66 INFORMACIJE O OKOLJU ENVIRONMENTAL INFORMATION KAZALCI O OKOLJU IN ZDRAVJU Environment and heath indicators Nataša Kovač , Vladimira Lampič 10 azalci so na dogovorjen nač in izbrani in predstavljeni podatki. Kažejo stanje, določ eno lastnost in razvoj pojava. Temelj za sestavo nizov kazalcev je okvir presoje. Najbolj razširjen je petdelni okvir presoje, ki ga je razvila Evropska agencija za okolje. Vključ uje gonilne sile, obremenitve, stanje, vplive, odzive (slika 1). Pri tem ima vsaka komponenta svoj pomen: • Gonilne sile so socialno-ekonomski dejavniki in dejavnosti, ki povzroč ajo poveč anje ali zmanj- ševanje obremenitev okolja. To so lahko obseg gospodarskih, prometnih ali turistič nih dejavnosti; • Obremenitve sestavljajo neposredne antropogene obremenitve in vplivi na okolje, kot so izpusti onesnaževal ali raba naravnih virov; • Stanje se nanaša na trenutno stanje in razvoj določ enega pojava v okolju, kot je raven onesna- ženosti zraka, vodnih teles in tal, raznovrstnost vrst v posamezni geografski regiji, razpoložljivost naravnih virov (npr. les ali sladka voda); • Vplivi so uč inki spremenjenega okolja na zdravje ljudi in drugih živih bitij; • Odzivi so odgovori družbe na okoljske probleme. To so lahko posebni ukrepi države, kot so takse na rabo naravnih virov. Pomembne so tudi odloč itve podjetij in posameznikov, na primer naložbe podjetij v nadzor nad onesnaževanjem ali nakupi recikliranih dobrin v gospodinjstvih. Spletišč e Kazalci okolja v Sloveniji (http://kazalci.arso.gov.si/) nudi dostop do preko 180 kazalcev, ki s pomoč jo grafov in komentarjev kažejo smer okoljskega razvoja v Sloveniji. Razvršč eni so v tematske skupine - poglavja. Ta se nanašajo na okoljske sestavine (npr. vodo, zrak), na okoljsko problematiko (npr. podnebne spremembe, varstvo narave, izguba biotske raznovrstnosti, ravnanje z odpadki) ter vključ evanje okoljskih vsebin v oblikovanje sektorskih politik (npr. zdravje, promet, kmetijstvo, turizem, energetika, instrumenti okoljske politike). Vsi kazalci okolja, ki so zbrani v naboru kazalcev Agencije RS za okolje so predstavljeni na enak nač in. Poleg imena kazalca je grafič no prikazana njegova umestitev v okvir presoje (DPSIR) ter podana ocena razvoja pojava. Ocena kaže, ali je trend razvoja pojava ugoden, neugoden ali neopredeljen. Oceno gibanja pojava določ a cilj, ki mu sledimo. Ta je zapisan v strateškem ali zakonodajnem dokumentu, kot so EU direktive, odloč be, regulative ali smernicah, kot so na primer smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Vsak kazalec je opredeljen z definicijo, ki pove kaj kazalec predstavlja, katero obdobje prikaz zajema in kako so narejeni prerač uni. Definicije temeljijo na mednarodno preverjenih metodologijah, zato so podatki iz kazalcev primerljivi z drugimi državami. Pri pripravi kazalcev smo se največ krat opirali na metodološke liste Evropske agencije za okolje, na primeru okolja in zdravja pa na metodološke liste WHO (ENHIS). Metodologija kazalca je prilagojena slovenskim razmeram tam, kjer so to narekovali pojav, nač in njegovega spremljanja, dostopnost podatkov ali kakšen drug strokovni dejavnik. Količ inske vrednosti kazalca so največ krat izražene v letnih vrednostih in prikazane z grafi ter preglednicami, v nekaterih primerih tudi s kartami. Dodan je komentar, ki podaja razloge za razvoj trenda ter oceno, ali gremo v smeri zastavljenega cilja. Vč asih kazalec omenja tudi potrebne ali že izvajajoč e se ukrepe za izbrano področ je politike. K preglednosti uporabljenih metod spremljanja 10 Nacionalni inštitut za javno zdravje K Agencija Republike Slovenije za okolje 67 izbranih kazalcev prispeva razdelek o metodologiji kazalca, v katerem so natanč neje opisani uporabljeni podatkovni viri in podane dodatne metodološke opombe. Sporoč ila, pridobljena z analizo in integracijo podatkov in opremljena s strokovnim mnenjem lahko služijo kot podpora odloč evalcem pri sprejemanju politič nih odloč itev na različ nih ravneh odloč anja. Slika 1. Okvir presoje DPSIR Figure 1. DPSIR assessment framework Dejstvo je, da se število bolezni, ki so posledica onesnaženega okolja, poveč uje. Zato je skrb za okolje tudi skrb za zdravje ljudi. Onesnaževanje okolja in degradacija ekosistemov prispevata približno 25 % k celotnemu bremenu bolezni po vsem svetu. Onesnažen zrak v mestih, izpusti iz prometa in industrija povzroč ajo v svetu približno 800.000 smrti letno. V državah v razvoju pripisujejo približno 224.000 smrti letno zastrupitvam, ki so posledica izpostavljenosti ali zaužitju kemikalij in drugih strupenih snovi. Veliko h globalnemu okoljskemu bremenu bolezni prispevajo tudi podnebne spremembe, za katere se ocenjuje, da povzroč ajo 150.000 smrtnih žrtev letno, kar je posledica izrednih vremenskih dogodkov. To je razlog za vse več jo zaskrbljenost. Javnomnenjska raziskava EU, Evropski Eurobarometer, podaja podatek, da vsakega č etrtega od desetih Evropejcev skrbi vpliv onesnaženega okolja, predvsem kemikalij v okolju, na zdravje ljudi. Ti posamezniki tudi menijo, da informacij o stanju onesnaženosti in o vplivih na zdravje ni dovolj in da ti niso javno dostopni. Zato je potreba po zbiranju kakovostnih zanesljivih podatkov in po dostopu do njih še toliko bolj utemeljena. Agencija Republike Slovenije za okolje 68 S kazalci okolje-zdravje želimo zapolniti podatkovne vrzeli in pokazati dodano vrednost, predvsem informacije in znanje, ki jih dobimo s kombiniranjem kazalcev s področ ja okolja in zdravje. Naše glavno vodilo pri določ anju osnovnega nabora kazalcev je odgovoriti na vprašanje, ali se vpliv onesnaženega okolja na zdravje zmanjšuje. Slika 2. Nabor kazalcev okolje-zdravje Figure 2. A set of the Environment and health indicators Kazalci okolje-zdravje se v petdelnem okviru presoje umešč ajo med kazalce, ki spremljajo vplive onesnaženega okolja na zdravje ljudi. Za razvoj kazalcev je uporabljena metodologija WHO, ENHIS (Environment and Health Information System). Vsi kazalci so razviti v sodelovanju med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano ter Agencijo RS za okolje. To so institucije, ki v državnem merilu razpolagajo tako s podatki kot tudi znanjem, potrebnim Agencija Republike Slovenije za okolje 69 za razvoj kazalcev. Trenutno je v naboru okolje-zdravje 24 kazalcev. Kazalci pokrivajo osnovna tematska področ ja okolja in zdravja, kot so vode, zrak, podnebne spremembe, sevanja (ionizirajoč a in UV), hrup, živila in kemijska varnost, bivalne razmere (slika 2). Za njihovo boljše razumevanje je zelo pomembno upoštevati tudi socialni in ekonomski položaj države, regije ali lokalne skupnosti, ki jo prouč ujemo. Kazalci okolje-zdravje se uporabljajo za pripravo poroč ila o Stanju okolja v Evropi, so pa tudi osnova za izmenjavo informacij o okolju in zdravju z odloč evalci, znanostjo, stroko in javnostjo. Pomembno vlogo bi lahko imeli v postopku priprave presoj vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi (HIA, Health Impact Assessment), ko bodo podani za to ustrezni zakonodajni okviri. Nekateri od omenjenih kazalcev so uporabljeni tudi za spremljanje izvajanja ukrepov, ki jih predvideva Akcijski nač rt za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020. SUMMARY Environment and health indicators denote data selected and presented in an agreed manner which attempt to tie the EU environmental policy objectives or WHO guidelines. They are developed in accordance with the ENHIS methodology of the WHO. They may assist decision-makers in environmental planning and management as well as help the general public understand the environmental issues. The environment and health indicators are developed in cooperation between Slovenian Environment Agency, National institute of public health and National laboratory for environment, health and food. ABBREVIATIONS WHO World Health Organisation ENHIS Environment and Health Information System DPSIR Driving Forces, Pressures, State, Impact, Responses