ree v sredo saboto. obertnlj narodskih řečí Veljajo za celo leto po posti 4 fl., scer 3 fl., za pol leta Odgovorni vrednik lir. Janez Blelwels. |j2fl. po pošti, scer lfl.30kr. Te čaj XI. sredo oktobra 1853. Lis t 80. in rok je treba, da na poti kemijskih znanstev •1 1 • • 1 • 1 1 V, . 1 , V « Zakaj in kako se zemlja izpije in izmolze. Poljska pridiga dr. A. Stockhardta. Zmiraj Ie izdajati pa nič dodajatipripravi mco. govorimo, da se vkvarjamo še le z lup in kmetijskih skusinj odgernemo to, kar nam je dosihmal le poverh znano. Reci moramo, ako 5 člověka na kant. In to se tolikanj hitreje zgodi koliko veči so izdajki ali stroški. Tudi z našo zemljo ni drugač ; če nam ona do jedra se dolgo nismo. y Horn tedaj poskusili pot pokazati, po kteri mora vedno le dajati in dajati bo od leta do leta zakaJ kako' se pridemo kmetijstvu na hvalo do potrebne vednosti e m lj vboznisi in nazadnje popolnoma nerodovitna. Da rastline rasejo in se popolnoma zredijo, mora biti zemlja za-nje pripravna in tudi dosti takošne zemlje mora biti: ravno taka je s človeko (Dalj izpije in izmolže sledi). 5 Gospodarske skusnje vim zivezem. ^ 11 • x * iiv 1MI1I« jv> ^ F ^ X I U/C/U/ IIC/U ISJ U/ I t Ako se živež za rastline v zemlji teljo) je kaj dobra reč. (Trava mačjega repa ali timotevsa med de zmanjsa , pojemlje rodovitnost njena; ako živez goratih krajih, ce ni snega ali če spomlad zlo zmerzuje, detelja rada sti do čistega poide, je rodovitnosti konec. Da se pozebe. Zivinorejcu je to velika nadloga. Ce se pa taka zemlja spet rodovitna naredi, je le en porno- v mocno zemljo med ječmen deteljno seme s se cek, namreč: izpiti in izmoízeni zemlji se morajo menom mačjega repa vseje (5 deiov mačjega spet tište stvari poverniti, ktere so se ji vzele. repa, 6 deloV pa detelje je naj bolji zmes}, se bo Yečidel panerodovitnosti ni to krivo, da zemlji trava mačjega repa popolnoma obranila in go redivnih stvari popolnoma manjka, «mp«^ Vcji savnu u te redivne stvari niso v takošni osnovi priči- detelja pozebla. ampak veji živini zgodno in tečno klajo dajala, če tudi je joče, kakoršne za rast rastline potrebujejo. Obstojni deli zemlje morajo nji raztopljivi biti da tane) [Zvediti, ktere krave mléko ima več sme naj se vzame visok in povsod enako širok pi WIIJ IJ IAJ vr v IIJ i J U^I/I/JJIJ i Ï i w i v i j v. w lU/il/ I • 11UJ (3U * /J U UI t/ 1 11 povoou l/JI(AI\U Ua JJ1 — jih koreninice rastlín lahko serkati in prebavijati ten kozarec (glaž), okoli kterega se od spodej gori zamorejo. Kaj bi koristili celi kupi živeža člověku, zarisajo linije ali gradi. Pomolzeno mléko se vlije ako bi bil živež v taki osnovi, da ga želodec pre- v kozarec do ktere koli linije, ktera se v glavi za kuhati ne morel V tacih okoljšinah zamore tudi merka, in o malo urah se pogleda, kako visoko ,,prahau in „počitek" zemlje njeno rodovitnost po- stoji smetana. Na to vižo se ravná z mlékom vsake spešiti, če v počitku strohné in sperstené take krave, da se zvé, ktero kravje mléko vec smetane stvari, ki poprej niso rastlínam v noben prid bile; naredi. ko so pa strohnele in sperstenile, so se redivni (Ali zares po poviitih klasjih rokičkih zver drobci raz topili in pripravni postali poserkani biti kej o krave?) Res je, da imajo tišti černi rožicki od koreninic rastlinskih. Ondi ki jih posebno vidimo na réženem klasji (Mutter kjer zemlja leži sama sebi prepušena korn) posebno moc do maternice ali telečnika krav 5 in kmetovavec nič iz nje ne prideluje, ne peša njena še rodovitniši polagama rodovitna moc n s c, marvec jega vina 5 5 in da ji zamorejo v škodo biti, ako jih ži mokapoklada, med kteri se brašno ali debela postaja. To vidimo celô pri gojzdih, čeravno od žitom preveč povžije; vendar so natanjčne sku časa do časa sekamo drevesa, ki so o 50. ali 100 šnje, ktere so v ti reci na brejih kravah nalašč letih zrasle. Al druga se gojzdu godi in zemlja napravljali na Draždanski živinozdravniški učiJnici njegova je od leta do leta slaběji, kadar člověk do gotovega učile, da tudi 14 lotov klasjih ročič y cez-nj pride , mu pobira vsako leto z grabljami listje kov več dní zaporedoma brejim kravam dajanih y ktero mu je natura odločila za gnoj njegov, in les škodovalo ni. seka brez konca in kraja. V tacih okoljšinah mora - zemlja v gojzdu vec izdajati, kakor pa dobiva, PođUČIlC PÍSlIlÍCa Za ObnaŠO med ljuđllH 111 n rk n I i J A Ir 4 fl A r\ rw® A /v ^ /\ /i ^ M-** r# /I m ® I I S B II WSk B Si ; * .il * J * ,vv * « ** * * y "U,1U1 r ' in následek tacega gospodarstva je, da gojzd vsako leto bolj peša. Gotov dobiček bi bil, ako bi prav natanjko poznali mnogoverstne vzroke, po kterih zemljiša pešajo, ker bi po tem lahko bilo gotov pomoček nikomur teli ) i. pismice. V sledečih pismih Ti hočem omeniti, dragi prija-nekterih slabih navad, s kterimi se ne prikupimo i marv iznajti, odvraćati, kar je skodljivega. Al naša dostikrat le razžalimo svojega bližnjega Ena tacih zlo navadnih razvad je, da nekteri se vednost v tem je še majhna in bo še dolgo majhna ne morejo zderžati, ce srecajo znanca ostala, ker je pot, ktera nas pelje k spoznanju teh skrivnost, težavna in dolga; zakaj veliko glav pomilovanja «V .„u.vjv, — -------- ali prijatla z bo- 1 eh nim obrazom, da bi mu svojega začadenja ali razodevali, rekoc: ah 9 kak t r ali po navadnem ponemčenem kak v u n dit To 80 p slabo nih okoljšinah njegovega življenja. Take bokve prebi besede, s kterimi nekteri rati, iz kterih se postave zvedó, varje cloveka dosti člověka nagovore suhega > če ga kjerkoli srečajo bledega ali krat s ko de, v ktero ga pahnejo zakotni pisači, ki , kakor je. Naj bi si to knjigo 9 mu postavo drugač pravijo Naj že izvira tak ogovor iz pomilovanja ali začu- tudi omislili vsi tišti, ki od pravoslovnih řeči kaj pi denja prijatelj vselej je kaj pak in m no st. Bos vprašal, sejo, da ne bo treba jim po s v oj em besedi kovati, scer ne bomo nikoli imeli e din eg a pravoslovnega imenstva (Jer žij, uwnuj. -o * <=>-----------V--- Prašam Te: ali Ti sam rad slišiš, ako Ti kdo kaj minologie). Ker se je nek le 500 iztisov natisnilo, naj prijetneg tneg pove Meniin, da ne. v bukvaruico hití vsak, ki hoče deržavljanske postavne Kar tedaj sam sebi ne želiš, ne stori druzemu Dalje: kaj nek hočeš s takim obžalovanj Prestrašiti le bolnega člověka? d V • to je hudobno bukve imeti, da prepozno ne pride. Zapopad deržavljanskega zakonika je : V pervem delu: od pravíc, ki zadevajo osebne S po mni ti ga bolezni gati to je potrebno ! P mu bolezni bošjavaljue zamogel. Ce tvoj lastnosti in razmere vic med starši in otroci od zakonskih pravíc 9 od pra 9 od varstev firobstva, irov pomočí, tvoj nadlogo sveta želí y tibo v ze m razodel svojo stva) in skerbstev (kuratorstva). V druhem delu » od posesti, od pravíc lastí, od zastavne pravíce, tako Bolán ni noben človek rad; veliko jih je, ki so bču tlj i vi od služnosti, od dedinske pravíce (ali erbstva) 9 v bolezni svoji, da jih tako zacudenj od oporok ali testamentov, od postavnega na še boljv potare sledstva, od vzetja dedine v posest, od pogodb, Če ne moreš svojemu bližnjemu • V » • dati, m o Ići in ne zali ira v z prijetnim napadom pove-Saj od daritev, od pogodbe menje 9 godbe, od službnih pogodb, t t n i v • p ra sal ga raji, za to. Ce ti sam toži, da je bolehin, vkupnosti blaga, od ženitnih pog od kupné po- zastran od pravíce godb namesto da mu siliš svoje pomilice do oškodovanja in zadoščenja, sedo So ljudjé na svetu, ozdraviti zamore ktere zdravnik z veselo be- in dolžnost, od spremembe pravíc in dolžnost od po odb, od uterjevanja pravíc od » so pa pet drug 5 ktere zastaranja in priposestvanja y in še veliko druzih řečí. že samo s skerblj očesom bol naredi. So ljudjé Na priliko: kako natanjko in umevno so postave ki se grozno bojč bolni biti in ktere vsaka malenkost iz nemskega jezika v slovenski prestavljene, damo za prestraši. Pripoveduje se od nekega kralja, kteremu niso pokušnjo sledeče oddelke; smeli nikdar od smerti ziniti, in če mu je tudi najljubši §? Oporoča se (to je, testament se delà) zunej sod- prijatel umerl, so mu zamolčali smert njegovo. Enkrat vsak človek umreti mora. Kralj pride govorica na to da nije ali pred njo, pismeno ali ustno; pismeno pa pred pricami (svedoki), ali brez njih. to slišavši m rece y da k medií; govornik berž popravi besedo vsak človek umreti mora y se spet jokreva . 578. Kdor lioce pismeno , in brez prie oporocevati. mora oporoko ali zapisje (kodicil) z lastno roko pisati, in z lastno roko in kralj svoje ime podpisati. Dan, leto in kraj, kjer se napravlja zadnja. volja, pristaviti sicer ni potrebno, pa vendar je dobro za to, da Ne da bi hotel s to kralj 3vo neumnostjo podpirati svoje besede; le omenil sim jo, dokazati tanjko občutlj se pravde odvernejo. vost nekterih ljudi. Al naj ze bo ta kakorsna koli î to je goto nega < y da se mal eka kaže y m y otesanega ako bolehne ljudi . V . 579. Poslednjo voljo, ki jo je zapustnik dal po kom dru-gem spisati, mora on z lastno roko podpisati. On mora dalje pred tremi prikladnimi svedoki, izmed kterih je treba, da sta saj dva li krati pricujoća, poterditi, da ti sostavek njegovo poslednjo vo-takirn lj° zapopada. Zadnjič se imajo tudi priče ali znotraj , ali zvunaj 1 ■ # • • ,1 t V l i • k pomilovanjem, za ktero tudi večidel tvoje serce nič ne vé ! toda vselej na samem pismu, ne pa na závitku za price poslednje volje podpisati. Ni potrebno, da bi priča zapopadek oporoke vedla. Slovensko slovstvo 580. Zapustnik. ki pisati ne zna, mora ne samo obli kam (formalnostim) v poprejšnjem paragrafu predpisanem zadostiti. temuc tudi namesti podpisa svoje ročno znamenje, in sicer v Obćni derxavljanski zakonik (allgemeines burger- Prîc° vsih treh svedokov, z lastno roko pristaviti. Da seolajša liches Gesetzbuch) za deèele austrianskega ce sarstva.po povelju si. c, k. ministerstva pravosodja v slovenski jezik prestavljeu, je ravno sedaj na Dunaji iz c. k. dvorné in deržavue tiskarnice na svetio přišel. Ne moremo izreci, kako močno nas je razveselilo in stanovitno obrani dokaz, kdo da je zapustnik, je tudi pre vidno, da eden svedokov pristavi zapustnikovo ime z opombo, da je to namesti njega storil. 581. Ako zapustnik ne zna brati, mora enemu svedoku A » . reci y viditi dokončano imenitno delo. Hvala slavnému gospodu ministru, da nam je te važne postavne bukve tudi v roko narediti. da mu sostavek v pričo drugih dveli svedokov, ki sta zapopadek vidila, prebere, in mora poterditi, da je po njegovi volji. Pisavec zadnje volje zná vselej biti ob enem svedok. 584. Zapustniku. kteri oblik, za pismeno oporoko po trebnih, spolniti ne more, ali neče , je dana na voljo . ustno opo aasem jeziku podati blagovolil! —hvala nekdanjemu slo 585. Kdor ustno (z besedo) oporočuje, mora pred tremi venskemu družtvu v Ljubljani, ki se je per v o lotilo pre- prikladnimi svedoki, ki so h krati pričujoči, in morejo poterditi, stavljanja tega delà in ^a dognalo do §. 621. y hvala da se v zapustnikovi osebi ni nobena goljufija ali zmota prigodila, gosp. drju. Krajncu, ki je pervi pri si. ministerstvu misel sprožil, naj bi se „zakonik" izdal v slovenskem jeziku, kterega je přestavil od §.621. noter do konca in ce- zapisati dajo. resno svojo poslednjo voljo izreci. Ni sicer potrebno, pa previdno je, da svedoki vsi skupej , ali vsak za-se , da bi ložeje pomnili, zapustnikovo izrečenje ali sami zapišejo, ali kakor hitro je mogoce, lega za popravljanje ministerstvu podal! Čast in hvala pa posebno gosp.C i gale-tu, ki se je z nekterimi svojih prijatlov verlo trudil popraviti in prenarediti, kjer je bilo treba „zakonik" tako, da ga smemo, kar se tiče natanjčnosti prevoda, zloga (styla) in lahke razumevnosti, zares moj- 586. Ustna poslednja naredba se mora, da pravno velja. na žalitevanje vsakega, komur je kaj za to , s soglasno prisežno izpovedbo treli svedokov. ali če se eden izmed njih ne more vec izpraševati, saj ostalih dveh poterditi. 591. Udje duhovnegareda, ženske, mladenci, kteri osem-najstega leta niso spolnili, brezumni, slepi, gluhi ali nemi ( mutci). stersko delo imenovati. Velike hvale ie vredno kazalo ki dalje tišti, ki zapustnikovega jezika ne razumejo, ne morejo price j / V II Ili 1 • ga je na koncu pridjal. V dokaz tega bomo spodej podali ne koliko verstic iz njega za pokušnjo; sedaj lo priporočamo to delo vsakemu Slovencu naj bo kakoršnega koli stanů: naj se omisli deržavljanski zakouik, da se so-znani z vsimi postavami, kterih zuanje mu zamore kristiana pričati, itd. dostikrat na hvalo in na dobiček priti v mnogoverst- biti pri narocilih poslednje volje. 592. Kdor je bil obsojen zavoljo hudodelstva goljufije ali drugega hudodelstva iz hlepenja po dobičku, se ne more za pričo jemati. 593. Kdor ni kristianske vere. ne more poslednje voije Slovanski popotnik 9 % Zvezek drugi leta 1853 „časopisa českeg museum a > kteri obse spet mnogo krasnih sostav Pri tej priložnosti javljam v imenu slave iskreno željo, na slovenskej zemlji ležečih uči- , kakor se to y da bi se tudi v drugih liščih vpeljal poduk staroslovenščine kov slavnih čeških pisateljev, je prinesel v prilogi ko Karlovcih godi. nee m e n s t draviteljskega (terminálo Konečno še se ne morem zdržati, da ne ome karské) , za kterega smo mu tudi Slovenci serčno hva-ležni, ne da bi zavergli, kar imamo v imeoih bolezin boljš ga svojega » ampak da dostavi kar nam manjka . Naj in popravimo, kar je v českem imenstvu boljšega. bi tudi bratje Cehi tako storili ! V slovenskih knjigah y> s živinozdravstva". ktere » n človekozdravstvom imena se popolnoma vjemajo nil, neke napake, ktera vsakega pravega kristiana in tudi naj umerjenejšega Slovenca britko v srdce ranuje. V neki slovenski fari (župi) se molijo litanije nemški ubogo ljudstvo pa slovenski odgovarja ; tako je tudi 8 petjem ob maši. Jeli ni to prečudno! Jeli se to ne pravi božjih reći oskrunjevati ! ? Sekolovski. V boj našli marsikako ime jim ute biti in boljši od njihoveg > ki bi lz Stajarskega slovenskega. D. Dvé novici i ki Dalje znanja pohvaljeni zvezek d stan t druž binikov ćeskej znesli 87.074 muzea in matice češke: dohodk 25% kr SO dajki 11.392 3 kr cisto imenje konec leta 1852 je bilo 75.682 fl. 22y4 kr število družbenikov 1930. ? > vas Krajnce dotikate , vam moram naznaniti, od kterih pa Krajncom na čast doslej moram misliti, da so le prazne govor i ce. Eria je, da se govori, da nava šem gimnazii ne napreduje učenje slovenskega jezika tako, kakor drugod, ker gospodje učitelji nek tožijo,da Lehrstoff-a" manjka. Res je , da sta še le dva zve- n i'c Na Ruskem je prišlo v letu 1851 867 knjig na svitlo, in sicer i z vir n ih spisov 802 (8009 tiskanih Jim zka „beríla slovenskega pol), pristavljenih pa 65 (964 tiskanih pol). Casopisov se je nastelo 102, ki so obsegli 80.000 tiskanih pol o544 pól več kot v letu 1850. 4 na svetlem, ali tudi drugod, kjer se slovenski jezik uči, jih ni več, pa nikjer se ne čuje takatožba, ker se druzih pripravnih beril ne manjka če jih učenik le najti hoče. Ne moremo tedaj verjeti te y Druga je 9 da je nekterim ega, emu in om i'C 't» Čitanka za višji gimnazij „ slovesnosti" od Ivana Subbotiča je Velja 1 for. 10 kr. Cvetnik srbské na svitlem. 5 in da zgol zavolj tacih malenkost zametu Ž9 V/ Znani ilirski pisatelj Frohlich (Veselic) je izdal pravlice. tèrn v peti jejo vse hvale vredne knjige in od slavnega ministerstva nauka terjajo p rek lie modrega zaukaza, ki veleva, naj se šolske knjige pišejo po pisavi slovenskega ..zakonika". knjižico pod naslovom: „Kurze theoretisch prak tischeTaschengrammatik der serbischenSpra Naravnost Vam verjeti ! rêcem 55 i'i. 5 da takošne abote ne moram che v Velja 40 kr. v Iz Zeleznikov. Enacih dogođb mende „Novice" A 'i* „Matica serbska" se je po mnogem prepiranju in se niso popisale, kakor so se nedavno pri neki fari v veliko veselje vsacega rodoljuba iz Pešta v Novi blizo nas godile, ktere imé vender zastran malega šte Sad přenesla. vila „dobrih" zamolčati hoćem. Mikulavž Adlersberg je izdal imenitno zemljo in Imajo pri ti fari solo, za ktero posestnik celega zemljiša na leto po 50 krajc., narodopisno deio podnaslovom: „lz Rima v Jeruza- kajzarji in gostači pa neke male krajcarje plačati imajo. v kterem je dežele, šege in navade narodov po- Gledé na toliko neprecenljivih in za vsaki stan potrebnih naukov, ki jih mladina v šoli dobiva, bo pač slednji po- I e m", pisal. ki jih je na poti med tema mestoma našel. v* Miuisterstvo uka je priporočilo za učenje od gosp. izdano či Jirečka v českem jeziku spisano v Pragi tanko pod naslovom: „Obrazi z Rakouských zemi rodu a dějin" za rabo v četertem gimnazialnem redu. znal, da taki krajcarji niso noben denar, in kdor ima le kaj človeškesra čuta v sebi, jih že rad plača, ako i na Ali V pravliei kaj resníce ali ne, ne vémo pove dati; zares čudno bi bilo. ako bi tako bilo, kar nikj * Česka přestává Schmidove povedke : „Jo sa fat" in Sulcevi „Obrazi sveta" za mladost pridejo v drugo na svitlo. dru- Mi smo bili od nekdaj abecedarji, in takošni, da smo god ni. Druga pravlica pa je, žalibog Î cista resnica. Kr aj n c i celo ke o tem imeli. Perva vojska rk saj s tem opravicena, da cèrke, s kterimi se imaj bila glasi Novičar iz slavenskih lz Maribora 27. sept. Od večih straní radostno «lišimo , da se zlo imenitni možje z vso močjo trudijo za zjedinjenje slovenskega oddelka Sekovske vladikovine (skofije) z Lavantinsko slovensko, in to s tem večim upanjem , ker so tudi gospodje duhovniki Gornještajer-skega, kakor smo zvedli, prošnje predložili si. ministerstvu našega jezika zaznamovati kor marsikdo misli : dru°'a „iga" ali »ega", » am" ali v om a itd takošna malenkost, ka-ilj tako imenovanih oblik i pa zares taka malen- kost da se brez konca in kraj otroci zavoljo nje zamo prepirati ali pa s tra s tni k i. Tudi „Novice", kakor „ :________„ ____,„i„ „^ u :mnu so se izperva potegovale za „iga", „imu" in „am" gledé na staro pravo (pravico) . ktero so te oblike po pisateljih slo venskih zadobile. Ali ko smo prepričali, da slo j venskih pisateljev tako pisati želi, « a * m V« I da bi jih resiti blagovolilo večnega oskerbništva, in jim dati ali posebnega vladika (skofa) ali jih zdruziti z bli- škofijo. Vsled te prigodbe se trdno da se tako bližamo drugim slovanskim narecjem, — da živijo te oblike v vec krajih med ljudstvom, smo se vdali tem oblikam toliko raji, ko smo popraševaje proste bravce : ali jih „ega a ti njo Solnogradsko in „om u v branji kaj rnoti i m „emu od njih zvedili. da še tega raz nam bode skoro pravična želja spolnjena. nadjamo, da Na Mariborskem učilišču se je letos za prvi razred oglasilo 56 učencov, v vseh osmih razredih jih je 200. Dobili smo, hvala Bogu! spet jednega vrlega Slovenca častitega g. Pavlica za učitelja iz prirodoslovnih naukov ; samo še željno pričakujemo upravitelja (direetora) iu jednega učitelja, ktera nam manjkata. 1 o ck r> merk niso. To so nam taki rekli, kteri se ih v i k dolgo niso mogli navaditi. Ocitno je tedaj groza, ktei ega u m r> om" nekterim prizadev le v glavail enostranskih strastnikov rogovili; ljudstvo ne ve nic od tega pervi o g mu", v> m a (v lokalu), ker • V pise 8 ? ne „lepí " itd. ? am p ak skla le v Vprašavši enkrat Letos je vendar po dolgem dokazovanji in priza devanji rodoljubov od deželske šolske oblasti dovoljeno 16 ur za naš materinski jezik, kterega se nadepolna mladež z veliko gorečnostjo in z obilnim uspehom učí in to v prvih šestih razredih slovenski, v sedmem ilirski primerjavaje s slovenskim in v osmém staroslo venski primerjavaje z novoslovenskim in ilirskim^ Slavni gosp. profesor Metelko je med Kraj IH^HMflr'^''* »felH^HHHHH^H njanju prilogov namesto i p8ga", ne „lepimu", ampak „lepgmu gospoda profesorja: kteri obliki i ali e bi oni (salv prednost dali? smo dobili odgovor, da obliki e, HÉHÍHH^H ' „oft* se e v ravno tistih sklonih piše, kakor pri prilogih z oblikami „ega", „emu", „om% Tft ker tudi v sklanj namestimena na priliko, on, njega, njemu, prilika se nam kaj važna zdí z njim njega, pri njem, in od tes:a casa hvalimo uk prm Kit se u«uu JV«J V^hm- , ----------- sl. ministerstva, ktero, konec storiti nepotrebni pravdi, . da „berila" za gimnazij se morajo pisati po tek je velevalo , oblikah. Nadjali smo se ? da bo s tem konec vse pravde ? tud sam nobene koristi od more : tega nima, u kakor da reci za lz Krope na Gorenskem se nam je pisalo da 55 1IUUVIIV --------C9 -.....— 7 -------------------------X'tf ILI »Uf VJ» (// t f({< 01/ UHIII J V JHCUIU , IJO. Naši otroci imajo tudi šolo". In kaj mislite, da je ondašnji učitelj gosp. Fr. Mladič 25. sept, umerl bo farani te krajcarje radovoljno plaćali ? Celo leto se je \n da njegovo mesto pride gosp. Janez Perše. ubogi učitelj tako rekoč za slednji krajcar boriti mogel in brez posebne dobrote častitih y gosp duhovnikov bi bil Iz Ljubljane 3. oktobra. Od več krajev Go Eni so poslednjič vender vergli mogel glada poginiti. svoje krajcarje; od enih pa pri vsem prigovarjanjugosp duhovnikov in gosp renskega se nam naznanja y da je perve dni preteklega tedna slana ajdo vavca zlo kantonskega posmodila; v poslednji up marsikterega kmeto nekterih krajih ji ni ravno poglavarja ni bilo okro- veliko škodovala, v nekterih pa tako, da so je berž pokosili- glega dobiti. Prišlo je tako dalječ, da je bilo tem svo- Letošnje vreme je zares čudno skoz celo leto. Med ne joglavnežem zarubljeno in že je bil dan izklican, ko bi navadne prikazke se mora tudi to zapisati, da je gor bile te reci v Železnikih na dražbi prodane biti imele, korner danes popoldne padel na 1 stopnjo ćez zmerzlino, Še je bii čas plaćati; gospod fajmošter so nalaš člověka me(j tem se je bliskalo in gromelo, in potem je sne okoli vsih upornikov poslali, jih omečiti stonj. al vse za zlo naletovati začel. Gore so vse pokrite s snegom. Iz Ljubljane 4. okt. Danes je bil god presvit pobirat zarubljene reci. Zdaj so scer plaćati hotli in so tud jega cesarja Franc-Jožefa z navadno cerkveno sloves Prišla je tedaj komisija f spremljena od zandarjev plaćali; al komisijski in drugi stroški so se tako narasli, da so bolj oddaljeni farani namest 50 kr. c!o po 7 plaćati mogli. Al se ne godi takim svojoglavnežem prav? nostjo praznovan govarjajo se ti farani, da jim šole treba ni!! U kratkovidnost človeška! Eni farani so res tako odda Novičar iz mnogih krajev Ijeni y da otrokom pozimi o delavnikih v šolo hoditi ni Bere se, da presv. cesar gré te dní v Varšavo kamor je od rusovskega carja k velikemu manevru po > moč,— al se je tudi nedeljska šola, na ktere dní vsa-kega kristiana sveta dolžnost veže, da v cerkev pride. Ako tedai otrok slednjo nedeljo med sv. mašo in keršan vabljen. Za gotovo se pripoveduje, da poroka Njih veličanstva bo 24. aprila prihodnje leto. V spomin najdenja ogerske krone se bojo sreberne in zlate sve skim naukom tudi šolo obiskuje, se bo v enem ali dvéh ^^J6 kova1©» Na Dunaji je med velikimi tergovci 5 in letih za potrebo gotovo brati in pisati navadil kakošna dobrota je to za člověka na svetu, naj bo kmet, rokodelec, kramar ali kar koli hoče. Ni rni treba tega velika zadrega za dnar. Komisija za odvezo zemlji» dokazovati; kdor ima zdrav um, nja in rajtanja gotovo bo vednost pisanja, bra visoko cenil. Le žalostno je y da se take reci med nami godé, ki vendar nismo divjaki iz Afrike ali Amerike! Vém dobro, da je hudo, zlo hudo sedanji čas za dnar. Al tukaj se terjajo le krajcarji, in ti zato, da se otrokom po podučenju pomaga kadaj na Tiroljskem je svoje delo 26. dan p. m. dokončala, Ce ska ga bo v drugi polovici tega mesca dognala. Komisija je izgovorila, da se iz Save dajo vse zapreke ođpraviti in med Siskom in Zagrebom vožnja z bar-kami napraviti, ktere sopár goni. — V pondeljk se je tergatev okoli Dunaja začela; v laških Tirolih je že končana; peti del lanjskoga pridelka so dobili. Znani vremenski prerok iz Jolsve svetuje kmetovav na boljši stan. Ce vam pa otroci niso vec, kakor leda ste jih na svet postavili, pojte taki starši raji rakom žvi- žgat, kakor da se pečate z družbo človeško! ce m naj se nikar ne prehitijo z eetvijo ozimine, in naj J. Levičnik. al Bogu bodi potoženo ! da tudi v malih stvaréh pri di nosti ni, in da ravno tisti, ki za slovenšino nič ne delaj ki še moreb ne vcrstice v domaćem k niso, in kterim za ni, so naj huj slovenski operniki zedinj P k tudi celô nié m v taki malenkosti! čakajo mirno pripravnega vremena. Več let — pravi se je vreme popolnoma prekucnilo; zima se pozno začenja. — Radovedno se je čakalo stišati, kaj se je v O lom u eu sklenilo zavolj rusovsko-turške razper-tije; Dunajski vradni časnik zdaj naznanja, da car mirú želi, in da se je Turku še ena pot pokazala se z Rusom z lepo spraviti. Ali bo pa iz tega kaj ali ne 5 se Kdo vprasamo vec potrebnih in dob je poslednje bukev spisal al narodu našemu vojoglavni pre- ne vé, ker prihod angleških in franeoskih bark pred Carigrad jim sploh za znamnje veljá, da ste angle- piravci ali možje brez enostranosti? Kdo tedaj ima po tem takem veči pravico v ti razsodbi ? Možje, kterim ni na obli ška in franeoska vlada stopile na stranTurčije. Turk ima nek že 327.000 vojakov na nogah. Unidan se je kah nič ležeče , vse pa na tem, da materni jezik napredje slišalo, da 80 Turki Že Čez Donavo V Vlahio planili, pa poslednje novice povejo, da to ni rés. TudivAziiste se rusovska in turška armada pomaknile bližeje proti meji in da se dolgo zanemarjenemu ljudstvu podučne bukve v roke dajajo , ne prašajo ne po „iga" ne po „ega", ne po ,,am" ne po „om", in so veseli, da dobivamo le dobre bukve, ktere ljudstvo naše lahk um Omenimo verh mnozih dru zih verlih rojakov le prečastitega gosp. fajmoštra J. Zalo kar-ja, veljavnega slovenskega pisatelja; kosmojihvpra šali: po kterih oblíkali naj bi se natiskovale njih kmetij Ike ■^^^■^^^^^^■^^^ÉH^^AHIIdBHH^I^HI Želja po domačíi d bukve, so nam brez ovinkov rekli : po tistih, ki vam cas naj bolj primerne zdij kterim je nekteri, ktere le terdovratnost in strast vodi Tako govore možj V logu na zeleni lipi Vsako jutro tiček poje, Drobni tiček, mali grilček. Imel boš zadosti hrane, Ogerščice in konopelj. Imel boš dovolj pijace Iz studenca hladne vode, Vsako jutro prinesene Vsako jutro, vsak opoldne. Kaj če meni tvoja hrana, Ogeršcica in konoplje? Spusti me v zeleno dre\je r Da se v senci bom ohladil. Kaj bo meni hladna voda? Spusti me v zeleno travo, Da se bom napojil ; Tam med svojo tovaršijo Bom vesel prepeval ! vsaka korist našega naroda pri sercu. So nasprot tem takim je prav i da moi dražiti spravo in edinost. Ima ■■■ „pri MBBH mo pri nas cio take možake , kterim je „pri" namest „per" gnjusoba, in ki bi po nobeni ceni namest ,,peršel" ne pisali přišel", od kterih se tedaj smemo nadjati, da še namest To je slisal lovec mladi, Mladi lovec se je zmislil , Pa je limance nastavil Limance nevarne. V logu na zeleni lipi y y „pridem boj enega dné pisali „perdem Pa pustimo jih; nic ne terpi Kakor smo vpe ljali pred 10 leti sedanji pravopis in overgli luteránsko bo Drugo jutro tiček poje, Drobni tiček, mali grilček Pa se vjame pisan tiček V limance nevarne. y horicico z njenimi $h, fh uporu tudi to, cesar večína neenostranskih pisateljev za d tako bo zmagalo vkljub vsemu Smeja se mu mladi lovec in potrebno spozna. Zmešance iz vsih slovanskih V • • ^ . naš c as ti tij ivi V rečéh pa, moramo skerbno varovati, da se nam ki jezik in se ne pači k nobenemu priđu Pa ga v ticnico zapira: Tukaj notri boš prepeval ohrani Pisan tiček mali grilček, Josip Novak kterih se smemo b pokvarj jezika bližati oblikam druzih narečij , nam je d izobraževati slovensko pismenost. svojega Današnjemu listu Vred je pridjana 10. pola „občne zgodovíne"