POMEMBEN ZBORNIK O VECJEZICNOSTI
Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja. Ur. Fedora Ferluga Petronio. Maribor: Slavistično društvo Slovenije, 2002. 348 str.
V zborniku Plurilingvizem v Evropi 18. stoletja je objavljeno 22 referatov osemnajstih znanstvenikov iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Referati, ki posegajo na področja jezikoslovja, književnosti, zgodovine in/ali sociologije, se ukvarjajo z različnimi vidiki večjezičnosti v 18. stoletju na širokem območju od severozahodne slovenske meje do Zagreba, Bosne, Dubrovnika in celo Bolgarije. Večina referatov (16) je v angleščini, pet jih je v italijanščini in eden v nemščini. Vsak referat ima tudi povzetek v slovenščini. Pravzaprav gre za prispevke, ki so bili predstavljeni na dveh mednarodnih seminarjih, ki sta na omenjeno temo potekala v Mednarodnem univerzitetnem središču (IUC) v Dubrovniku leta 1999 in 2000.
Med italijanskimi znanstveniki v zborniku kot prvi nastopa Vincenzo Orioles z Univerze v Vidmu z uvodnim referatom Plurilinguismo: modelli interpretativi, terminologia e ricadute insti-tuzionali, ki pregledno predstavlja plurilingvistične modele, predvsem od U. Weinreicha naprej.
Z iste italijanske univerze je tudi Fedora Ferluga Petronio, ki je kot urednica zbornika napisala tudi kratek predgovor (v slovenščini in italijanščini). V referatu Le traduzioni in croato dei classici latini di Marko Bruerevic Desrivaux analizira prevode latinskih klasikov Marka Bruerevica (1770-1823), sicer sina francoskega konzula v Dubrovniku. Bruerevic je na prehodu iz 18. v 19. stoletje pisal pesmi v hrvaščini, latinščini, italijanščini in francoščini.
Z videmske univerze je tudi Guido Cifoletti, ki v referatu La lingua franca a Venezia nel Settecento govori o magrebških dokumentih, nastalih v Benetkah v 18. stoletju v neke vrste skupnem sredozemskem jeziku (lingua franca).
Med slovenskimi znanstveniki najprej nastopa Vladimir Osolnik z Univerze v Ljubljani z dvema referatoma. Prvi je Multilingualism and Bilingualism in the Activities of Žiga Zois's Slovene Enlightenment Circle, drugi pa Multilingualism in the Slovene Territory in the 18th Century: Valentin Vodnik between Slovene, French and German. V prvem prispevku govori o večjezičnosti in/ali dvojezičnosti v delovanju Žige Zoisa in njegovega razsvetljenskega kroga, v drugem pa o nekaterih večjezičnih aspektih v delih slovenskega polihistorja Valentina Vodnika, ki je pisal v slovenščini, francoščini in nemščini.
Tudi Marko Jesenšek z Univerze v Mariboru nastopa z dvema prispevkoma. V prvem, Greek, Latin and German Syntactic Influence on Slovene Gospel Translations in the 18th Century, analizira rabo deležij na -č in -si v besedilih slovenskega knjižnega jezika 18. stoletja ter razpravlja o vplivu skladenjskih struktur latinščine, nemščine, staroslovanščine in grščine na zveze, v katerih nastopata ti deležji, v drugem, Mehrsprachigkeit bei Bernardus Marburgensis, pa govori o večjezičnosti pri kapucinu Bernardu Mariborskem, predvsem o tistem tipu večjezičnosti/ dvojezičnosti, ki je izrazit v njegovem nemško-slovenskem slovarju.
Referat Irene Orel z Univerze v Ljubljani Lexical Interference in German-Slovenian Textbooks in the Late 18th Century predstavlja nekatere aspekte večjezičnosti/dvojezičnosti v zgodovini slovenskega jezika, predvsem tistega, povezanega s prevodi učbenikov in nekaterih drugih del, namenjenih dvojezičnim šolam, npr. splošnega šolskega zakonika iz leta 1774 v prevodu J. Edlinga, čitanke v prevodu B. Kumerdeja, Velikega katekizma J. Japlja in slovenske dvojezične slovnice M. Zagajška.
Prispevek Durde Strsoglavec, tudi z Univerze v Ljubljani, Marko Pohlin, Slovene Revival Language Novus, pozorno razčlenjuje poetološko poglavje v nemščini napisane Kranjske gramatike Marka Pohlina iz leta 1768 (Kraynska Grammatika oder die Kunst die crainerische Sprache regelrichtig zu reden und zu schreiben).
V	nadaljevanju sledijo prispevki znanstvenikov s Hrva{ke. Kolegica Ljiljana Marks z In{tituta za etnologijo in folkloristiko iz Zagreba v prispevku Baltazar Adam Krčelič - Chronicler of Everyday Life predstavlja Annuae Baltazarja Adama Kr~eli}a in se posebej ustavi pri hrva{ki ljudski prozi.
Sanja Vuli} z In{tituta za jezikoslovne raziskave pri HAZU-ju iz Zagreba predstavlja dva prispevka. V prvem, L'atteggiamento nei riguardi del plurilinguismo nelle opere di Stjepan Markovac Margitič, Tomo Babič, Jerolim Filipovič, Filip Lastrič e Nikola Lukovič, govori o ve~jezi~nosti v delih nekaterih bosanskih fran~i{kanov iz 18. stoletja in v delu pisca Nikole Lukovi}a iz Boke kotorske, v drugem, The Multilingualism of Krsto Pejkič, pa o večjezičnosti v literarno-teološkem delu bolgarskega pisca Krsta Pejki}a.
Pavao Knezovi} s Hrvaških študijev iz Zagreba v prispevku Testimonium Bilabium Written by the Friar Filip Lastrič (Philippus ab Ochevia) posebno pozornost posveča zbirki pridig najpomembnej{ega bosanskega fran~i{kana iz 18. stoletja in prvega bosanskega zgodovinarja Filipa Lastri}a (1700-1783) Testimonium bilabium, ki je v zgodovini hrvaške pridigarske književnosti posebna po tem, da je dvojezična (v hrvaščini in latinščini).
Antun Paveškovi} z Inštituta za hrvaško književnost pri HAZU-ju iz Zagreba v prispevku Ivan Lovrič: The Review of Fortis or Croatocentrism in the Italian Language analizira prvo in najobsežnejšo kritiko potopisnih zapisov po Dalmaciji Alberta Fortisa (Viaggio in Dalmazia), v kateri Ivan Lovri} leta 1776, ko je bil še mlad in neznan, z avtorjem polemizira s stališča empi-rizma in racionalizma.
Lelija Sočanac z Inštituta za jezikoslovne raziskave pri HAZU-ju nastopa z dvema referatoma. V prvem, Codeswitching in 18th Century Ragusan Comedies, se ukvarja s sociolingvističnimi in skladenjskimi interferencami med hrvaškim in italijanskim jezikom v dubrovniških komedijah iz 18. stoletja, v drugem, Multilingualism in 18th Century Regusan Plays, pa govori o dubrovniškem narečju 18. stoletja, ki je značilno za omenjene komedije in ki med drugim priča o sobivanju slovanskih (hrvaških) in romanskih elementov.
Martina Bricko s Filozofske fakultete v Zagrebu v prispevku Zamanja's Translation of He-siod's Epic Works and Days analizira latinski prevod Hesiodovega dela, ki ga je z naslovom Opera et dies ac Scutum Herculis, carmina Hesiodi Ascraei Latinis versibus expressa a Bernardo Zamagna Ragusino leta 1780 objavil dubrovniški pesnik Bernard Zamanja.
Snježana Paušek - Baždar z Inštituta za zgodovino in filozofijo znanosti pri HAZU-ju iz Zagreba v prispevku Natural-Historical Terminology in Joakim Stulli's Lexicon (1801) piše o naravoslovnem izrazju v delu Lexicon Latino-Italico-Illyricum Joakima Stullija, objavljenem v Budimu leta 1801.
Ugledni hrvaški romanist, upokojeni profesor Odprte univerze v Berlinu, Žarko Muljači} v prispevku Tomo Baseljič-Bassegli, oratore e scrittore in sei lingue obravnava enega največjih hrvaških razsvetljencev, Dubrovčana Toma Baselji}a, ki je govoril latinsko, italijansko, francosko, nemško in angleško, večino svojih del pa je napisal v francoščini.
V	zborniku so zastopane tudi tri znanstvenice iz Dubrovnika. Slavica Stojan z Inštituta za zgodovino pri HAZU-ju iz Dubrovnika v prispevku Verbal Attacks on Women's Honour in Bilingual Record-books of the Criminal Court of Dubrovnik, in the 17th and 18th Century piše o prostaškem izražanju in preklinjanju na temelju preučevanja gradiva, ki ga hrani Dubrovniški arhiv, še posebej zapisnikov z dubrovniškega sodišča s konca 17. in začetka 18. stoletja.
Vesna Čuči} iz Dubrovniškega arhiva v prispevku Polyglot Damjan Bračevič of Dubrovnik: Diplomat and Interpreter in the Service of the French predstavlja dubrovniškega diplomata Damjana Bračevi}a, ki je bil med drugim znan tudi po tem, da je študiral v Turčiji in da je govoril več jezikov, ter njegovo korespondenco z dubrovniškim senatom.
Vesna Miovi} - Peri} z Inštituta za zgodovino pri HAZU-ju iz Dubrovnika v prispevku Miho Zarini-Dragoman (Interpreter for the Turkish Language) of Republic of Dubrovnik piše o Mihu
Zariniju Dragomanu, ki je dodatek k imenu (dragoman v grščini pomeni tolmač) dobil zato, ker je bil eden najbolj znanih dubrovniških tolmačev za turški jezik.
Prispevki v tem pomembnem zborniku, kot se da vsaj delno razbrati tudi iz tega kratkega prikaza, so vsi po vrsti zelo zanimivi, hkrati pa tudi raznoliki, tako da bodo v njem našli kaj zase ne samo tisti, ki se ukvarjajo s problematiko večjezičnosti in/ali dvojezičnosti v ožjem smislu, ampak tudi vsi tisti, ki jih fenomen večjezičnosti zanima iz kateregakoli zornega kota, vključno s kulturnozgodovinskim vidikom obravnavanih področij v najširšem smislu. Zato si zaslužijo vse čestitke urednica Fedora Ferluga Petronio, avtorji prispevkov, izdajatelj (Slavistično društvo Maribor), številni sodelavci, ki so pomagali pri pripravi in tiskanju knjige, pa tudi vsi tisti, ki so sodelovali pri organizaciji dubrovniških seminarjev. Slednji si posebne čestitke zaslužijo predvsem zaradi odlično izbrane teme. Zaradi vsega povedanega: želimo si še več takšnih in/ali podobnih seminarjev ter tako kakovostnih zbornikov.
Ivo Pranjkovic Filozofska fakulteta v Zagrebu
Iz hrvaščine prevedla Durda Strsoglavec.