Ob življenjskem jubileju prof. Slave Rakovčeve Ce smo se zadnji čas začeli v »Geografskem vestniku« spominjati živ­ ljenjskih jubilejev tudi tistih naših geografov, ki se niso utegnili uvrstiti med »vrhunske«, pač pa so na srednji šoli in to navadno na podeželju s svojo nad- poprečno dejavnostjo prispevali manj vidne, a dragocene kamne v zgradbo naše geografije, ne smemo prezreti šestdesetletnice prof. Slave Rakovec, če­ prav je jubilantka izrazila željo, da bi šli mimo nje. Rojena v Gorici leta 1912, se je kot članica begunske družine izobraževala na Vrhniki in v Ljub­ ljani, kjer je leta 1936 diplomirala iz študijske skupine geografija — geologija s petrografijo — fizika in meteorologija. Nekaj let je službovala na sred­ nješolskih zavodih v Ljubljani, od leta 1945 pa stalno v Tržiču. Dovolj jo vsi poznamo po prizadevni pedagoški in organizacijski dejavnosti (dolgo je vodila kranjsko podružnico Geografskega društva Slovenije), poznamo jo kot organizatorko ekskurzij in potovanj, toda spomniti se velja predvsem, da smo jo stalno srečavali na vseh slovenskih in jugoslovanskih geografskih zborovanjih in da se je izkazala tudi z nekaj solidnimi samostojnimi raz­ pravami. Med njimi še vedno dobro služi študija o »Slovenskih izseljencih«, objavljena v »Geografskem vestniku« 1950, solidni pa sta tudi razpravi o geomorfološkem razvoju Krške kotline (Geografski vestnik 1951) in geografska monografija mesta Tržiča (Geografski zbornik SAZU II, 1954). Jubilantki želimo še mnogo let trdnega zdravja in še nadaljnjega uspešnega spoznavanja domovine in sveta. Svetozar Ilešič Vilku Finžgarju v slovo ( Komaj dobri dve leti je minilo, ko smo se v »Geografskem obzorniku« (XVII/1970, št. 3—4) spomnili Finžgarjeve šestdesetletnice, in že mu pišemo nekrolog. Od rojstva zaznamovano srce mu je omagalo 11. avgusta 1972. Ko smo jubilantu ob šestdesetletnici iz srca čestitali in mu zaželeli še vrsto zadovoljnih in predvsem z delom izpolnjenih let, ki si jih je tudi sam naj­ bolj želel, si nismo mislili, da nas bo tako kmalu zapustil, čeprav smo vedeli, da ga muči bolezen; ta ga je tudi prisilila, da je po 40 letih službe konec leta 1970 stopil v zasluženi pokoj. Tudi ko je letos junija že močno utrujen doma prevzemal visoko odlikovanje, red dela z zlatim vencem, nismo pričakovali, da ga bomo že čez dva meseca spremljali na zadnji poti. Rodil se je v Bjelovaru 27. II. 1910. leta, kjer je živel devet let, vse na­ daljnje življenje pa mu je potekalo v Ljubljani. Odločil se je za tehniški 4>>vX<«a J V C O S i A V | J Ä poklic in leta 1950 diplomiral na strojnem oddelku Tehniške srednje šole v Ljubljani. Po nekajmesečni praksi v strojništvu je krenil na drugo pot. Na Geografskem inštitutu univerze v Ljubljani je bilo namreč prav takrat po tragični smrti Wolfa Luckmana prazno mesto kartografa, na katero se je prijavil tudi Finžgar. Po dve-in polletnem volonterstvu je mesto dobil in mu ostal zvest do leta 1954. ko je v dogovoru s prof. Melikom prešel na novo ustanovljeni Kartografski zavod pri Inštitutu za geografijo SAZU, kjer je ostal do upokojitve. P ostal je odličen k arto g raf. Imel je vse odlike, k i jih k arto g ra fsk o delo zah teva: m arljivost, natančnost, široko vsesplošno razg ledanost in ne n a ­ zadn je tehnično izobrazbo, k i je k a rto g ra fu še k ako dobrodošla. N enehno se je izpopoln jeval s štud ijem vse dostopne svetovne k arto g ra fsk e lite ra tu re in nove izsledke v okv iru m ožnosti vnašal v svoje delo. G eografski čut, k i ga je z besedam i težko opisati, je im el dobro razvit. Vedel je , k a j geografija od k a rto g ra f ije p riča k u je in zahteva. Bil je vedno poln ide j in izredno d e­ laven. N a jh u je v zad n jih m esecih bolezni m u je b ilo p rav to, da ni mogel delati, nedelavnost je b ila h u jša od bolečin in p o jem an ja ž iv lje n jsk ih moči. F inžgarjevo karto g rafsk o sposobnost in h itro do jem ljivost za av to rjev e želje n a jb o lje ilu s tr ira dejstvo , da mu je b ilo dovolj samo n ak aza ti že ljo v zvezi s k a rto g ra fsk o upodobitv ijo in že je p riše l n a dan z ide jam i in konkretn im i pred log i za n jihovo u resn ič itev . F inžgar ni im el fo rm alne izobrazbe, a m i­ slim, da ga vseeno lahko šte jem o za geografa-kartografa . F in žg a rjev k a rto g ra fsk i opus je zelo obsežen. Z ajem a okrog 1250 k a r ­ tografsk ih izdelkov, od tega šest sam ostojn ih k a r t (Slovenska k ra jin a v m e­ rilu 1 : 150.000; P re k m u rje 1 : 150.000; dve izda ji šolske k a r te Jugoslav ije 1:2,000.000; av to k a rta Jugoslav ije ; p reg ledn i a tlas kontinentov), re lief Slo- veiiije v merilu 1 : 100.000, okrog 750 različnih kart med tekstom in v pri­ logah h geografskim in nekaterim drugim sorodnim razpravam ter številne diagrame, profile in razne skice. Tudi obilica kartografskega gradiva h geo­ grafskim elaboratom za Sklad Borisa Kidriča za temo »Kvartarni sedimenti in njihova izraba na Slovenskem« je njegovo delo, ali vsaj opravljeno pod njegovim vodstvom. Skoraj vsi kartografski izdelki v številnih Melikovih knjigah o Sloveniji so Finžgarjevo delo, enako v prvih devetih zvezkih »Geo­ grafskega zbornika« in v »Geografskem vestniku« od zvezka 8. do 2?., pa v prvih desetih knjigah zbirke »Dela«, ki jih izdaja SAZU. Tudi za obsežno razpravo Ivana Rakovca »Geološka zgodovina ljubljanskih tal« v knjigi »Zgo­ dovina Ljubljane« je vse kartograme in profile izdelal Finžgar, izpod nje­ govega risarskega peresa je tudi večina kartogramov v prvi knjigi »Gospo­ darska in družbena zgodovina Slovencev — zgodovina agrarnih panog«, med njimi najpomembnejša večbarvna karta Milka Kosa »Agrarna kolonizacija slovenske zemlje«, izdelal pa je tudi karte dnevne migracije delovne sile v Sloveniji po podatkih iz leta 1961. Mnogoteri Finžgarjevi kartogrami in diagrami niso rezultat ustaljenih kartografskih metod, ampak so izdelani po njegovi izvirni zamisli, zato bi zaslužili status avtorstva. Iz obdobja službo­ vanja na Univerzi izhajajo njegovi številni kartografski pripomočki za geo­ grafska predavanja, ki še danes koristno služijo predavateljem geografije. Kot kartograf-strojnik se je uveljavil tudi v novatorstvu, ko je sestavil pan- tografoskop, to je optični aparat za spreminjanje merila kart. F in žg arjev delokrog v okv iru geografije p a je segal tud i izven ozke k arto g ra fije . N a p rvem m estu n a j bo om enjena fo tografija , tako te renska k o t rep rodukcijska . Bil je izv rsten fotograf, k i je svoje bogate izk u šn je p re ­ našal tudi n a nas la ike. S fo tografskim aparatom je p re k riž a ril podolgem in počez S lovenijo in tudi znaten del Jugoslav ije , na geografsk ih ek sk u rz ijah pred zadn jo vojno p a tu d i B olgarijo in T určijo . V ob jek tiv je lovil predvsem geografske m otive. N jegova fo tografska zb irk a je zelo obsežna in bogata. V zadn jih le tih se je u k v a r ja l tud i z barvno geografsko fo tografijo . Posebej na j bo om enjena sistem atično zb rana fo tografska zb irk a o L ju b ljan i, k i im a tudi h isto rično vrednost. N jegove fo tog ra fije so n a tisn jen e v štev iln ih k n jig ah in rev ijah . N i slučaj, da je v In štitu tu za geografijo SAZU vodil in u re ja l foto- in d ia teko S lovenije. V elike zasluge im a F inžgar p ri razvo ju slovenske k arto g ra fsk e rep ro ­ d u k tivne fo tografije . Ledino je začel o ra ti sam že p red vojno in po n je j, k a ­ sne je pa je v geofo to laborato rijii SAZU vzgojil dober n arašča j, k i danes uspešno n a d a lju je njegovo delo. K artografsk i zavod in fo to lab o ra to rij p ri In štitu tu za geografijo SAZU, je vodil od ustanov itve n ap re j. V zadnjih letih se je Finžgar udejstvoval tudi v publicistiki. V »Geo­ grafskem obzorniku« je objavil več poljudnoznanstvenih člankov, od leta 1956 dalje pa se je redno oglašal tudi v našem glasilu s prikazi in ocenami novih geografskih kart in tujih knjig s področja kartografije. Uspešno in vsestran­ sko delo na strokovnem polju mu je bilo na SAZU osnova za pridobitev na­ ziva strokovnega sodelavca, čeprav ni imel predpisane fakultetne izobrazbe. Prezgodnja smrt mu je pretrgala delo pri kontroli in dopolnitvah kra­ jevnih imen v SRS na jugoslovanski topografski karti 1 :50.000, ki ga je uspešno opravljal že nekaj let; letos je uspelo za to delo dobiti finančno podporo Sklada Borisa Kidriča. Prepotrebno delo, ki je leta čakalo na reali­ zacijo, bi služilo raznim strokam in tudi javnim in upravnim službam. Upal je, da ga bo v pokoju lahko mirno dokončal. S F inžgarjem je slovenska geografska k a r to g ra f ija izgubila sposobnega, p lodovitega in resnega delavca, k a te reg a š iro k a s trokovna razg ledanost bi ga — po besedah pokojnega J)rof. M elika — za trdno p r ip e lja la v v rs te hono­ ra rn ih u n iv erz ite tn ih p red a v a te lje v za k a rto g ra fijo , če mu ne bi b ila že od m ladega v oviro težk a naglušnost, k i je v zadnjem dese tle tju ž iv lje n ja p rešla v popolno gluhoto. S lovenski geografi, še posebej n jegov i dolgoletni n a jb liž ji sodelavci in kolegi, ga bomo ohran ili v najlepšem spom inu ko t vzornega stro ­ k o v n ja k a in tudi k o t odkritega, p risrčnega, isk renega in poštenega človeka, osebno pa tud i k o t dobrega p r ija te lja . D rago Meze