir med njima se je vršil o vprašanji, ali je bilo cesarsko pismo, na katero se je Herbst skliceval, pohvala ali graja. Herbst trdi, da je bila pohvala in bo ostal pri tej trditvi, naj mu kdo še tako jasno dokazuje, da to ni mogoče. Jako obširna razprava se je pričela pri točki „Dispositionsfond". Fuss in Herbst sta govorila proti vladi in Herbst je v imenu svoje stranke naznanjal, da bo proti tej točki glasovala. Na desnici je govoril dalmatinski poslanec Borčič, ter hudo prijemal vladne liste, ki so nedavno tako zaničljivo pisarili o Strossmayerjevi slavnosti in skoraj za vele-izdajice proglašali državne poslance, kateri so bili podpisali znano čestitko. Tudi je izrekel začudenje svoje, da se Madjari zaganjajo v slovanske poslance, ki svoje zvestobe do prestola in države niso oskrunili s puntom, kakor oni, ampak so zmirom trdni kakor skala stali na njuni strani. Pomenljiv je bil govor dunajskega poslanca dr. Luegerja, ki je našteval grehe vladnega časnikarstva in začudenje izrekel, da se to časnikarstvo nič ne razločuje od liberalnih listov, in da prijema večino državnega zbora, kakor da bi ne podpirala vlade. Levičarji so bili večkrat zagnali siien ropot in zlasti proti koncu je bil vstal strašanski vihar, ki ga je predsednik komaj pomiril. Kakor besni so ropotali levičarji in upili, naj umolkne, desniški poslanci pa so tirjali, naj ga puste govoriti. Odgovarjal mu je Weitlof, ki je s svojimi surovostmi nekaterekrati svoje tovariše spravil v tako radost, da so kakor divjaki kričali in ploskali, in so pametnejši poslanci popraševali, kam pridemo, ako pojde tako naprej. Govor dr. Luegerja Vam pošljem po stenogra-fičnem zapisniku za celotno objavo. Imel je prav, ker vladni listi res preveč prezirajo večino državnega zbora. Tako se jim na primer ni vredno zdelo, da bi bili o včerajšnjem govoru našega poslanca Šukljeja le količkaj omenjali, kakor da bi ne bil govoril za državni proračun. Z Dunaja, 21. aprila. Dobro, Gregr! Včerajšnje poročilo sem moral zaradi pošte skleniti, predno je bilo konec seje, ki je bila ena naj-burnejših, kar smo jih videli. Najbolj se je s svojo surovostjo odlikoval mladočeški poslanec dr. Gregr, ki je bil od levičarskih dobro-klicev tako omamljen, da ni več vedel, kaj dela. Sicer bi bil gotovo saj nekoliko krotil svoje strasti. Za dr. Luegerjem je namreč govoril dr. Weit-1 o f, ki je grdo napadal predgovornika in mu očital, da jo bil odlikovan, in da se poganja za versko šolo, češ, da bodo videli, bo li imel pogum glasovati za Liechtensteinov predlog ali ne. Dr. Lueger je na to natolcevanje rekel: „Za versko šolo gotovo!" Zdaj je bil ogenj v strehi. Dr. Gregr, ki je tam blizo stal, zavihti svoje pesti proti Luegerju ter kriči: „To je sramota za Vas!" Levičarji zagledavši ta prizor, začeli so z rokami ploskati in kričati kar so mogli: Dobro, Gregr! Dobro, Gregr! Zdaj so dr. Gregru zavreli možgani, levičarska pohvala mu je vzela ves razum, postal je slep in gluh; druzega ni videl kakor Luegerja iu druzega ni slišal, kakor „bravo Gregr", ki mu je tako prijetno odmevalo v ušesih, da je vnovič zarohnel nad Luegerjem, ki je mirno sedel na svojem mestu in milovaje gledal na razsajalce: „To je sramota za demokracijo!" (Novo ploskanje in ponovljeni klici: „bravo Gregr!) „Sra-mota je, da tak poslanec dobiva glasove dunajskih Čehov!" Tem besedam je sledilo strašansko kričanje, ropotanje, ploskanje in kriki: „Dobro, Gregr!" Predsednik je imet mnogo opraviti, predno se je vrišč polegel in je mogel "\Veitlof nadaljevati govor, v katerem je očital Luegerju laž, obrekovanje, natolcevanje itd., in med katerim se je pri vsakem surovem izrazu ponavljalo ostudno odobravanje na levici. Sledilo je še več dejanjskih popravkov, ki pa so bili vse kaj druzega. Luzzatto je odgovarjal Luegerju, da so primorski Italijani enako dobri avstrijski rodoljubi, kakor Slovenci, da torej ne gre Slovencev imenovati glavni steber avstrijske države, ker so Italijani na Primorskem v večini. Suess je rohnel proti slovanskim poslaneem sploh, češ, da imajo na Dunaji prijatelje, kakoršno zaslužijo, dr. Lueger pa je zavračal Luzzatta, da ne dvomi nad rodoljubjem italijanskih prebivalcev, da je pa v Trstu mnogo italijanisimov, ki ne marajo za Avstrijo in se ozirajo v Italijo, kar bQde potrdil tudi Luzzatto, ker so bili v tamošnjem mestnem zboru slišati govori, ki jih tudi Luzzatto ne more odobravati. Tudi med tem drugim govorom Luegerjevim ponavljal se je na levi prejšnji vrišč; Hackelberg je vpil: „V tej hiši nimate nobenega tovariša!" Kinder-mann je kričal: »Govori kakor v krčmi!" Ghon pa je vihtil svoje pesti proti njemu, kakor da bi hotel precej na-nj planiti. To so bili grdi, posla-niške zbornice nevredni prizori! Edini dejanjski popravek je prihajal od Viteziča, ki je Luzzattu nasproti omenjal, da so na Primorskem Slovani v večini, ne pa Italijani, ker je prvih tam 320.856, drugih pa 276.605, "torej 44.251 Italijanov manj kakor Slovanov. Te številke so hudo spekle tržaškega poslanca Burgstallerja, ki je pa v svoji italijanski unemi izustil veliko bedarijo, rekši: Italijani na Primorskem nimajo sicer po številu večine, pač pa „virtuelno" večino. Splošen smeh je bil na desnici vsled teh zmešanih besed; Burgstaller je pozneje menda sam spoznal, da je bedasto govoril, ter je v stenografičnem zapisniku omenjene besede izpustil in namesto njih zapisal, da imajo Italijani kvalitativno večino, ker k njim pripada primorsko razumništvo. Ako je med tem razumništvom veliko Burgstallerjev, lahko si mislimo, kakošno je in koliko veljd. Nov vrišč je navstal po glasovanji. Levičarji so namreč zahtevali od predsednika, naj naznani število glasov. V ta namen so zapisnikarji prešteli posamezne oddelke. Vsakdo je na prvi pogled videl, da je večina za dispozicijski zaklad, tudi levičarji nad tem niso dvomili, ko pa je predsednik soštel posamezne številke, naznanil je zbornici, da je ta točka zavržena s 128 glasovi proti 116. Levičarji so iz pričetka začudeno zazijali, potem pa je dal stari Herbst znamenje k ploskanji in dobro-klicem. Na desnici pa so takoj ugovarjali, da je to nemogoče, da se je pri štetvi vrinila pomota, ki naj se popravi. Dr. Widersperg je predlagal, naj se glasuje ustno, ali predsednik tega ni privolil, češ, da so ne sme dvakrat glasovati. Naši poslanci so takoj zapazili, kje tiči pomota; ravno Hohenvvartov oddelek je čakal, kdaj ga bode kdo preštel, ali levičarski zapisnikar baron Dummreicher je šel le ob eni strani, na Hohen-vvartovo stran pa ga ni bilo. Poslanca Klun in Po-klukar sta šla torej predsednika vprašat, koliko poslancev IV. oddelka je po Dummreicherjevem zapisniku glasovalo? Oglašenih je bilo samo 21 poslanec Klun je precej še enkrat štel in našel, da je 21 poslancev stalo v levem oddelku; in da je Dummreicher res izpustil vseh 19 poslancev desnega oddelka. Rad bi bil to predsedništvu takoj naznanil, ali dr. S molka, ki je pri tej priliki zopet pokazal, da svoji nalogi zaradi starosti ni več kos, je nemudoma sklenil sejo. Naši poslanci so za današnjo sejo sostavili izjavo, v kateri vseh 40 poslancev 4. oddelka z lastnoročnim podpisom potrjuje, da so včeraj glasovali, in da se je moral Dummreicher zmotiti, ker jih je bil oglasil samo 21. To izjavo je danes dr. Poklukar izročil predsedniku in ga ob enem vprašal, kaj misli storiti, da se včerajšnja zmota popravi in da se v prihodnje kaj tacega več ne zgodi. Bili so tudi na češki strani izpuščeni trije glasovi, bilo je namreč za dispozicijski zaklad 138 glasov, proti njemu pa 128; točka torej ni bila zavržena, ampak sprejeta. Predsednik je rekel, da se reč ne dii več popraviti, ker bi bil nevaren predsodek, ako bi dopuščal drugo glasovanje. Zapisnikarjem pa bode naročil, naj v prihodnje vestno štejejo glasove. Dobro je Poklukar omenjal, da je še hujši predsodek, ako pri tem ostane; ker utegne se zgoditi, da bodo zapisnikarji pri kaki silno važni reči predsedništvu podali napačne številke, in predsednik bo na podlagi teh napačnih številk naznanil vse kaj druzega, kakor je bilo v resnici sklenjeno, ne da bi se dala očividna pomota popraviti. Pri tem je ostalo. Dummreicher se je proti koncu še izgovarjal, da je gotovo prav štel, in da bi bil on sam reč popravil, ko bi bil videl, da se je zmotil. Tega mu tudi nihče ni očital; on je prav štel, ali štel je samo levo vrsto IV. oddelka, kjer je stalo res 21 poslancev, desno pa je izpustil. Kakor pravijo vladni listi, bo gospodska zbornica odklonjeni znesek zopet postavila v državni proračun, ki pride potem nazaj v poslaniško zbornico, da pritrdi tej premembi. Političnih nasledkov torej omenjeno glasovanje ne bode imelo. Današnja seja bila je tndi viharna, in sicer ne samo zaradi ravnokar omenjenih popjr^vkov, ampak zaradi nekaterih besed qiinistejr$keg« predsednika. Govoreč o političnem stanji je namreč r^tej, da je večina pripomogla, da je Avstrija mogoča in spoštovana pri zunanjih državah. V naše notranje zadeve pa so vnanje države nimajo vtikati, naj so že preko Litve ali pa še bolj daleč. Sturm in Buss sta zaradi tega prijemala ministra, češ, da ogerske dežele prišteva k zunanjim državam. Grof Taaffe je jako razdražen odgovarjal, da tega namena ni imel, da je hotel reči Ogerska in zunanje države. Levičarji so kričali, da to ni res, da stenografični zapisnik, ki si ga je Russ izprosil od stenografov, priča zoper njega itd. Vse to je bilo prav hudo-voljno iz trte zvito in ministerskemu predsedniku ni bilo prav nič treba se izgovarjati. Glede notranjih zadev stoji Ogerska za nas prav v tisti vrsti, kakor zunanje države, in ministrov izrek je bil skozi in skozi primeren. Prihodnja seja bo v ponedeljek in na vrsto pride notranje ministerstvo. ©govor, ki ga je imel v XXIII. rednem velikem zboru „Matice Slovenske" dne 18. aprila 1888 predsednik gosp. Josip Marn. Slavni zbor! Poglavitni namen »Matici Slovenski" po I. § v pravilih je, da slovenskemu narodu s primernimi knjigami pomagamo do prave omike. — Prava omika pa — katera je? Z narodom slovenskim vsim smo i mi na stališču krščansko-katoliškem. Vsakteri izmed nas ima krščansko-katoliški značaj. Ta značaj je character indelebilis. Ta značaj se izbrisati ne dtl, se tudi v slovstvu žaliti in zanikavati ne sme. Lepo jenja biti lepo, kedar nasprotuje temu, kar je pravo in dobro. Knjiga jenja biti lepa, ako nasprotuje pravici in resnici. — Resnici steber je pa katoliška cerkev. In katoliška cerkev ni tako nemila, kakor si jo nekateri mislijo. Ko bi jo bolje poznali, bi jo tudi bolj čislali ter rajši ž njo občevali. Na krščansko-katoliškem stališču nam je torej skrbeti, da je v slovstvu ne zavozimo v novo poganstvo, katero bi hujše bilo mimo starega. — „Sego radi p r e d a v y j m ^ tebe bolij grehu ima ti" (Jo. 19, 11.) — to veljalo bi o takem slovstvu novopoganskem. Treba je, da smo si jedini v načelih, v bistvenih rečeh. V tem smislu smem reči: Kar se drugim še le priporoča, česar drugod še le iščejo, v „Matici Slovenski" že imamo. V miru, v lepi slogi delujemo vzajemno s zedinjenimi močmi. Kakor sem se pohvalil v lanskem zboru, tako in še bolj se smem letos, da so me v notranjem vladanju radi in čvrsto podpirali vsi gospodje odborniki. Kar se tiče vnanjega vladanja, omenim naj samo to-le: Strmel sem, kako so se besede, katere sem v lanskem občnem zboru po Vodniku bil iz-pregovoril: »človek naj se sodi, kakor je, ne pa, kakor bi moral biti" — mogle tolmačiti glede na prihodnost, češ, „Matica" je po načelniku svojem sovražna vsemu napredku, vsem višjim vzorom itd. („SIovan" 1887)! Vsaj sem v istem zboru rekel: Nikakor ne mislimo, da je v „Matici" vse že popolnoma; da stvarne kritike celo želimo, kajti taka dobro knjigo le pospešuje; vsaj sem po Oafovih besedah naposled „Matici" želel dober tek, t. j. napredek! Morebiti so ti in enaki nazori, ki so v novejši dobi prevladali mej Slovenci, ne sicer po meni, ampak po druzih modrih možeh, ravno pripomogli, da ni med nami tiste nesrečne borbe, katera se nam v prežalostnih razmerah kaže sedaj še vedno med Staro- in Mladočehi, med vlado in skoro vsim narodom na Hrvaškem itd. Rek Gospodov: »D o v tt 1 e j e 11 učeniku, da b a d e t! j a k o u č i t e 11" (Mat. 10, 25.) — veljsi popolnoma le o našem božjem vzorniku. Jaz vsaj ga nisem obračal sam na-se; vsegdar sem rad priporočal svojim učencem: Naprej, naprej zastava Slave! — V svarilo so mi že leta in leta besede, (Dalje y prilogi.) Priloga 93. štev. „Slovenca" d 116 23. aprila 1888. katere po sv. Avguštinu v nauk daje vzlasti mladim pisateljem slovenskim naš Slomšek: „Quando tibi placuisti, romansisti; et si dixeris: sufficit, pe-riisti" (»Drobt." 1862). Vodnik je 1. 1811., kedar se je nekoliko boljša doba pokazala bila slovenščini, ves vesel pravil, kako bo pismenji nauk našo slovenščino zbrusil, zlikal, obogatil; — Jez bom, zna biti, nove domače perdelke lepih vumetnost doživel" (Pismenost 1. 1811.). — A — osoda mu ni bila mila! — Vodnik jih ni doživel; jaz sem jih pa! Veseli me, kedar vidim pred seboj lepe, lepe napredke v slovenski književnosti. Veseli me, kedar vidim, da poleg druzih korenjakov, se ve, skoro v vseh strokah in v vseh stanovih blagovito delujejo mnogi nekdanji učenci moji. V duhu se radujem, hvalim Boga ter prosim blagoslova njihovemu trudu, in le iskreno želim, da bi dobri naš narod, kar se mu dobrega in lepega ponuja v knjigah in časnikih ali drugih glasilih, marljivo povžival in verno obračal sebi na korist, domovini v slavo. Tako tudi menda se ne motim, ako rečem, da je v preteklem letu „Matica" naša kolikor že napredovala. Poleg »Letopisa", čegar znanstveno vrednost priznavajo učenjaki sploh, mikati je morala že lajika knjiga: „Vvod v modroslovje". Kaj in kako nam bo to spisal duhovnik? Verjemite, ravno duhovnik, kateri ima pred seboj oba svetit in oba dokaj pozml, je v stanu povedati vso resnico. — Knjiga, katero nam je izročila »Matica", je podlaga, je le še osnova, iz katere se imajo iz-snovati in razpisati šestere knjige, ako Bog dti srečo in zdravje gosp. pisatelju. In ako gospod »doctor philosophiae et theologiae" srečno dovrši to nameravano delo, čestitati se bo smelo njemu pisatelju, čestitati »Matici", a čestitati tudi narodu slovenskemu o taki učenostni pridobitvi, kakoršne nima vsak narod. »Matica" naša je sedaj zvršila svoje 24. leto. Dan 4. febr. 1864, kedar so na najvišjem mestu potrjena jej bila pravila, šteje se rojstni dan »Matice Slovenske"; prihodnje leto bode torej obhajala svojo petindvajsetletnico, svoj srebrni jubilej. Pač je želeti, da bi — kakor za Mohorjevo družbo med vsim narodom slovenskim — tako vsaj primeroma mej njegovim slovenskim razum-ništvom za »Matico" raslo zanimanje, da bi s tem večim vspehom poslaviti mogla svoj jubilej itd. „]Hatica Slovenska" Tajnikovo letno poročilo o delovanji odborovem v dobi od i. aprila 1887. do 3i. marca 1888. I. (Dalje.); Tudi za letos so doslej določene tri knjige, namreč: 1. Letopis za 1. 1 88 8. Urednik dr. L. Požar. Vsebina in sestava podobni lanski, oblika ista. Večina spisov je že gotova, nekaj jih utegne priti kmalu, gotovo pa o pravem času; nekaj jih je »Matica" pisateljem vrnila. Knjigo, ki bo obsezala okrog 20 tiskovnih pol, ima tiskati zopet »Narodna Tiskarna", korekture preskrbe pisatelji in vrednik. 2. J. Apih: Slovenci in 1. 184 8. Kulturno-zgodovinska stvarna razprava v obsegu do 18 tiskovnih pol. To dni gre k Blazniku v tisek. 3. Erjavčevi pripovedni spisi. I. del. Uredil Pr. Leveč. Knjiga ima obsezati kot III. zvezek »Zabavne knjižice" 15 tiskovnih pol. Zaradi premnogega gradiva izide II. del nasproti prvotnemu načrtu še-le prihodnje leto. Tiskala jo bo »Katoliška Tiskarna". Pravico do izdaje si je pridobila »Matica" od varuha pokojnikovih dedičev. — Omenjene tri kujige preračunjene so tedaj zopet na več, kakor 50 pol. Tiskovni red isti, oblika ista, sestava podobna lanski. Slavnemu zboru je znano, da ima »Matica" v svoji oskrbi več tujih fondov, mej njimi od 1885. 1. sem tudi »Jurčič-Tomšičevo ustanovo za literarne namene." Svota pod tem imonom je narastla lani do konca leta na 2500 gld. V soglasji z nameni ustanovo razpisal je odbor lani častni nagradi dvema izvirnima povestima; jedni 200 gld., drugi 100 gld., kateri se imata pisateljema izplačati iz obrestij omenjene ustanove. .Jedua od teh dveh po-vestij utegne morebiti še letos iziti kot četrta knjiga v Miličevej tiskarni. Veliko in prav resnega dela je imel v zadnji dobi gospodarski odsek ter zvršil za društvo važna vprašanja ugodno. „Matica" je prodala lani junija I meseca svojo hišo na Bregu, in sicer pod istimi pogoji, o katerih se je odbor že poprej zjedinil in pooblastil svojega blagajnika, oziroma hišnega administratorja. Pogodba je bila notarijelno sklenena, novi lastnik zemljiški uknjižen, jeden del kupne svote izplačan takoj, drugi pa uknjižen kot dolg proti 5% poluletnim obrestim. Večino prejete svote porabil je odbor za nakup obligacij; ostalino pa in tedanji blagajniški prebitek v skupnem znesku 2000 gld. je vložil na posebno knjižico v hranilnico. Ob jednem je bil upnici ua hiši na Kongresnem trgu uknjiženi dolg v omenjeuem znesku na pol leta odpovedan in pred kratkim izplačan. Mej letom se je pri hišnih strankah zvršilo več bistvenih sprememb: povodom izseljevanja bilo je društvu treba v hiši veliko temeljitejših poprav zvršiti. Tekoči računi mej »Matico" in njenimi strankami so bili povsod ko-nečno tako dognani, da je bilo društvu in strankam ž njimi ustreženo. Po prijaznem prizadevanji odbornika g. Kobiča se je društvu posrečilo, da ga je linančni urad oprostil glede hiše na Bregu nadalj-nega vplačevanja pristojbinskega ekvivalenta do konca leta 1890, ker faktičuo ni več hišni lastnik; s tem je društvu prihranjenih nad 100 gld. Stanje društvenega premoženja imenovati se mora, kakor so pokazali računi, ugodno. Tekom lanskega leta se je društveno premoženje faktično pomnožilo za več kot 2000 gld,, tako da znaša sedaj nad 52.000 gld. Dolg glavnici, ki je znašal koncem 1884. I. še nad 10.000 gld., se dosledno vsako leto manjša in znaša z 31. decembrom 1887. I. le še nad 7700 gld. — Po predloženem računu utegne Matica imeti v prihodnjem letu tudi nekoliko prebitka. Tuje premoženje v društvenega odbora oskrbi se je lani, kakor vidite, zmanjšalo. Odbor je namreč uajvečji fond, to je Val. Vodnikov, prepustil odseku za zgradbo Vodnikovega spomenika na ujegovo lastno prošnjo in proti blagajnikovemu potrdilu, ker se sklada to popolnoma z nameni, pod katerimi je bil ta denar nabiran. Prej ali slej utegne biti tudi jeden ali drug ostalih fondov izročen svojemu namenu. Dalje je sklenil odbor delati na to, da se vsi ti fondi, naloženi tedaj pri raznih zavodih in v raznih krajih, presele v Ljubljano. Začeti se ima s hranilnico mariborsko. 4. maja pregledali so računski presojevalci društvene račune in denarne kujige za 1. 1886 in našli vse v popolnem redu. Istotako je bila društvena blagajnica v zmislu pravil po predsednikovem naročilu v navzočnosti gg. blagajnika, ključarjev in pregledovalca društvenih računov v zadnji dobi ponavljaje škontriraua; gospodje so dobili vse v popolnem redu. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 23. aprila. Joiranje dežele. Sinoči je odpotoval cesar v Inomost, kjer se je danes sešel z angleško kraljico. Danes zvečer se bo zopet povrnil na Dunaj. »Nar. Listy" so poročali, da se bo tekoči teden že obravnavala zadeva o verski šoli v državnem zboru. Temu nasproti se je izjavil na neko vprašanje predsednik Smolka, da nikakor ne namerava pretrgati budgetno debato. Nadsodišče je Schonererjev in tovariša ugovora zoper obtožnico državnega pravdnika zavrglo ter je deželno sodišče dunajsko razpisalo obravnavo, ki se bo vršila dne 4. in 5. maja. Skupna ministerska posvetovanja, ki bodo izdelala gradivo za delegaciji, sklicana so v dan 30. aprila. Zanimiva tiskovna pravda vršila se je mi-nole dni v Iuomostu pred mestno-deleg. okrajnim sodiščem. Vrednik listu »Tiroler Stimmen" ni hotel sprejeti necega popravka, ki mu je došel pod izmišljenim imenom »Arnold v. d. Passer". Zaradi tega je bil obsojen na 10 gld. globe, oziroma na dva dni zapora. Vrednik se je takoj pritožil. Radovedni smo, ali bo apelno sodišče tudi tega nazora, da ima izmišljeno ime ravno iste pravice do postavnih dobrot, kakor oseba, ki se z listinami izkaže o svojem rojstvu, imenu stanu, veri itd. Vsled prošnje tržaškega namestništva iščejo oblasta ije li)0 italijanskih tržaških novincev, ki so ubežali pred vojaškim naborom. Krasen sad iredentovstva! Hrvatski uradni list sklicuje sabor v dan 24. maja. Tnanje države. Papež Leon XIII. je dne 19. t. m. sprejel belgijske romarje. — »Osservatorc Romano" pravi I obračaje se na poljsko adreso knezu Sapiehi: Ob-rekoval bi papeža, kdor bi trdil, da bo vse svoje idejalne namene žrtvoval politiški primernosti in zopetni pridobitvi posvetne oblasti. Sv. Oče je obravnaval o cerkvenih zadevah tudi s takimi državami, ki so Italiji prijazne. Poganjanjem med med Rusijo in Vatikanom so edini povod le cerkvene koristi, in Poljaki se bodo preverili, da koukordat, ako se bo sklenil, nikakor ne bo na kvar njihovim koristim. Papež je v mnogih ozirih popravil nagovor, ki ga je iinel knez Sapieha pri predvčerajšnjem sprejemu Poljakov. Odgovor sv. Očeta je obsezal poglavito to, naj mu zaupajo Poljaki. — Papež je včeraj sprejel v svečani avdijenci švedskega kralja. Srbska vlada je obljubila skupščini, da bo kmalu razdrla pogodbo z družbo tabačne samo-prodaje ter si s tem stekla zahvalo vseh narodnih zastopnikov. Srbska država bo v bodoče prevzela sa-moprodajo duhana v lastno upravo. — Razdor med radikalno večino se je začasno prikril javnosti, toda skoraj gotovo se bo zopet pokazal že v kratkem časi. — Nekaj poslancev je interpelovalo vlado, naj bi Srbija z drugimi balkanskimi državami sklenila zvezo z Avstrijo zoper Rusijo. Vlada na to ni odgovorila ter se tudi dotični predlog ni izročil odseku zaradi necega formalnega nedostatka. Belgrajski rusofilni krogi uporabljajo to okoliščino kot orožje zoper vlado, češ, odgovorila ni na interpelacijo zaradi tega, ker bi morala iuače razodeti, da je že zdavnej sklenila tako zvezo z Avstrijo. Tudi bolgarski vladi prijazni listi priznavajo, da so tla te nesrečne države izpodkopana in da je v kratkem pričakovati prevrata. To tudi potrjujejo poročila, da skušajo dan za dnevom trope izseljencev planiti v Bolgarijo. Dobro poučeni časopisi pišejo razven tega o uovern odločnejšem postopanji Rusije, ki bo imelo tem večje vspehe, ker mu je Bismar-ckova podpora gotova. V zvezi s tem poroča „Hlas Naroda", da bo v kratkem odpotoval v Petrograd kot prvi veleposlaniški svetnik baron Aehrenthal; ker ima do tega diplomata grof Kalnoky, kakor je splošno znano, veliko zaupanje, pripisuje se tem večja važnost temu imenovanju. Petrograjski krogi upajo, da bo proga Merv-Samakand ruske transkaspiške železnice otvorjena sredi meseca maja. — Dne 14. t. m, umrl je v Petrogradu po dolgotrajni bolezni znani ruski preiskovalec Nove Gvineje. Miklukha-Makiay. Poročila o bolezni nemškega cesarja so jako žalostna. „\Vr. Ab." piše dne 19. t. m.: Cesar se je dne 18. t. m. trikrat pokazal pri oknu. Ob 8. uri je bilo posvetovanje zdravnikov, ki so vsi enoglasno pritrdili, da so pljuča cesarjeva načeta in da se je dihalnik začel gnojiti pod cevko. Mrzlica, koje si, zdravniki začetkoma niso mogli tolmačiti, navstala je vsled tega, ker se zbira gnoj v spodnjem delu dihaluika ali pa v pljučih samih. Zvečer ob 9. uri se je vlegel vladar k počitku. Mrzlica je postajala vedno hujša in dihanje je postalo tako težavno, da se je moral cesar vsesti. Ni mogoče več dvojiti, da se bodo majhne pikre pljučnega gnoja pomešale v kri, da bo tedaj dobil cesar tako zvano pijemijo, proti koji ni več sredstva. — »Deutsche Ztg." poroča se iz Berolina: Neki veleposlanik hotel je po-izvedeti pri ruskem ministru zunanjih zadev, Giersu, kako bo postopala Rusija nasproti poročitvi Batten-beržanovi s princesinjo Viktorijo. Giers pa je na to baje odločno, da celo odurno odgovoril, da si mora strogo prepovedati razpravljanje te kočljive zadeve. Boulangerju ne bo delalo predrugačenje francoske ustave v zbornici posebnih preglavic, akoravno je stranka njegova jako majhna. Komaj dva-najstorica poslancev je pod njegovim vodstvom, a moč boulaugistov je v strogi, brezpogojni disciplini in v okoliščini, da je 180 bonapartovcev in rojalistov pripravljenih podpirati vsak predlog, koji se bo stavil s strani plebiscistov. Tej brezozirni, vladi protivni stranki stoji nasproti zbornična večina 400 članov. Toda ti poslanci se ločijo v tri stranke, ki se vzlic preteči skupui nevarnosti in nujuemu prigovarjanju svojih vodij ne morejo združiti. Boulangerjeva previdnost in ostro spoznavanje, kje je jedro narodove mržnje zoper sedanjo vlado, pomagala sta mu do sijajne zmage v Nord - departementu. Do sedaj je skoraj ni bilo v zadnjih letih volitve, pri koji ne bi bili kandidatje napadali vsega, kar je v zvezi z vero. Prebivalstvo v navedenem departementu pa je verno ljudstvo, kar je pokazalo tudi leta 1885, ko je vzlic vladnemu pritisku oddalo konservativnim kandidatom 164.000 glasov. Boulanger in prijatelji njegovi zaradi tega tudi niso pri svoji agitaciji niti besedice črhnili zoper cerkev in vero, akoravno so radikalci najskrajnejše vrsto. Sijajna zmaga Boulan-gorjeva je pokazala, da se je preživela dosedanja republikanska politika, koji poglavitna podlaga je bilo zatiranje vere. — Pri zbornični seji dne 19. t. m. se je izjavil Floquet, da je od nekdaj že prijatelj in zagovornik presoji ustave, toda zbornica naj potrpi v tem oziru toliko časa, da predrugačenje ustave ne bo več past, kojo so nastavili monarhisti, ali pa plašč, za kojim se skriva diktatura. Po teh besedah riavstal ju velik hrup med poslanci: desničarji so razburjeno oporekali, levičarji pa ploskali z rokami ter glasno pritrjevali govorniku. V seji angleške spodnje zbornice dne 19. t. m. je izrazil prvi lord državnega zaklada, mr. Smith, globoko obžalovanje zaradi bolezni nemškega cesarja, ki ne navdaja samo Nemcev, marveč tudi vse zaveznike in prijatelje Nemčije z veliko skrbjo. — Državni podtajnik, sir James Forgusson, je odgovoril na neko vprašanje: Uprava Kongo-ozemlja v Bruselji je preklicala vest kot popolnoma neutemeljeno, da so njeni uradniki zapalili več vasi domačinov med Matadijem in Stanley-Poolom, postrelili moške in grdo ravnali z ženskami ali jih celo pomorili. V redkih slučajih, v kojih je bilo nujno treba kaznovati zaradi sovražnega postopanja zoper karavane, storili so to jako zmerno ter se ogibali kolikor mogoče prelivanja krvi. — Včeraj je sprejela zbornica v drugem čitauji postavo o krajevni vladi. Kakor hitro se je povrnil ruski veleposlanik Nelidov iz Aten v Carjigrad, obiskal je takoj turškega velikega vezirja, ministra zunanjih zadev iu državnega podtajnika v ministerstvu zunanjih zadev, s kojimi je imel dolgotrajno posvetovanje. Pravijo, da je bil predmet temu razgovoru jako velike po-litiške važnosti. Rumunski nemiri se vsled strogih vladuih naredb zadnja dva dneva niso pomnožili. Jako veliko pozornost in razburjenost je vzbudil članek poprej Bratianovega narodno-liberalnega lista „Tele-grafula"; obrača se zoper ruskega poslanika Hitrova, kojemu naravnost očita, da je v tesni zvezi z vstajo. Vladi nujno priporoča, naj se nemudoma obrne do ruske vlade s prošnjo, da odpokliče svojega zastopnika ter ga nadomesti z drugim poslanikom. Le tako se bo posrečilo ministerstvu vstajo zatreti. Švica strogo postopa zoper nemške socijaliste, mej kojimi je mnogo najetih „agents provocateurs" pruske vlade, kakor je to pokazala izkušnja. Nedavno jih je zopet nekaj prognala. Zvezni svet je sklenil največjo odločnost zoper inozemce, kojih delovanje bi moglo očrniti Švico ter rušiti dobre razmere s sosednjimi državami. S pribežališčno pravico nima ta slučaj ničesa opraviti. Ti tujci niso ljudje, ki so iz političnih vzrokov preganjani, marveč naseljenci. Pravica naseljevanja pa zahteva ob enem, da žive dotičniki po švicarskih postavah. Izvirni dopisi. Iz Neapolja, 18. aprila. Komarji so včeraj zapustili Rim. Danes nas je bilo do 200 v Pompeji. Da smo že bolj v južnih krajih, pozna se že na polji. Rž je že v klasji. Vezuv danes ves v megli. Le malo se vidi iz njegovega žrela vzdigajoč se dim. Pompej je pač vredno pogledati. Mesto je večinoma izkopano. Nekatera trupla so kaj dobro ohranjena, tlak, posode, mozaik prav lep. Glavne ceste so v istem stanu, kakor jih je lava poplavila. Na njih se še pozna, kako so vozili. Laški vozniki niso nič napredovali v 1800 letih. Na izvoženem kamnitnem tlaku se pozna, da so že takrat take skromne vozove na dveh visokih kolesih imeli, kakor sedaj. Neapolj je največje mesto na Laškem, pa mi ni kaj posebno všeč. So sicer nekatere ulice dokaj lepe, a druge so ozke in umazane. Pred hišo ši-velja prinese svoj stroj ter kramlja šivaje s tovar-šicami, tam je zopet razpostavil čevljar svoje orodje, ter na ulici svojih pomagačev krpa; tretji zopet sede pred hišo in kartajo itd. Beračev menda ni nikjer toliko, kakor tu. Prodajalci, brodarji, vozniki so neznanski nadležni. Židu, pravijo, pokaži vrata, pa se ti skozi okno povrne; a tukaj desetkrat reči, da ne boš kupil, da greš peš, vedno te nadleguje. In zvedavi so ljudje, kar spremljajo človeka ter ga gledajo od nog do glave. y. Iz Florence, 20. aprila. Sinoči smo došli v najlepše mesto Italije, v Florenco. Danes sicer ves dan dežuje, pa se vso eno vidi, da ne nosi nekdanja prestolnica laškega kralja zastonj imena „flo-rens", cvetoča, ali kakor jo imenujejo „bella fie-renca", lepa cvetlica. Stolna cerkev po zunanji opravi prekosi vse drugo; z visokega zvonika, ki ima 414 stopnjic do vrha, je krasen razgled čez vse mesto. Florenca ima že bolj moderno zunanje lice; veliko lepša je od Rima ali Neapolja. Obiskali smo razne galerije. Tu bi moral človek le strmeti, kajti najlepše slike na svetu so v „palazzo Pitti". V „gal-leria degli Ufizzi" videli smo mizo, ki je veljala samo štiri milijone, kakor nam je zatrjeval naš ci-ceron. Oe je tudi malo previsoko cenil, kakor je teh ljudi splošna navada, vendar delo je stalo več, kakor je vredna kaka vas na Slovenskem. Le škoda, da nam preveč dež nagaja, neprenehoma lije, da se človek ne upa na prosto. Zato se že zvečer odpeljemo v Benetke in potem kmalu domov. Skušamo, kaj se pravi: Povsod dobro, doma najbolje. Sinoči bi kmalu ne bili dobili stanovanja. Voznik nam je zatrjeval, da jo v hotelu veliko praznih sob, a ko se pripeljemo pred hišo, povedo nam, da le pet jih more gostilničar sprejeti, in nas je pa dvanajst. Peljemo se v drugi hotel, a tam vse polno, še le tretji nas sprejme. Kako neljubo nam je to bilo, vč le tisti, ki se je neprenehoma vozil dvo noči in jeden dan, kakor mi iz Neapolja skozi Rim naravnost v Florenco. y. Benetke, 20. aprila. Danes smo ogledali zadnje mesto v laški deželi, ki je stalo na našem programu. Videli smo res prelepe reči; glava je že preveč polna raznih vtisov. Naveličali smo se tudi že tritedenskega potovanja. S težko glavo, pa s precej izpraznjenim žepom pridemo domov. Strižejo nas Lahi, kar se dil. Le par dogodkov navedem. Včeraj bil je postni dan. Nekateri vele prinesti si jajc. Pa kaj mislite, koliko je eno veljalo? Nič več kakor eno liro, to je 50 kr. našega denarja. Danes pri obedu nam ponudi smodke, avstrijske kube. Vsi veseli se-žemo po njih, kajti smodke na Laškem so zelo slabe in zelo drage. Pa koliko je veljala ena kuba? 30 centimov, tedaj 15 naših krajcarjev. Na Slovenskem tobakarjem ponudi kar celo škatljo, naj si zbero za 4 ali 5 kr. smodko. Tu nam je pa kar razmetal, kolikor je kateri zahteval. — Da smo Benetke bolje oglodali, najeli smo si vodnika za celi dan. Hodili smo okoli od 8. ure zjutraj do 5. ure popoludne, polu-drugo uro je bilo vmes počitka. Naš ciceron je bil res dober, posebno popoludne je bil precej navdušen. Zakaj bi si tudi ne bil privoščil današnji dan en kozarec več, saj jo zaslužil 12 lir, 6 gold. naše veljave. Hodil je kakor kak vojskovodja med trumo dvanajsterih Slovencev. Pokazal nam je na dveh krajih svetil niči, ki od oktobra 186G noč in dan gorite, v slavni spomin, da so se Benetke priklopile k laški državi. Norčevaje se je eden spomnil, oktobra 1890 bodo zopet avstrijske! „Ne verjamem, pa za Avstrijo bi ne bil dobiček. Mi smo bili prej vsi navdušeni za vlado, a shajamo veliko težje." Mož je klaverno pohesil glavo, ko je moral z britko resnico na dan. Iz blejske okolice, 17. aprila. Knez Liechtenstein, sedaj pa le obupaj! Tvojemu predlogu je iz radovljiškega okraja zapel mrtvaški zvon. Niti tak, kakor je, niti predelan, kakor bi ga vsi katoliški Slovenci radi, ne bode vsprejet, kajti tudi narodni učitelji okraja radovljiškega poslali so svoj „anathema" v zbornico poslancev. In na to poslednjo se bode slednja pač ozirati morala. To izvedel je dopisnik od prijatelja, kateri je peticijo slučajno v roke dobil ter jo pazljivo pre-čital. — In da bi se na tako prošnjo naši poslanci ne ozirali, je pač nemogoče. Sleherni izmed njih si bode mislil: „Ako so že sedaj naši ljudski pedagogi toliko izobraženi, da nam niti pravilno pisane prošnje doposlati ne morejo, kaj bode še le potem, ako za-dobi nazadnjaški Liechtensteinov predlog postavno moč — pereat torej!" Res britka ironija, da gre slovenski učitelj tako hitro na limanice notoričnim sovražnikom naroda svojega, kakor so Linhart in Sima z dru-govi. In razmere na ljubljanski pripravnici morajo pač žalostne biti, da nam vzgoja take može. Toda na čast učiteljskemu stanu, kateri sem vedno spoštoval, naj povem, da imamo tudi v našem okraji še precej značajnih mož, učiteljev, kateri sedaj, ko se bije boj za versko šolo, svoje barve premenili niso, kateri so se z narodom vred odločili za versko šolo, ali pa so svoje pomislike zoper „lex Liechtenstein" vsaj odkrito razodeli. — Tudi te slednje moramo spoštovati, kakor vsacega odkritosrčnega moža, kateri ti v obraz povč, kake barve je. Da nihče izmed teh, naj si bode že po svojem mnenji „za" ali „proti" verski šoli, te peticije ni podpisal, vem gotovo, kajti sleherni izmed njih ima toliko narodnega ponosa, da ljudem, kakor Linhart in Sima, svojega imena prodal ne bo. Kako se je peticija podpisavala in kakošni ..značaji" so jo podpisali, naj se blagi čitatelj iz nastopnih vrstic prepriča. Pod napisom: „An die lobl. Schulleitung in N. portofreie Dienstsache" romala je od šole do šole, ogibajoč so, ako le mogoče, krajev, kjer je gospoda menila, da ni upati podpisa. Vsa zadeva bila bi torej kolikor se d;i skrita ostala, in po časopisih bili bi le toliko izvedeli, da vsi učitelji radovljiškega okraja protostujojo zopor versko šolo, ko bi pcticija no bila prišla na napačno adrese. Sedaj pa poznamo imena gospodov nemškutarskih klečeplaznikov. Beremo ime gospoda, o katerem je znano, da je pred malo tedni podpisal prošnjo za versko šolo. Glejte ga zopet „značajnega moža". Mislil si je pač: „Vsaj bode vse to na skrivnem ostalo. In človek najlaglje živi, ako se niti na desno, niti na levo ne zamori". Proti ogromni večini naroda se očitno protostovati ni upal, bal se je pa tudi zamere svojih liberalnih kolegov, torej je „za" in „proti", kakor veter vleče. Prepričan sem, če mu prineseš še deset nasprotujočih si peticij — za vse bo. Ali ni pač žalostno, da imamo tako vetrnjake? Ali so taki možje pač zmožni, da vzgajajo versko-nravno, kakor sedanja šolska postava veleva? Ali ni to pač jasen dokaz, da sedanja šola radikalne reforme potrebuje ? Tudi o drugih novodobnih značajih našega okraja bi so dalo marsikaj zanimivega povedati — toda dovolj. Da so vsi, kateri so to „glasovito" peticijo podpisali, enacih misli, je gotovo. Dnevne novice. (Konfiskacija.) Sobotna številka našega lista je bila koufiskovana zaradi kratkih vrstic med dnevnimi novicami, katere smo posneli po nekem zagrebškem nekonfiskovanem listu. Današnja številka ima prilogo. (Sv. Očetu) prinesli bodo Mehikanci 100.000 dolarjev v dar. (Shod volilcev I. razreda) je bil včeraj ob 11. uri dopoludne v mestni dvorani. Kot kandidatje so bili izbrani vsi štirje prejšnji mestni odborniki, namreč gg.: Henrik Ničman, dr. Josip S tarč, Josip Tomek in Ivan Velkaverh. (Dopolnilne volitve v mestni zbor) za tretji razred vršile so se danes dopoludne prvikrat na podlagi novega volilnega reda. Oddanih je bilo 122 glasov. Izvoljeni so od narodnega volilnega odbora nasvetovani gospodje, in sicer: Ivan Hribar (113 glasov), Dragotin Žagar (113 glasov), Peregrin Kaj zel (110 glasov) in dr. Vinko Grego rič (109 glasov). (Prostor pred deželnim muzejem), ki ste ga dežela in kranjska hranilnica prepustili mestni občini ljubljanski v last, olepšalo bo mesto s krasnimi nasadi. Dolo se je te dni pričelo pod nadzorstvom mestnega komisarja, gosp. Križaja, in bo v kratkem dokončano. (Novo cerkev) pričeli bodo letos zidati na Brezji na Gorenjskem, in sicer nad staro, po deželi obče znano kapelico „Marija Pomagaj!" Načrte za novo cerkev v romanskem slogu so izdelali gg. stavbeni podjetnik Franc Faleschini, ki je tudi delo prevzel, prof. Mi ko vi cz v Gradci in spriritual Fii s v Ljubljani. Gradivo ljudje že pridno do-važajo. (Osebne vesti.) Občinski odbor v Šmartinu pri Litiji je v seji dne 15. t. m. imenoval častnim č'anom g, Matijo G r i 11 a , c. kr. okrajnega glavarja v Litiji. — Umirovljeni davčni nadzornik g. E. Jagodic je dobil naslov in značaj finančnega svetovalca. (Tabori v Istri) Graška „Tagespost" je dne 12. t. m. objavila veselo vest, da se bode v tekočem letu vršilo več taborov v Istri, in sicer prvi v Pazinu. Imenovani listje našteval tudi posamezne točke dnevnega reda. Ker se je na taborih vzbujala narodna zavest, narodu kazal pot do boljše bodočnosti, objavili smo i mi dotično poročilo v nadi, da se probudi tužna Istra in neha biti podlaga tujčevi peti. Na žalost pa smo se prepričali, da je bila vest v „Tagesposti" izmišljena, kajti „Naša Sloga" piše v zadnji številki, da vPazinu o taboru nihče nič ne ve. (Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec") je dne 12. marca imenovalo vladiko S t r o s s-mayerja častnim članom. Krasno diplomo, katero je s prosto roko izdelal g. Kr. Drenik, izročilo bo društvo Strossmayerju, ko se bo na povratku iz Rima nekaj časa pomudil v Ljubljani. (Restavracijo ljubljanske čitalnice) prevzel je iu otvoril g. Franjo Remi c. Upamo, da bode čitalnična restavracija zopet prvo shajališče narodnih krogov. (Novi odbor akad. društva „Triglav" v Gradci), izvoljen dne 18. t. m. je tako-le sestavljen: Predsednik g. cand. iur. Ivan G laser, podpredsednik g. stud. iur. Fran Sanjkovič, tajnik g. stud. iur. Silvester Dom i cel j, blagajnik g. stud. med. Jos. Treiber, knjižničar g. stud. med. Jos. Rakež, gospodar in odbornik g. stud. iur. Jos. Fon, odbornik g. stud. iur. Jos. Kotnik. (Na Velikem Ubeljskem) bo v četrtek dnč 26. t. m. ob 9. uri obletnica po čast. gosp. Francu L e g a n u , kuratu na Ubeljskem. Pokojnik bodi priporočen vsem znancem in prijateljem! (Pariška svetovna razstava.) V Parizu se je ■osnovala avstro-ogerska trgovinska zbornica na pod-8tavi pravil, ki jih je potrdilo c. kr. ministerstvo vnanjih stvari z reskriptom od 28. januarija 1. 1888. ter katerih namen bodemo v kratkem priobčili. Pariška zbornica naznanja le avstro - ogerskim trgovinskim in obrtnim zbornicam, da se njeni krogi živo zanimajo za pariško svetovno razstavo 1.1889. in da si je zato postavila nalogo, skrbeti za to, da se pariške razstave primerno udeleži Avstro-Ogerska. Četudi ni dvoj iti, da to prizadevanje zbornice radi vidijo vladni krogi francoski in da bi zategadelj mnogo koristilo, da se medsebojni trgovinski odnošaji olajšajo, zmatra vendar pariška trgovinska zbornica potrebnim, najprvo zvedeti, ali se je iz Avstro - Ogerske nadejati tolike udeležbe, da bode Avstro - Ogerska dostojno zastopana v tem mednarodnem tekmovanju, ter želi zvedeti: 1. ali je pričakovati, da se udeleži Kranjska pariške svetovne razstave 1889 in v koliki meri; 2. ako da, kaj zmatra zbornica umestnim, da bi težnje avstro-ogerske trgovinske zbornice v Parizu zdatno podpirala. (Na Španjsko) odpluje letos iz Pulja avstrijska vojna eskadra, obstoječa iz kazematnic „Oustozza", „Tegetthofi", „Prinz Eugen", Kaiser Max" in „Don Juan d'Austria", ter torpednic „Panther", »Leopard" in »Meteor" pod zapovedništvom kontre-admi-rala barona Monfroni-Monfortskega. V Barceloni odprli bodo namreč letos slovesno ob navzočnosti kraljice-vladarice razstavo in naša eskadra bo vladarico-rojakinjo pozdravila v luki barcelonski. (Osepnice.) Dnč 19. t. m. sta ozdravela 1 ženska 'in 1 otrok. Zbolel nobeden. Bolnih 17 oseb. — Dne 21. t. m. so zboleli 1 ženska in 2 otroka. Ozdravel 1 otrok, umrl 1 otrok. Bolnih 16 oseb. Vremensko sporočilo. y V > g Cas Stanje S ^ p * . —. »j t* ---Veter Vreme J2-* i „,.„,„,.„„ zrakomera toplomera opazovanja T mm poi,Celziju S g 17. u. zjut.l 723-8 10 0 si. vzh. dež . 21.2. u. pop. 725-5 10 0 „ oblačno VT1 ■ 9. u. zvee. 730 1 8-4 si. zap. oblačno " 7. u. zjut. 733 0 8'2 si. zap. oblačno ..-a 22.2. u. pop. 734-4 13 0 „ „ ^ 9. u.zvee. 734-7 9 0 „ del. jasno Qe/' V soboto oblačno in večkrat dež. V nedeljo oblačno in večkrat dož, dopoludne nekaj solnea, deloma jasno. Srednja temperatura obeh dnij 9-5° in 10 1°C., za 0'1U pod in 0-3° nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 23. aprila. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16 % davka) 78 gl. 65 Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 80 „ 35 avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ 25 Papirna renta, davka prosta......93 „ 35 Akcije avstr.-ogerske banke . . . • . . 870 „ — Kreditne akcije ..........271 „ 80 London.............126 „ 95 Srebro .............— » — Francoski napoleond....................10 ■„ 05 Cesarski cekini ....................5 „ 97 Nemške marke ..........62 „ 32 kr. Zahvala. Vsem, kateri so se nas za časa bolezni in o smrti našo ljubljene hčerke POLDKE kakorkoli spominjali ter nam skazovali svoje sočutje, č. g. župniku in vsem drugim, kateri so jo danes spremili k večnemu počitku, izrekam v svojem in imenu soproge svoje najsrčnejšo zahvalo j Anton Žnidaršič. ! Prem, dno 19. aprila 1888. Inomost, 23. aprila. Cesar je došel ob !/212. uri in se odpeljal mej navdušenimi pozdravi mnogobrojne množice skozi bogato okrašeno mesto v dvorni grad. Monakovo, 23. aprila. Avstrijska cesarica je danes zjutraj došla. Rim, 22. aprila. Papež je sprejel poljske in ruske potnike, okoli 800 po številu. Berolin, 23. aprila. Bulletin od danes zjutraj: Cesar je vso noč kašljal; mrzlica ni huda. Dunaj, 21. aprila. Zbornica poslancev: Specijalna debata o proračunu. Poklukar konstatuje, da se je napačno štelo pri včerajšnjem glasovanji o dispozicijskem zakladu, ker je bilo 19 glasov za predlog več oddanih, kakor je to navedeno v zapisniku. Govornik izroči dotično izjavo zahtevajoč, naj so popravi izid. Predsednik odgovori, da bi bilo zelo nevarno, ko bi se kaj tacega dovolilo. Dognana glasovanja se no morejo predrugačiti, sploh pa bo prosil zapisnikarje, naj v bodočo previdneje postopajo. Poklukar opomni, da je še nevarneje jemati očitno napačno številjenje kot podlago glasovanju, na vsak način so mora popraviti izid na temelju izpovedb poslancev pod prisego. Predsednik odkloni to zahtevo, češ, to bi bilo novo glasovanje. Pariz, 21. aprila. Odbor za presojo ustave jo izvoljen. Štirje člani so proti reviziji, dva za nemudno revizijo, pet za revizijo s pri-stavkom, da se še odloži. Opatija, 20. aprila. Danes sto se cesari-cinja Štefanija in nadvojvodinja Marija Jožefa s spremstvom odpeljali na parniku „Bator" v Pulj. Povrnili se bodete v nedeljo večer. Berolin, 21. aprila. Zjutranji bulleTin slove: Cesar je imel slabšo noč. Mrzlica je močnejša. Dihanje precej lahko. Sploh so cesar ne počuti tako dobro, kakor včeraj. Pariz, 20. aprila. Boulangistiške izjave so trajale celi večer, posebno v rue Mont-martre, pred pisarno lista „Coearde" in okrog boulevardov. Nekaj oseb so zaprli, pozneje pa jih zopet izpustili. Pripetil se ni nobeden resen dogodek. Danasnjej številki priložen je_,,Cenik le-lcarja (/. Trnkocxy-ja" Prostovoljna prodaja posestva bode 24. t. m. od 2.-6. ure popoludne na lici mesta v Spodnih Jaršah št. 9. Prodajalo se bode: liiša s podom, hlevom in vrtom, velik travnik in 5 njiv, jedna s kozolcem; prodalo se bode vse skupaj ali pa vsako posebej. Več se izve pri gospodu tir. Starolu Scluiaidinger-ju, c. kr. notarju v Kamniku, in pri posestnici Icolo-dvorske ulice št. 13. (i) zmožen tudi v kakem mestu orgljarsko Službo opravljati. Več se izve pri vredn. ,, SI o venca". Naznanilo iii priporočilo Naznanjam s tem najuljudneje, da sem prevzel ! gpstMoo ? iMiM liUjsa®. Skrb moja bode, ustrezati eastitim gostom z vsem, kar premoreta dobra iu JUsr.JL«*. Preskrbljen sem s pravim vinom dolenjskim, bizeljskem, istrskim, avstrijanskim (recerjem), pa tudi z izbornimi inostranskimi vini v buteljah, Pivo bode Kozlerjevo carsko. Za zajutrek, obed, južino, večerjo itd. bode vedno vse pripravljeno in vsakemu najhitreje postreženo. Sploh bo moja skrb, da si pridobim zaupanje mestnega in vnanjega občinstva, posebno pa še velečastite duhovščine. Obširni prostori so posebno ugodni za društvene zabave in vsakovrstna shajališča. V porabo pripravljeno je tudi razven tega še hladen, senčen -»-h-«- V ozir na vse to ponavljam svoje priporočilo in obetam ■-**■*,*»«» vsakemu. Franjo Remic, (i) gostilničar. Podpisani se uljudno zahvaljuje prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom v imenu pred nekaj dnevi umrlega očeta za zaupanje in mnoga naročila, naznanja, da bode nadaljeval podobarski in pozla-tarski obrt, ; ter prosi za nadaljna obilna naročila, katera ! hoče kakor do sedaj tudi v bodoče vestno, | pošteno in ceno izvrševati. I Na željo pošilja načrte in podobe že iz- I vršenih predmetov, i j Aleksander Gotzl, ml. I podobar in pozlatar v Ljubljani, j (i) Gledališke ulice št. 8. liB 4 BoUik, mestni lizik, (3) stanuje Sv. Petra cesta št. 2 v lekarnika gospoda Mayr-a hiši. Ordinira: pi-eclpoliiclne od S.—i>., popo-lutliio o H.jg za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reeino fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v plosčevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. Cenilce na zahtevanje. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečiei, karaenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Itai-ol Bratlv, Kremžii- |na Moravskemj. Marijaceljske kapliee za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi, koji je pridejan vsaki steklenici. Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni. Svarilo 1 Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tega tudi še povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru. Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek. Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Pr. Baccarcioh, — Škofjaloka: lek. Karol Pabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Roblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Rizzoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek. (15) Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča Air mam 1C-! trgovina z železnino in orodjem mestni trg- 1<>., vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, ♦ drevesno žago, sadni trgač, drevesne T škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, *** cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po-pleskani leseni plošči urejena, po prav nizki ceni. (5) (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozainenterijo, to jo s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton Obreza, tapecirar in dekoratšr v Ljubljani, Ključarsko ulif;o štev. 3, (pod mestnim trgom). Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča ijGia v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — MOuroce lin peresih (Fedormadratzen) IO tjl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Ceniki s podobami zastonj in franko na zali te vanje. p stavbo priporoča Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, Mestni trg 10, v velikem, izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, d vat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški JPortland- in Iio-man-cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezna dela. ■ " 3BT A S» ♦ 3». H» SM, JBSl. , kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urali in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. poljedLel: (5) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva zmirom sveži dovski mavec (Lengeufedev Ggps) za gnojenje polja. MY1 Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo PF* zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katero skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali doia, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo jo zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl prod dogovorjeno starostjo. More so pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima -^^»KSfc.g^LVHitn jbb.sb as»'vsu*o> Rdsikhib s® ^ " b*:oj»S , katere prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal IO°/0, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/0, 25% celo 48°/0. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.407 osob za 22,835.198 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (5) glavni zastop banke „SLAVUE" v Ljubljani, v lastne j hiši (Gosposke ulice 12.) Lstanovljena leta 1847. Tovarna u jolft J. J. NAGLAS-A S^ J on H® 1 j s» ba , Turjaški trg št. 7, priporoča so za napravo vseh v to stroko spadajoči predmetov, posebno pa cerkvene, Slišne in gostilni-čarske oprave po najnižjili cenali. (33) Črnilniki gratis in franko. "^S m- T©liJg© isgiabe "m se obvaruje oni, ki ima ognja in tatvin varno blagajnico, v koji se, kakor znano, najbolje in najvarneje hranijo denarji, vrednostni papirji, dragocenosti itd. Marsikatero lepo premoženje je že izgubil postavni lastnik vsleil ognja ali tatvine, ker v svojem nespametnem štedenji ni kupil Magajniee ali pa je to predolgo odlašal. Zaradi tega vabim visokočastito p. n. občinstvo, da se nujno in v obilni meri preskrbi v moji bogati zalogi najrazličnejših blagajnic. V Ljubljani nasproti železnemu mostu. Odličnim spoštovanjem (2) Frane Dctter.