Knapi v soboto in nedeljo — Velenjski rudaiji so se tudi tokrat izkazali. Tako kot že velikokrat so bili tudi v teh mrzlih zimskih dneh solidarni. Manjši odkop premoga v zadnjih dneh in težavna oskrba šoštanjske elektrarne s premogom sta jih vodila v rudnik tudi v soboto in nedeljo. V soboto so nakopali 14 tisoč ton premoga, uspešni pa so bili tudi v nedeljo. In delali bodo tako, kakor dolgo bo potrebno. Izvršni svet SO.Velenje Razvoj zdravstva zaostaja Prejšnjo sredo so se člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje sešli na peto sejo. Na dnevnem redu so imeli več predlogov oziroma osnutkov odlokov. Med drugim so razpravljali o odloku o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter odloku o cestnem prometu. Menili so, da je smotrneje, če ta dva odloka združijo v en odlok. O osnutku novega odloka bodo še ta mesec razpravljali tudi delegati občinske skupščine. Nov odlok o cestnem prometu med drugim jasneje opredeljuje tudi parkirišča ob stanovanjskih stolpnicah, pokrite parkirne prostore v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja itd. V njem pa je določeno tudi, da lahko pooblaščena komunalna organizacija na stroške občana, odstrani nepravilno parkirana vozila. Seveda pa prinaša nov 0 programu za leto 1985 Včeraj so se na šesti seji sešli člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Obravnavali so rokovnik priprave in izdelave srednjeročnih ter dolgoročnih planov, predlog programa izvršnega sveta za letošnje leto, poročilo o izvajanju usmeritev vz-gojno-izobraževalnega dela, med drugim pa so spregovorili še o pripravah spremljajočih dokumentov resolucije za 1985. odlok še vrsto drugih pomembnih zadev. Govorili so tudi o osnutku sporazuma o usklajevanju davčne politike širšega celjskega območja ter obravnavali pripombe na osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985. Vso pozornost pa so člani izvršnega sveta namenili uresničevanju zdravstvenega varstva v. občini Velenje. O tem so že razpravljali na eni prejšnjih sej, glede na to, daje to gradivo zelo obsežno, pa so imenovali komisijo, ki je pripravila predlog ugotovitev, stališč in sklepov izvršnega sveta o tem vprašanju. O njih bodo razpravljali tudi zbor združenega dela velenjske občinske skupščine ter občinska zdravstvena skupnost. Ugotavljajo, da je razvoj zdravstva v občini občutno zaostajal za dinamičnim družbeno ekonomskim razvojem. Tako se vse bolj poglablja razkorak med zahtevami — potrebami in možnostmi obvladovanja zdravstvene problematike v občini. Poleg tega se na tem področju srečujemo z vrsto posebnostmi v slovenskem prostoru predvsem zaradi gospodarske strukture, velike fluktuacije, težkih delovnih pogojev, razkorak med statističnim in dejanskim številom prebivalstva itd. Skupščino opozarjajo na slabe prostorske razmere v Zdravstvenem centru, saj je že vprašljiva higiensko tehnična neoporečnost nekaterih obstoječih ordinacij (predšolski, šolski dispanzer in dispanzer za žene). Na prostorske težave zdravstveni delavci opozarjajo že dalj časa, zdaj pa so težave že tako velike, daje res treba nemudoma ukrepati. Proslava ob 40-letnici osvoboditve Srečanje delegatov 26 občin v Celju V Ce|ju so že pričeli s pripravami na srečanje borcev in mladine, ki bo v začetku julija. Med delegacijami iz 26 občin iz vse države bosta tudi delegaciji iz Titovega Velenja in ljubljanske občine Šiška. Po dogovoru bo v delegacijah posameznih občin po pet borcev in pet mladincev. Srečanje borcev in mladine v Celju bo osrednja proslava ob 40-let-nici osvoboditve v naši regiji. Namen teh, sedaj že tradicionalnih srečanj, je medsebojno bolje poznavanje in še zlasti razvijanje tradicij NOB in bratstva med našimi narodi. Lani so na osnovi sporazuma občin takšno srečanje organizi- rali v beograjski občini Rakovica, predlanskim pa v makedonskem Titovem Velesu. Kakšen bo program, ta čas še ni mogoče poročati. Dogovorili pa so se, da bo srečanje trajalo od 2. do 5. julija. V tem času bodo v Celju skupaj z borci proslavili tudi 50-let- ZA OTROKE VESELJE — ZA DRUGE — Letošnje obilno sneženje je povzročilo voznikom precej težav. Zlasti žato, ker je težko dobiti zimsko opremo. Zapadel sneg pa je tudi stanovalcem prinesel veliko nevšečnosti, saj je potrebno okoli vseh stanovanjskih hiš očistiti parkirne prostore, poti in pločnike. Kot kaže so se nekateri tega dela lotili hitro in z vso resnostjo. Tak primer je s Foitove 10, kjer so se stanovalci v torek že navsezgodaj spoprijeli z odvečnim snegom. Š tega čiščenja je tudi naš posnetek. Tudi Vekosova zimska služba ima letos veliko dela, Že.nekaj dni so v akciji. Sodeluje vsa razpoložljiva mehanizacija. Čistijo ceste v Titovem Velenju, Šoštanju in Topolšici. Njihov delovni čas je nepretrgoma, dan in noč. Kot so nam povedali, posebnih težav nimajo, imajo dovolj soli in peska, močno pa jih ovirajo nepravilno parkirani avtomobili, zaradi katerih je čiščenje precej oteženo. nico znanega zleta Svobod, ki je že leta 1935 prikazal moč delavskega razreda in razvoj njegove kulturne dejavnosti. Tedanja kapitalistična oblast se je delavske manifestacije s sprevodom skozi Celje in zborovanjem na Glaziji tako ustrašila, da je dejavnost delavsko prosvetnih društev Svoboda po tem zletu prepovedala, vendar pa ili izdelani osnutki referendumskega programa, nosilci nalog so skupščine in sveti krajevnih skupnosti ter krajevnih konferenc SZDL, do 20. febru-aija letos pa morajo po izdelanem rokovniku predsedstva krajevne konference socialistične zveze pripraviti zbore krajanov in na njih obravnavati osnutek referendumskega programa. Na zborih krajanov naj bi te tudi dokončno potrdili in v nedeljo, 21. aprila letos, glasovali vsi ZA nove pridobitve in hitrejši razvoj. Komite za družbene dejavnosti Nekateri premiki v vzgoji in izobraževanju Zadnji dan preteklega tedna so se na prvo sejo v letu 1985 sešli tudi člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti Velenje. Osrednja točka dnevnega reda je bila poročilo o uresničevanju sklepov in stališč občinske skupščine in skupščine občinske izobraževalne skupnosti o vzgoji in izobraževanju v velenjski občini. Med drugim pa so člani Icomiteja obravnavali še poročilo o delu tega organa v preteklem letu ter delovni program za letos. Zajetno poročilo o uresničevanju vzgojnoizobraževalnega dela ter nekaterih stališč, sklepov in smernic na področju vzgoje in izobraževanja so člani komiteja za družbene dejavnosti obravnavali zelo temeljito. Menili so, da so izvajalci na tem področju (vzgojno-izobraževalni zavod. Center sred- Center srednjih šol Posvetovanje pedagoških in strokovnih delavcev Center srednjih šol in vzgojno-izobraževalni zavod Velenje sta pripravila v torek posvetovanje pedagoških in strokovnih delavcev. Na njem so analizirali šolsko uspešnost učencev osnovnih šol Počitnice Za učence velenjske in mozirske-občine so se že pričele zimske počitnice. V petek so se zato vsi veseli vračali iz šol, čeprav ne vsi enako zadovoljni. No pa bodo vse kar ni bilo najbolje, nadoknadili v drugem polletju. Sicer pa — kdo bi sedaj pomislil na to. Pobočja so pobeljena in vabijo. velenjske občine v srednjem usmerjenem izobraževanju (1982/83— 1983/84), uspešnost učencev v prvem p'olletju prvega letnika te usmeritve v šolskem letu 1984/85, namere za vpis letošnjih osmošol-cev, predvidene razmestitve izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov in število oddelkov prvega letnika srednjeusmerjenega izobraževanja za šolsko leto 1985/86, možnost vpisa v rudarsko usmeritev, spregovorili pa so še o nadaljnjem izobraževanju v višjih in visokošolskih delovnih organizacijah ter se seznanili o proizvodno-tehničnih krožkih za učence 7. in 8. razredov osnovne šole ter računalniških krožkih. njih šol in Delavska univerza) od skupnega zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine in skupščine občinske izobraževalne skupnosti mnoga od njih Že začeli uresničevati. Izboljšala se je kvaliteta dela tako na osnovnih šolah kot tudi centru srednjih šol, izboljšalo se je tudi medsebojno sodelovanje. Povsem pa še to ni zaživelo z združenim delom. Sodelovanje se mora razširiti še na Gorenje in druge delovne organizačije v občini in ne le na Rudnik lignita. Najslabši uspeh v prvih razredih osnovne šole je zaskrbljujoč, vendar ga pogojuje struktura prebivalstva pri nas. Zato so člani komiteja za družbene dejavnosti menili, da bi delovne organizacije morale več prispevati k temu, da bi se delavci, ki nimajo končane osnovne šole, vključili v to obliko izobraževanja pri delavski univerzi, na starše otrok iz drugih republik pa vplivati, da ti vključijo svoje otroke že prej v izobraževalni proces in ne samo v malo šolo. Hkrati pa je treba za delavce iz drugih republik narediti več na kulturnem področju, še bolj kot doslej bi se morali učitelji na osnovnih šolah in Centru srednjih šol ..združiti" pri zaščiti učenca, in sicer z več urami za ponavljanje in utrjevanje snovi. Učni načrti z velikim številom ur v predmetnikih učence preobremenjujejo. Prav tako ni ustrezno usposabljanje Učiteljskega kadra z nekaterimi slabo pripravljenimi seminarji -in raznimi drugimi oblikami. Učiteljem — pripravnikom manjka več praktičnega dela ali pa uvesti zanje drugačno obliko pripravništva. Eno od stališč članov občinskega komiteja občine Velenje na petkovi seji je bilo, da je pripravništvo sestavni del izobraževalnega procesa, ki mora biti ustrezno. Uvedba kulturnih dni na šoli je za učence velika pridobitev, nedorečne pa so stvari pri organizaciji naravoslovnih dni, še zlasti (Nadaljevanje na 3. strani) itevllta 2'<7561 * glasilo SOCialiStiČne zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 17. januarja 1986 M TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA n. sol. o. VELIKA P0SEZ0NSKA RAZPRODAJA od 21. januarja do 2. februarja • KONFEKCIJE, • PLETENIN, • BLUZ IN SRAJC, • ČEVLJEV, Do 40 % ceneje za vso družino nama nama nama 2. stran* fiaS C&S OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje ★. 17. januarja 1985 Gorenje Glin, Lesna industrija Nazarje Uspešno leto 1984r obetavni načrti za jubilejno leto 1985 Delavci Gorenja glin, Lesne industrije Nazarje, so lanski načrt Fizičnega obsega proizvodnje presegli za okrog 4%. Najbolj so povečali proizvodnjo surovih iver-nih plošč, in to za dobrih 9 V tozdu Iverna so dosegli največjo proizvodnjo v vseh 14 letih, kolikor obratnje tovarna. Kljub Iztro-šeni opremi so izdelali 78;059 kubičnih metrov surovih ivernih plošč oziroma 6.059 kubičnih metrov nad planom, kar 2,229.000 kvadratnih metrov oz. 429.000 kvadratnih metrov več, kot so predvidevali, pa so jih oplemenitili. Na začetku leta, ko je zaradi pomanjkanja hlodovine proizvodnja močno zaostajala za načrti, je le malokdo pričakoval, da bodo v tej največji delovni organizaciji v občini Mozirje uspeli doseči dogovorjene kazalce gospodarjenja. Z doslednim uresničevanjem skupno dogovorjenih nalog so delavci Gorenja Glin ustvarili celo več, kot so sprva sami predvideli. Izdelali so za 3,6 milijarde dinarjev izdelkov, z izboljšano strukturo proizvodnje in zmanjšanjem stroškov (le-ti so bili nižji od predvidenih) pa so dosegli okrog 20 % dohodka več, kot so predvideli. Na tuje pa so prodali za 3,7 milijone dolarjev izdelkov. Izdelke stavbnega pohištva, okna so izvažali na Madžarsko, pohištvene elemente v Zvezno republiko Nemčijo, Avstrijo in Italijo, iverne plošče pa v Italijo in Zvezno republiko Nemčijo. Delavcem Gorenja Glin je v zadnjem letu dni uspelo, da so se, kar zadeva ustvarjeni dohodek na delavca, med 72 slovenskimi lesnopredelovalnimi organizacijami uspeli povzpeti s 40 na 25 mesto. V Nazarjah pa ob tem poudarjajo, da zadnje besede v teh gorenje GORENJE PROCESNA OPREMA, n.aol.o., Titovo DELAVSKI SVET DSSS razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJA SEKTORJA KOMERCIALE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS oglaša prosta dela in naloge: 2. VlSJI PRODAJNI INŽENIR (2 delavca) 3. PRODAJNI INŽENIR 4. SAMOSTOJNI REFERENT PRODAJE 6. OBUKOVALEC PRODAJNIH CEN 6. SAMOSTOJNI PROJEKTANT 7. TEHNIČNI RISAR 8. KOORDINATOR OSKRBE 9. FAKTURIST Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — visokošolska izobrazba ali višješolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju komerciale — aktivno znanje tujega jezika Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. pod 2. — dipl. inženir ekonomsko komercialne usmeritve — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje tujega jezika pod 3. — inženir elektronike ali inženir strojništva ^ — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — aktivno, znanje tujega jezika pod 4. — višješolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj pod 6. — višješolska izobrazba ekonomske smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje tujega jezika pod 6. — višješolska izobrazba tehnične smeri — 3 leta delovnih izkušenj na področju projektiranja avtomatizacije — strokovni izpit in aktivno znanje tujega jezika ood 7. končana šola za tehnično risanje pod 8. _ višješolska ali srednješolska izobrazba — 2 oz. 4 leta ustreznih delovnih izkušenj na področju nabave, uvoza, planirana pod 9. — ekonomski tehnik — končano pripravništvo Za navedena dela oz. naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo plana prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa oz. oglasa na GORENJE SOZD, DSSS, Sektor kadrovskih zadev, 83320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 46 dneh po poteku roka za prijavo. prizadevanjih še niso rekli. Boljše gospodarjenje je vplivalo tudi na osebne dohodke zaposlenih; lanskoletni povprečni osebni dohodek bo znašal okrog 24.500 dinarjev na zaposlenega. Letos slavi Gorenje Glin, Lesna industrija Nazarje, 85-letnico obstoja. Jubilej želijo obeležiti z novimi delovnimi dosežki. Tako načrtujejo kar 12 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje in 28 % povečanje vrednosti proizvodnje (16 % povečanja želi--j d doseči z izboljšano strukturo proizvodnje), na tuje pa bodo prodali za 4,925.000 dolarjev izdelkov. V Nazarjih načrtujejo za leto 1985 razrez 106.000 kubičnih metrov hlodovine (predvsem iglavcev), proizvodnjo 80.000 kubičnih metrov surovin ivernih plošč (pri čemer jih bodo že blizu 60 % oplemenitili) ter izdelavo 140.000 oken itd. Izdelki Gorenja Glin se bodo pojavili na novih tržiščih, sicer pa načrtujejo povečanje izvoza oplemenitenih ivernih plošč oziroma izdelkov iz njih. V Francijo bodo začeli prodajati pohištvene elemente iz oplemenitenih ivernih plošč, prvič pa bodo prodali na tuje tudi lepljene elemente iz masivnega lesa. V jubilejnem letu bodo okrepili naložbeno dejavnost. Tako želijo posodobiti celotno proizvodnjo v tozdu Zagarstvo. Pridobili bodo 5 % več žaganega lesa, izboljšali delovne pogoje ter zmanjšali število dejovnih mest. Načrtujejo še pričetek postopne modernizacije tehnologije v proizvodnji surovih ivernih plošč. V tozdu Stavbno pohištvo pa želijo odpraviti ozka grla, da bi ustvarili predvideno okrog 30 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Za investicije bo treba zagotoviti 670 milijonov dinarjev, pri čemer računajo mimo drugega tudi na mednarodna bančna posojila ter na sovlaganja pohištvene industrije za posodobitev tehnologije proizvodnje ivernih plošč. leta Seja občinske izobraževalne skupnosti Učencev iz v leto več V Četrtek je bila seja skupščine občinske izobraževalne skupnosti. Delegati so obravnavali devetmesečne realizacije finančnega načrta, spregovorili so o uresničevanju vzgojno izobraževalnega dela osnovnih šol, Centra srednjih šol, Delavske univerze in Glasbene šole v preteklem šolskem letu ter ocenili tudi nekatee podatke povezane z delom v letošnjem in prihodnjem šolskem letu. Na dnevnem redu je bilo še uresničevanje svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti in predlog programa občinske izobraževalne skupnosti za leto 1985. Osrednja točka je bila na tej seji skupščine vsekakor poročilo o uresničevanju vzgojno izobraževalnega dela naših šol v preteklem šolskem letu. Dobro pripravljeno gradivo pa vendarle ni imelo pravega odziva med delegati, kar pa je razumljivo, saj so nanizani problemi že oddaljeni in se odpirajo nova vprašanja in prav o teh bi delegati gotovo bolj živo razpravljali. Tako bi bilo bolje, če bi spregovorili, kako v prihodnje s celodnevno osnovno šolo, kakšni bodo šolski okoliši, pa o težavah, ki se pojavljajo v srednješolskem izobraževanju, kot je nadaljnja- širitev mreže šol, zagotavljanje pripravništva in delovne prakse, kadrovski plani organizacij združenega dela in podobno. Skratka problemi o katerih se občani pogovarjajo, ki jih pestijo, ki pa vendarle zelo poredko strokovno pripravljeni zaidejo na dnevne rede sej. Zelo nazorno so na del teh problemov pokazali tudi podatki o številu učencev in oddelkov na osnovnih šolah v prihodnjem šolskem letu. Na osnovnih šolah bo okoli 200 učencev več, tako da bo potrebno pridobiti devet novih oddelkov Na Centru srednjih šol so v letošnjem letu ponovno zabeležili manjše zanimanje za rudar- ske usmeritve, saj je bil vpis uresničen le 59 odstotno. Ta uspeh je slabši od lanskega, čeprav so delavci tozda Izobraževanje pri REK obiskali 160 osnovnih šol in tako nadaljevali z načrtno in kontinuirano akcijo usmerjanja za rudarske poklice. Tudi v programe srednje elektro, kovinarske in računalniške šole, je bil vpis v primerjavi s številom prostih mest za novince, realiziran le 91 odstotno. Zmanjšan vpis je bil tudi v kovinarstvu in strojništvu, medtem ko so na Centru srednjih šol v tem letu pridobili oddelek naravoslovno matematične tehnologije, kamor se je vpisalo 30 kandidatov. Zaradi očitno preslabe informiranosti se učenci kljub dobrim možnostim za pridobitev kadrovskih štipendij za deficitarne poklice, zanje ne določajo v dovolj velikem številu. _ Na Delavski univerzi še vedno opozarjajo na skromen odziv za pridobitev manjkajoče osnovne izobrazbe, za kar za-čuda, posebno organizacije združenega dela ne kažejo nobenega zanimanja. V pretekli šolski sezoni; pa tudi v letošnji očitno ne bo bolje, je upadel obseg družbenega izobraževanja in je bil najnižji v zadnjih 11. letih. Organizacije združenega dela pa so pokazale večje zanimanje za organizacijo manjkajočega strokovnega izobraževanja za svoje delavce. _ _ V Glasbeno šolo je v tem šolskem letu vpisanih 548 učencev, po nekaj letih pa so ponovno pričeli tudi z glasbenim poukom v Šmartnem ob Paki, kjer je trenutno 33 učencev. Velika ovira za strokovno in nemoteno delo je utesnjenost sedanjih prostorov, vendar pa bo ta problem vsaj delno odpravljen že letos, ko bo 25. maja predana namenu nova glasbena šola. Ker bo tu v začetku tudi osnovna šola, bo morala glasbena šola še naprej, vsaj delno, uporabljati prostore v domu kulture ali v domu učencev. Gorenje Procesna oprema Zadovoljstvo z Gorenjevimi orodji v NDR Lam je, kot smo že pisali, temeljna organizacija združenega dela Tehnološka oprema Gorenja Procesna oprema odpremila tovarni gospodinjskih aparatov v Elsterbergu v Nemški demokratični republiki 46 orodij za pre- delavo pločevine in plastike za novo tovarno električnih štedilnikov v vrednosti 978.000 klirin!"dh dolarjev. V Elsterbergu so, kot vse kaže, z , Gorenjevimi orodji nadvse zado-voiini. r»okaz zadovoljstva je prav gotovo sklenitev nove pogodbe za izvoz orodij, prav tako za novo tovarno za proizvodnjo električnih orodij. V Elsterberg bodo letos iz Titovega Velenja poslali 8 orodij za predelavo pločevine v vrednosti 270.000 klirinških dolarjev. Razvoj zdravstva... V Gorenju Procesna oprema računajo, da bodo s sodelovanjem z ljubljanskim Hermesom,_sklenili v tem letu nove Doeodbe za izvoz orodij v Nemško demokratično republiko. (Nadaljevanje s 1. strani) Inšpekcijske službe občine so dolžne ugotoviti, zakaj delovne organizacije niso zagotovile takšnega delovnega okolja, ki bi zagotavljalo zdravo delo. Zdravstvena služba mora sodelovati z združenim delom na vseh ravneh v skladu z zakonodajo o zdravstvenem varstvu, sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva in samoupravnim sporazumom o neposredni menjavi dela. Izpostavili so tudi še vedno odprta vprašanja razvojnih možnosti bolnišničnega zdravstvenega varstva v Topolšici. Odločitev o tem je nujna, temeljiti pa mora na takšnem obsegu del, da bodo lahko zagotavljali pulmološko in internistično zdravstveno varstvo za potrebe prebivalstva širšega slovenskega prostora. Interni oddelek pa naj bi se preusmeril v naslednjem srednjeročnem obdobju v dejavnosti kompatibiine z dejavnostjo pljučnega oddelka, zdravilišča ter razvijal ambulantno specialistične obdelave za potrebe osnovnega zdravstvenega varstva občanov Velenja in Mozirja. Člani izvršnega sveta pa so menili tudi, da mora za uspešnejše zdravstveno varstvo tudi Zdravstveni center bolj prisluhniti pripombam uporabnikov za organizacijo zdravstvenega varstva, boljšo izkoriščenost delovnega časa itd. Kot smo že omenili, bodo o predlaganih ugotovitvah, stališčih in sklepih izvršnega sveta skupaj z rokovnikom in nosilci nalog, govorili tudi delegati občinske zdravstvene skupnosti ter zbora združenega dela občinske skupščine. M. Z. Opravljena večina nalog projekta Prejšnjo sredo so se sešli na sejo delegati občinske raziskovalne skupnosti. Osrednja točka dnevnega reda te seje je bila vsekakor obravnava povzetka projekta Velenje 2000. To je osrednja aktivnost ob-. činske raziskovalne skupnosti v zadnjih letih. Doslej je bila opravljena že vrsto raziskav tako z ekonomskega, sociološkega in prostorskega področja. Izdelano je zelo obsežno delo, ki opredeljuje naš nadaljni razvoj. Povzetek projekta Velenje 2000 bomo objavljali tudi v Našem času. orvo nadaljevanje objavljamo že v tej številki. Na dnevnem redu zadnje seje je bil tudi osnutek programa te skupnosti za letošnje leto. Ta je sicer že srednjeročno opredeljen, vendar pa so ga nekoliko dopolni- li. Iz osrednjih nalog projekta Velenje 2000 bodo v letošnjem letu izdelali še razvoj komunalne in prometne infrastrukture ter organizacijo preskrbe prebivalstva — ostali sta namreč samo še ti dve nalogi. Programski odbor te skupnosti je lani razpisal, da bo ta skupnost sofinancirala raziskovalne naloge, ki jih bodo izdelali v delovnih organizacijah, so pa skupnega občinskega pomena. Tako so na zadnji seji potrdili vrsto takšnih nalog, ki jih bodo v letošnjem letu sofinancirali. Na zadnji seji so potrdili tudi sklep o ustanovitvi gibanja mladih Mladi raziskovalci za razvoj Velenja. To gibanje je v naši občini uspešno zaživelo že v preteklem šolskem letu. DO INŽENIRING p.o. TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja DO Inženiring oglaša naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. VODJA PRAVNO-KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA 2. VODJA PROJEKTA PRODAJE IN IZVEDBE I 3. VODJA PROJEKTA PRODAJE IN IZVEDBE II 4. NADZORNIKA MONTAŽE II in 5. SERVISERJA II Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1) — da imajo končano visoko izobrazbo pravne smeri, — opravljen strokovni izpit in — 3 leta delovnih izkušenj ali — da imajo končano višjo izobrazbo pravne smeri in — najmanj 5 let delovnih izkušenj pod 2) — da imajo končano visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri, — 3 ali najmanj 5 let delovnih izkušenj in — strokovni izpit ter — sposobnost za samostojno vodenje prodaje in izvedbe projekta pod 3) — da imajo končano vi$o ali srednjo izobrazbo gradbene smeri — opravljen strokovni izpit in — najmanj 5 let delovnih izkušenj pod 4) * — da imajo končano poklicno šolo kovinarske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj in — opravljen vozniški izpit pod 6) — da imajo končano srednjo izobrazbo elektro smeri — šibki tok in — 2 leti delovnih izkušenj ali — da imajo končano poklicno šolo za električaija — šibki tok in — 3 leta delovnih izkušenj in — v obeh primerih opravljen vozniški izpit. Delovno razmerje se skldpa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov Komisiji za delovna razmerja DO INŽENIRING plo. Titovo Velele, Trg mladosti 8. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30. dneh po poteku objave oglasa »NAŠ ČAS, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1.maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. telefon (063) 853^151, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 1200 dinaijev (na mesec 100 dinarjev), za tujino 2550 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februaija 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 17. januarja 1985 ★ Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas*stran 3 Komite za družbene dejavnosti Nekateri premiki v vzgoji in izobraževanju (Nadaljevanje s 1. strani) za učence od prvega do četrtega razreda osnovnih Sol. V naših izobraževalnih programih manjkajo usmeritve za dekleta. Člani komiteja so v razpravi menili, da bi moralT glasneje razmišljati o prestrukturiranju našega gospodarstva in dati kmetijstvu ustreznejše mesto. Med drugim so se vprašali tudi to, kaj na področju vzgoje in izobraževanja napoveduje projekt Velenje 2000? Ali pravilno ali napak usmerjamo našo mladino? Bomo ena od občin, ki bo viso-koizobražene kadre „usmerjala" v druge občine? Čeprav so se nekatere stvari na področju vzgoje in izobraževanja spremenile na bolje, imamo v občini prav tu še veliko težav. Med njimi prostorske. Zato je prav, da je izgradnja nove šole v Titovem Velenju ena od prednostnih nalog programa četrtega samoprispevka. Delo komiteja za družbene dejavnosti je bilo v preteklem letu kljub nekaterim oviram uspešno. sai je večina sprejetih stališč in sklepov dosegla svoj namen. Komite tekoče težave obvladuje na posameznih področjih, nekoliko težje pa rešuje tista vprašanja, ki so vezana na večja materialna sredstva (prostori v osnovnem šolstvu, zdravstvu). Težko je oceniti vpliv stališč in predlogov komiteja na gradiva, o katerih odločajo republiške skupščine. Večino stališč, ki jih je komite zavzel, so sprejele tudi delegacije za republiško skupščino, vendar bi bilo usklajevanje in povezovanje na tem nivoju ustreznejše že pred skupščinsko razpravo. Ko so člani ocenjevali delo komiteja v preteklem letu so menili, da so razprave na zborih občinske skupščine še vse preveč enostranske (sicer kot četrtega zbora). Tako organizirana skupščina se še ni uveljavila kot mesto določanja politike in razvojnih programov družbenih dejavnosti. Obsežen delovni program komiteja za družbene dejavnosti v letošnjem letu kaže, da čaka člane tega upravnega organa mnogo na-log na vseh področjih dela in življenja družbenih dejavnosti. Gorenje Mali gospodinjski aparati Letos na tuje 62 % izdelkov več kot lani Zaposleni v temeljni organizaciji Maligospodiniski aparati Nazarje Gorenje Gospodinjski aparati so lani izdelali 990.220 malih gospodinjskih aparatov v vrednosti nekaj nad 1 milijardo 67 milijonov dinarjev. V primerjavi z letom 1983 so povečali fizični obseg proizvodnje za 5 %. Za prodajo na tuje so izdelali 392.309 malih gospodinjskih aparatov v vrednosti dobrih 475 milijonov dinaijev. Za leto 1985 načrtujejo proizvodnjo 1,102.000 malih gospodinjskih aparatov, se pravi, da želijo povečati fizični obseg gospodaijenja za dobrih 11 %. Še bolj spodbudna pa je napoved, da bodo na tuje prodali 633.800 malih gospodinjskih aparatov oz. skoraj 62 % več kot lani. V Avstralijo bodo povečali prodajo električnih mešalnikov, prvič pa bodo na tamkajšnje tržišče začeli prodajati mlinčke za kavo. Tudi kupcem v Veliki Britaniji bodo povečali dobavo stenskih tehtnic, kavnih mlinčkov in električnih mešalnikov. Večje pošiljke malih gospodinjskih aparatov pa bodo poslali letos iz Nazarij tudi v Romunijo in Bolgarijo. Občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje Višje rejnine in nekatere družbenodenarne pomoči Na sredinem zasedanju obeh zborov občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje so delegati namenili največ časa analizi razvojnih možnosti socialnega skrbstva v obdobju 1986—1990 in do leta 2000 ter delovnemu načrtu te skupnosti za leto 1985. Med drugim pa so sklepali še o povišanju cen oskrbnega dne v Domu za varstvo odraslih Titovo Velenje, o osnovah in merilih za prispevke za celodnevno in dnevno oskrbo Invalidov po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, določili višje rejnine, draStenodenarne pomoči edini vir, obravnavali pa so še spremembo finančnega načrta občinske skupnosti socialnega skrbstva za leto 1984. Delovni program občinske skupnosti socialnega skrbstva za letos je znova bogat in obsežen, saj je tudi težav na tem področju zaradi padca realnih osebnih dohodkov in visoke rasti cen vedno več. Program storitev bo skupnost izvajala v okviru zagotovljenega, skupnega programa na ravni SR Slovenije ter občinskega programa. Glavne naloge skupnosti pa bodo tudi v letu 1985 storitve v zvezi z izvajanjem Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter uresničevanje nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakon in na osnovi teh izdani predpisi. Delavci Centra za socialno delo bodo svetovali pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju, skupaj še z nekaterimi izvajali diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami, pomagali posameznikom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok, zagotavljali •družbeno denarne pomoči, razvijali nego na domu . . . Nekatere nove naloge pa so v delovnem pro- gramu za letošnje leto zaradi pomanjkanja denarja le delno upoštevane. Delegati obeh zborov so na sredinem zasedanju potrdili tudi za 17 odstotkov višje cene oskrbnega dne v domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju. S to podražitvijo bo težaven gospodarski položaj domskega varstva le delno izboljšan, saj je namreč dvig življenjskih stroškov veliko večji kot je povišanje. Le na osnovi tega, ukrepov varčevanja in skrbnega gospodarjenja bodo delavci v domu obdržali primeren prehrambeni in ostali standard oskrbovalcev in sebi. Primerjava cen oskrbnega dne v velenjskem domu in drugih po Sloveniji kaže, da so te med najnižjimi v republiki. Od 1. januarja letos tako morajo oskrbovanci za bivanje v enoposteljni sobi z balkonom v novem delu doma plačati 584 dinarjev, v večposteljni pa 488 dinarjev. Od 1. januarja letos so višje tudi rejnine, in sicer za 47 odstotkov. „Kljub temu so te še vedno nizke," so v razpravi menili delegati. Za otroke, stare do 2 let bodo rejniki prejemali 12.971 dinarjev, od 2 do 7 let starosti 11.868, od 7 do 14 let 13.898 dinarjev, za otroke stare več kot 14. let pa 14.482 dinarjev. Rejnina za lažje umsko manj razvite pa znaša 15.612 dinarjev. Pri rejendh, ki so končali osnovno šolo in šolanje nadaljujejo, se pri določanju višine rejnine odšteje 50 odstotkov zneska štipendije ali vajeniške nagrade, ki jo mora k rejnini prispevati sam dijak. Iz dneva v dan višje cene in nenehna rast življenjskih stroškov terjajo višje družbeno denarne pomoči edini vir, saj,dosedanja višina teh ne zadošča za življenje upravičencev. Od 1. januarja letos so tudi te višje, in sicer znašajo 11.800 dinarjev (doslej 8.000 dinarjev). Krajevna skupnost Staro Velenje 25. januar - krajevni praznik Lani so v krajevni skupnosti staro Velenje praznovali 1. krajevni praznik. V spomin na 15 talcev, ki so jih ustrelili v Starem Velenju. Letos, 25. januarja, bodo praznovali ie drugič. In prav tale čas pred praznikom je priložnost, da krajani pregledajo svoje delo. Zato smo jih tudi obiskali. Pogovora so se udeležiU: Ivo KadlUek, predsednik krajevne konference SZDL, Majda Zbičaj-nik, predsednica sveta krajevne skupnosti, Lojze Ojsteršek, pred- da bi tudi njihovi domovi postali topli. Toplifikacija Starega Velenja je bila in še bo prva velika naloga, ki so jo v nekaterih predelih že speljali do konca. Danes so topli radiatorji že v petintridesetih hišah na Partizanski cesti, računajo pa, da bo še letos, po izgradnji primarnega voda toplo še v stoosemindvajsetih hišah. Krajani so zgradili kar 6500 metrov sekundarnega toplovodnega omrežja, skupna vrednost tako zgrajenega omrežja znaša po projektih 62 Pogled na Stari trg sednik skupščine in Alojz Štih, bivši predsednik skupščine in član novoizvoljenega sveta krajevne skupnosti. Ze takoj na začetku našega pogovora z njimi niso mogli skriti ponosa, da jim je Celjsko cesto uspelo preimenovati v Cesto talcev, štrbenkovo cesto, po domačinu, ki je 6. aprila leta 1941 kot pilot padel nad Beogradom in v Srebotnikovo cesto, po prvem partizanu iz Šaleške doline, ki je padel star komaj osemnajst let, in v Stari trg. Letošnje praznovanje bo v dvorani Gasilskega doma v Starem Velenju. Pripravili bodo kratek kulturni program v katerem bodo nastopili učenci osnovne šole Antona Aškerca, zapel pa bo tudi pevski zbor Kajuh. Prav gotovo pa si bo veliko krajanov z zanimanjem ogledalo foto razstavo, pregled njihovega dveletnega marljivega udarniškega dela. Prikazali pa bodo tudi diapozitive in obudili spomine na prvo tako veliko krajevno udarniško akcijo, v kateri je vsako gospodinjstvo pri napeljavi toplovodnega omrežja, poleg denarnih prispevkov, opravilo kar 500 udarniških ur. NAJVEČJA NALOGA ŠE NI SKLENJENA Veliko smo že pisali o prizadevnosti krajanov Starega Velenja, milijonov 300 tisoč dinarjev. Od tega je bilo družbenih sredstev za 13 milijonov dinarjev, sami so s prispevki zbrali 15 milijonov dinarjev, opravili pa so tudi preko 50 tisoč udarniških ur. Če jih preračunamo v denar, predstavljajo nadaljnih 15 milijonov in 500 tisoč dinarjev. To pa še ni vse. „Vsi smo ob tem bogatejši tudi za marsikatero izkušnjo, ki jo bomo s pridom uporabili pri nadaljnji izgradnji objektov v krajevni skupnosti, kajti naši načrti so še veliki," je ob tem dejal predsednik krajevne konference SZDL, Ivo Kadliček. Ob tem pa smo jih seveda povprašali tudi, kako pri njih deluje samouprava, kako aktivne so družbenopolitične organizacije in kako društva. Tu pa kot izgleda, ni vse tako idealno, kot pri izgradnji toplifikacije. V preteklem letu so izvolili nove samoupravne organe v krajevni skupnosti, predvsem svet je imel v tem času polne roke dela, zelo delavna pa je tudi skupščina. Drugače pa je z delegacijami. Te niso delale tako kot bi morale. Drugače je posameznimi, delegati, saj so nekteri zelo pridni. Vzrok za nedelo iščejo v delegatskih gradivih. Problemi se razkosajo na veliko samoupravnih interesnih skupnosti, tako da problem ni celovito obdelan. Toda nekako so že zadovoljni, ko govorijo o delegacijah za SIS materialne proizvodnje, za izobraževanje, socialno skrbstvo, otroško varstvo ... Tu pa je še slabše. ..Povejmo kar po resnici. Tu smo komaj zagotavljali delegate, da bi bile skupščine teh interesnih skupnosti sklepčne," pravijo. Kako pa je z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi? Socialistična zveza kot najbolj množična organizacija je sicer nosilka vseh večjih akcij, sodelovala je pri razreševanju vseh krajevnih problemov. ,,Bili pa smo zato nekoliko manj aktivni pri izvajanju nalog, ki smo jih dobili iz občinske konference SZDL. Tu smo zamujali, včasih pa tudi nismo dovolj dobro speljali kakšne naloge," so samokritični. Se bolj pa so, ko so se razgovorih o mladih, o osnovni organizaciji socialistične mladine. Mladi sodelujejo sicer pri vseh nalogah, nI pa jih čutiti kot organizacije. Čeprav se trudijo, da bi se tudi tu kaj premaknilo, še vedno ugovarjajo, da stojijo na istem mestu. Ko govorijo o delu osnovne or- Gradnja primarnega voda aa Žaro vi, gradbeni del ganizacije ZK v krajevni skupnosti Staro Velenje, povezujejo problem neaktivnosti, s problemom kadrovanja. ,,Ne dobimo pravih ljudi, čeprav so komunisti med najbolj marljivimi ljudmi pri vsaki akciji. Žal pa njihove avantgardne, vodilne vloge, ni čutiti." Zelo pa so pohvalili borčevsko organizacijo. Ta je najbolj aktivna, pravijo. V krajevni skupnosti se veliko opirajo na njene zaključke. „Res je hvalevredna," pravijo. Prav tako dobro pa dela tudi Zveza rezervnih vojaških starešin. Med društvi izstopajo taborniki, pred ustanovitvijo je društvo prijateljev mladine, od katerega veliko pričakujejo. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi gasilcev in pa potrošniškega sveta, ki je zlasti v času bencinskih bonov in bonov za pralne praške, vzorno odigral svojb vlogo. Kako naprej? Seveda so si tudi za naprej postavili nekaj pomembnih nalog. Pridni kot so, jih bodo verjetno tudi uresničili, če bo le sredstev dovolj. Toda z udarniškim delom in dobro voljo se marsikak dinar bogato oplemeniti. Na Zarovi bi radi pokrili vmesni odsek Trebušnice, v dolžini približno 150/ metrov, na. njej pa speljali enosmerno cesto. Tudi kanalizacija na Partizanski jih teži že precej let. ,,To je verjetno edina mestna ulica, ki nima urejene kanalizacije,'" pravijo z grenkobo. Ta problem se odlaga in odlaga že nekaj let in tipajo, da bo sedaj le prišel na vrsto. Želijo si tudi asfaltne prevleke na že obstoječih makadamskih cestah in povezave z novimi hišami. Ta problem je ,,dolg" kar 200 metrov. Seveda, to je jasno, pa bodo v tem letu končali tudi s toplifikacijo. V vse zaselke pa bi radi tudi nekaj telefonov. Že lani, ko smo bili pri njih na obisku so se pošalili, da bodo potem, ko bodo končali to veliko in težko nalogo, imeli več časa tudi za druge aktivnosti, med njimi tudi za šport. In prav rokometno igrišče je tisto, ki bi ga radi uvedli. Da pa bo tudi v Starenj Velenju svetleje, jih čaka še ureditev razsvetljave. Veliko kajne? Toda kot smo že omenili, dobre volje in zagnanosti jim ne manjka, če bo le denar. Sredstva, sredstva Od kod denar za tako smelo zastavljen načrt? Ne gre dvomiti, da je vse, kar so zapisali v program potrebno, kajti vse, kar so planirali so dobro in tehtno premislili. Ob tem pa so se velikokrat spomnili ■tudi tega, da jih je novo mesto dolgo puščaio zadaj. Zato računajo tudi na pomoč, na solidarnost drugih krajevnih skupnosti, na viške, če bodo ostali od A in B programa 3. krajevnega samoprispevka, saj jim je bila ta pomoč že nekajkrat obljubljena kot pravijo. Tu je tudi 4. samoprispevek, nekaj pa bo „kapnilo" tudi iz sredstev SKISa. Za delo, za to pa se ni bati. Pa tudi varčni so, da je kaj. Naj povemo ob koncu samo še to, da tajnice v krajevni skupnosti že nekaj časa nimajo. Iz denarnih razlogov. ,,Preveč prispevkov je bilo treba odvesti za honorarno delo, tega pa ne zmoremo. Zato pa ta denar toliko bolj prav pride pri ostalih aktivnostih," so sklenili naš pogovor in povedali še to, da so si delo tajnice kar sami porazdelili. mkp, foto: L. O. Po udarniškem delu se sliši tudi Slovenska pesem STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE Zbor delavcev Strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Titovo Velenje razpisuje prosta dala In naloga STROKOVNEGA DELAVCA NA SAMOUPRAVNO-PRAV- NEM PODROČJU Pogoji: 1. Visoka (ali višja šola) pravne smeri 2. 1 leto delovnih izkušenj Kandidati naj svoje vloge pošljejo v 8 dneh na naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje, Šaleška 19. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. jlLtir 4. so* * nas cas NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje* 17. januarja 1985 Center srednjih šol Jamarski klub Speleos S sodobnimi metodami do znanja tujih jezikov Na Centru srednjih šol se ukvarjajo s tečaji nemškega in angleškega jezika že od leta 1978, ko jim je Gorenje podarilo lep, predvsem pa sodoben fonolaboratorij, opremljen s 35 magnetofoni. Prav zaradi teh učnih sredstev in dobrih pedagoških metod so tečaji že vsa leta zelo obiskani. In kaj načrtujejo v letošnjem letu? Ze v februarju bodo pričeli s tečajem nemščine II in dvema angleška tečajema, prve in tretje stopnje. Za vse tri tečaje še sprejemajo prijave. Na Centru srednjih šol ob teh tečajih seveda pričakujejo predvsem odziv organizacij združenega dela, saj je za; številna dela znanje tujega jezika nujno za uspešno opravljanje nalog. Veliko je zanimanje predvsem za nemščino, ker v večini, osnovnih in srednjih šol poučujejo angleški jezik. Nemščina pa je zaradi naše tradicionalne navezanosti na nemško govorno območje in bližino meje za naše razmere skoraj nepogrešljiva. Zaradi velikega povpraševanja so se na Centru srednjih šol odločili, da bodo poleg splošnih tečajev organizirali tudi posebne tečaje. Prvi tak tečaj je bil lani pripravljen v sodelovanju z VEKS za tiste, ki potrebujejo znanje angleškega jezika za zunanjetrgovinsko registracijo. Tudi v letošnjem letu že zbirajo prijave za tak angleški tečaj, pripravljajo pa tudi nemškega, prav tako v sodelovanju z VEKŠ Maribor. Tečaje bodo organizirali takoj, ko bo prijavljenih dovolj kandidatov, lahko pa tudi po naročilu za eno ali več delovnih organizacij. V septembru nameravajo popestriti ponudbo tudi z otroškimi tečaji nemškega jezika, kakršni potekajo v Ljubljani v Pionirskem domu. Na podlagi prijav, ki jih že zbirajo, bodo pripravili gradivo tako, da bo ustrezalo določeni starosti otrok. Izkušnje namreč kažejo, da se otroci tujih jezikov učijo hitreje in bolj uspešno, kot pa odrasli začetniki, zato je potrebno njihove sposobnosti pravočasno razviti. Delo v fonolaboratoriju je uspešnejše. Amaterski film »Kletka" Ena od oblik sodelovanja med Kino kluhom Gorenje in Kinom 16 je projekcija filmov velenjskih amaterjev na rednih torkovih predstavitvah Kina 16. To je učinkovit način predstavitve filmov tudi širšemu občinstvu ter priložnost za njihov izstop iz anonimnosti. iz katere jih sicer ne more izvleči niti vsakoletni festival velenjskih amaterskih filmov. Projekcija kratkega amaterskega filma Kletka, avtorja Toma Čonkaša, je pokazala, da gre za delo, ki si zasluži ogleda tudi širšega avditorija in ne le maloštevilnih ljubiteljev amaterskih filmov. Film Kletka je skoraj polurni, žanrsko neenoten film; je namreč razmeroma posrečena kombinacija igranega. animiranega in dokumentarnega filma. Na videz povezano delo je najboljši izdelek velenjskih amaterjev v zadnjihr letih (oceno je treba vzeti z določenim zadržkom, ker temelji na pripravi s filmi iz dvoletne produkcije velenjskega kino kluba) tako po ambicioznosti projekta v izbiri teme kot tudi v realizaciji. Conkašev film je navidez neobvezni niz prizorov iz življenja delovnega ljudstva, ki se pričnejo z jutranjim prebujanjem, odhodom na delo, s V svetu odraslih Ljudje se med seboj Razlikujemo. Vsi imamo svoje značaje. Velike razlike se "pojavljajo med odraslimi in mladino. Starejši se ne morejo tako hitro vživeti v kakšno nepoznano družbo, medtem ko otroci vzpostavimo stike v trenutku. Starejšim se zdi današnja glasba nemogoča, všeč so jim le stare skupine in pesmi, všeč so jim pevci njihovega časa in njihove mladosti. Saj tudi današnje pesmi niso vse slabe. Tudi na te pesmi se da plesati. Nekaterim se zdijo novi plesi zelo zgrešeni. Toda ti se plešejo po vsem svetu in niso tako slabi. Moda je bila v njihovem času drugačna, zato se ji smejijo. Ampak nosili so ,,gezbi" hlače, hlače na ,,tri četrt", sedaj pa se jim zdi vse tako smešno.. Le kaj nas loči, da smo tako različni? To je najbrž čas. Janez Simonič, 7. razred OS bratov Letonje, Šmartno ob Paki ff prikazi dela v tovarni, s popoldanskim vrtičkarstvom in podobnimi konjički, končaj5a se s prizori iz »nočnega življenja«. Ce bi se avtor zadovoljil le s temi prizori, tedaj film ne bi bil kaj več kot tendenciozno slikanje srečnega in neproblematičnega življenja samo-upravljalcev v industrijs.ko srednje (ne)razviti deželi. Očitno pa je, da to ni njegov namen, saj skupaj s prizori potekajo slike, ki pred te prizore postavijo vse prej kot optimistični predznak. Iz njih izhaja nelagodje. ki je podkrepljeno z zvokom na začetku in ob koncu filma. Gre za sicer učinkovito zrežirano in posneto, vendar naivno poantirano začetno sceno dveh parov rok s svečo, ki se ponovi proti koncu filma; roki si pred črnim ozadjem podajata svečo. Plamen v končnem prizoru ugasne, da bi ponovno zaživel v množici plamenov sveč. Ta prizor spominja na s svečami okrašeno pokopališče ob dnevu mrtvih ali pa večkratni posnetki žičnate ograje in rešetk ter kontrast med otroškimi in starčev-skimi podobami in podobno. To vzporedno dogajanje je poskus preseganja opisa, s kamero. Učitni namen je vpisati avtorjev odnos do sveta. "Po formalni plati mu to tudi uspeva: delno z zvokom, bolj s skladnostjo montaže in ritma ter izbiro scene. To je plat, ki dviguje film nad dokumentarne in naključne posnetke. Veliko bolj pa je problematična vsebinska plat. v kateri je avtor odločno prešibak s svojo poenostavljeno in posplošeno idejo o tem, da svet ni narejen po človekovi meri. Tudi prizadevanje to idejo s filmskim jezikom konkretizirati (aluzije na kletko — »ječo življenja«, končnost človekovega življenja in podobnimi aspekti usode, pred katero je človek brez moči), ni nič manj poenostavljeno in zato tudi stereotipno. Se manj pa je prepričljiv poskus dati družbeno dimenzijo tako pojmovani usodi v monologu o razkoraku med »marksistično« šolsko teorijo in družbeno prakso. Kljub tej pomanjkljivosti pa Kletka presega sivino poprečne amaterske produkcije filmov. Razen omenjene formalne plati je vrednost tega filma v avtorjevi sposobnosti tudi najbolj ba-' nalne prizore posneti tako, da so zanimivi. Žal. pa se ni izognil pasti, v katero se ujame večina amaterjev. Preveč ambiciozno si je namreč zastavil nalogo dati sporočilu filma globino in univerzalnost. čemur pa ni bil v celoti kos. Zato tudi njegov neuspeh v prizadevanju nekoncizno idejo in poenostavljeni odnpsdo sveta filmsko predelati v sporočilff. Vsekakor tudi v zvezi s Kletko velja upoštevati nekoliko zlobno izjavo Williama Goetza, režiserja filma Sajonara, ki je ob neki priložnosti dejal: »A picture should also be a fine time. If you wanto to send a messages. call Westem Union, as somebody said once«. Poanta te izjave je torej v tem. da če že želiš oddati sporočilo, je najboljši način poslati s pošto. Silvo Grmovšek V leto 1985 s smelejšimi cilji Po začetnih uspehih v prejšnjih letih inodkritju nekaterih novih rovov, predvsem v Hudi luknji, kar je to jamo podaljšalo s 740 m na okoli 1200 metrov, so velenjski jamarji združeni v klubu Speleos, v svojih prizadevanjih nekoliko popustili. Morda je k temu pripomoglo tudi to, da velika želja o ponovni ureditvi jame za turiste, tako kot je bila že pred in po vojni, ni niti kanček bliže uresničitvi, seveda pa je svoje prispevalo tudi pomanjkanje ustrezne opreme in slabša organizacija. No, kljub temu preteklo leto ni bilo povsem neuspešno. Pripravili so dva tečaja za začetnike, skupno s potapljači pa so ponovno iskali možnosti, da bi skozi pritočni sifon Ponikve prodrle še dlje v notranjost hriba Tisnika, morda pa celo našli izhod na tej strani Hude luknje. V lanskem letu je dokončno podobo dobila tudi njihova ,,koča", v katero bo v letošnjem letu še potrebno napeljati vodo in elektriko, a jo že sedaj s pridom uporabljajo za sestanke in ob raznih akcijah. Posamezni člani so vložili zelo veliko naporov v izgradnjo tega objekta, za katerega so porabili manj kot 100000 dinarjev v njem pa so uredili kuhinjo, družabni prostor in sobe. Opravljeno je bilo okoli 10.000 ur udarniškega dela, nekaj materiala pa so prispevali bližnji domačini. S tečaji, ki so jih v prejšnjem letu pripravili za nove člane, niso bili povsem zadovoljni. Na osnovi pobud iz prejšnjih let, ko je tečajnike zanimal le praktični del tečaja in ko je marsikoga že na uvodni teoretični del odvrnil od sodelovanja, so tokrat pripravili tečaj, kjer so kar med praktičnim delom spregovorili tudi o teoriji. Toda nova plezalna tehnika imenovana „dedec", ki se sedaj v jamarstvu, se je pokazala kot pretrd oreh za takšen način poučevanja in zato uspehi niso bili takšni, kot so si želi. Poseben problem so imeli v preteklem letu tudi z vrvmi. Za to sodobno plezalno tehniko pri kateri se nič več ne uporabljajo jamarske lestvice, ampak je vrv V skoraj 400 metrov dolgo Medvedjo jamo v Hudi luknji sta leta 1975 po napornem plezanju prva stopila Mišo Čulk in Janez Ravljen. edini nosilni element potrebujejo namreč ,,super statik" vrvi, ki pa so drugačne, kot jih uporabljajo alpinisti, saj je njihova razteznost zelo majhna. Zal pa teh v Jugoslaviji praktično ni in tako ostaja pomanjkljiva oprema tudi v tem letu eden od tistih problemov, ki bodo ovirali delo članov tega kluba. Sicer pa so letošnji načrti zopet bolj smeli, zahtevali bodo veliko dela in prizadevnost vseh članov tega kluba. Tako želijo uspešneje kot v preteklem letu pripraviti dva tečaja, skupno z jamarskim klubom Podlasica iz Topolšice se bodo lotili raziskovanja področja Zaloke, Arheološkemu zavodu iz Ljubljane pa naj bi pomagali raziskati jamo Spehovko, kjer kaže, da bi morda še lahko našli orodje in okostje jamskega človeka. Seveda pa bodo večino akcij tudi v tem letu namenili nadaljnjim raziskavam Hude luknje, saj najbrž ta naša najbližja in na Štajerskem tudi najdaljša podzemna lepotica skriva v svojih nedrjih še marsikatero zaftimivost. B. Z. Veliko prostovoljnega dela je bilo potrebno za ureditev jamarske „koče'' Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline Boljši odnos do ptic pevk "Med osnovne dejavnosti društva za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline, ki so ga na pobudo ljubiteljev ptic ustanovili leta 1967, sodi nenehna skrb za ptice pevke, predvsem zunanje. Seveda pa 54 članov društva, od tega je 17 mladih, ljubiteljska gojijo tudi sobne ptice. Približnf do leta 1975 je bilo delo društva izelo otežko-čeno, saj niso imeli 4/ojih prostorov. Po daljšem iskarflujimjebivši RŠC odstopil paviljon poleg športnih garderob NK Rudarja. Leta 1977 je društvo praznovalo 10-letnico obstoja, razvili so tudi društveni prapor, kije prvi te vrste v Jugoslaviji, Tri leta kasneje je društvo doseglo velik uspeh, saj so v Ravnah pri Šoštanju odprli or-nitološki rezervat. To je z zakonom zaščitena gozdna površina na kateri so postavili preko 350 različnih valilnic. Nenehna skrb društva so tudi krmilnice, za katere jim je letos les odstopil rudnik. Sicer pa ugotavljajo, da so v zadnjih sedmih letih ljudje precej spremenili odnos do ptic pevk, ki živijo v naravi. Veliko več je krmilnic v parkih, dvoriščih in drugod, kar je bila še pred leti prava redkost. Ponovno so se v naše parke vrnili kosi, liščki, brglezi in druge ptice pevke. Seveda člani društva še naprej va- bijo ljubileje ptic, da jim zlasti pozimi, ko si težko poiščejo hrano, posvetijo ka največ pozornosti. Tudi pri tem društvu ne manjka težav, zlasti jih pesti pomanjkanje finančnih sredstev, predvsem za nakup hrane za ptice J^enomer je dražja, potrebovali pa bi je vse več, pri tem pa ni treba posebej omenjati, da izdelava krmilnic in valilnic tudi ni poceni. Dotacije nimajo, edini vir dohodkov so vsakoletne razstave; sobnih ptic, sem pa iahko štejemo še prodajo novoletnih koledarjev. Že uvodoma smo zapisali, da člani društva ljubiteljsko gojijo tudi sobne ptice. Z njimi vsako leto sodelujejo na razstavi v Titovem Velenju kjer opravijo tudi strokovno ocenjevanje. Znajbolje ocenjenimi pticami sodelujejo tudi na republiških in državnih razstavah in tekmovanjih. ,,Lanska_ razstava sobnih ptic, kije bila od 17. do 22. novembra v avli osnovne šole Antona Aškerca. je bila po številu ptic. kar 250 jih je bilo, doslej ena največjih.Za razstavp je vladalo veliko zani-maje, saj so ljitelji sobnih ptic že prvi dan kupili okrog 30 različnih vrst ptic, z njo pa smo želeli prikazati, kakšne vrste lepotic lahko sami vzgajamo in razmnožujemo, kako jih hranimo in negujemo. Ker seje zima, sicer neuradno, že pričela so ob tej priliki naši člani obiskovalcem dajali tudi nasvete kako pozimi krmiti ptice pevke v-naravi. Obenem s to razstavo, smo pripravili tudi razstavo risb, ki so jo pripravili učenci osnovne šole Antona Aškerca na temo ptic, avtor najbolje ocenjene risbe pa je za nagrado prejel sobno ptico,« je o pravkar sklenjeni razstavi sobnih ptic povedal predsednik društva za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline Rudi Imperl. B. Mugerle FOLKLORNI KOTIČEK • FOLKLORNI Kovanci -vsa dekletova dota 17. januarja 1985 * Titovo Velenje OD TU IN TAM stran 5 Iščemo najstarejšo fotografijo V tej naši rubriki danes objavljamo dve stari fotografiji mesta Šoštanj. Poslala nam jih je Amalija Arzenšek iz Šo- štanja. Takrat, ko sta nastali ti fotografiji, je bila Amalija stara 14 let. Prva prikazuje hotel Avstrijo, sedanji Kajuhov dom, druga pa je panorama mesta. Fotografije je posnel Anton Kocuvan, nastale pa so leta 1912. Gostovanje s „Traviato" V petek 18. januarja 1985 ob 19.30 bo v Kulturnem domu v Titovem Velenju gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora z opero TRAVIATA. Sodi med najbolj priljubljene in pogosto predvajane opere. Vlogo glavne junakinje Violette Valery bo zapela Olga Gracelj, ljubimca Alfreda Germonta pa Miro Solman. Dirigent orkestra bo Boris Svara. Kulturne Človek in mitologija v slikah Ludvika Pandurja V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik bo, v četrtek 17. januarja 1985 ob 18. uri, otvoritev razstave olj in paste-lov akademskega slikarja Ludvika Pandurja. Izhaja iz slikarske družine, ki je tudi njemu vzbudila občutek za likovno izražanje. Študiral je na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu iri diplomiral 1970. leta pri prof. A. Mezdjiču. Tri leta je delal v delavnici prof. K. Hegedušiča, kjer si je pridobil veliko izkušenj. Sedaj je zaposlen na Pedagoški akademiji v Mariboru, kjer svoje znanje posreduje mladim ustvarjalcem. Razstavlja samostojno in v skupinah. Slika predvsem v oljni tehniki in pastelu in tako se bo predstavil tudi v Titovem Velenju. Njegovo slikarstvo je sinteza sedanjosti in preteklosti v zelo intenzivni izvedbi. Razstava bo odprta do 5. februarja 1985 vsak dan, razen četrtka, od 10.—18. ure, v soboto pa od 8.—13. ure. V soboto 19. januarja bo vodstvo ob 10. uri! Domači tednik NAŠ ČAS v vsako hišo! Tokrat se bomo podali v Bosno in Hercegovino in si ogledali starobosansko kolo ali Glamof, kot mu pravimo', ker je doma na kraških poljih v okolici Glamoča. Ko boste prebrali do konca, boste lahko ugotovili, da se razlikuje od srbskega kola. Razlika je tako očitna, da ju nikakor ne moremo zamenjati. Poglejmo najprej nošo. Moški imajo na glavi kapo, katere posebnost je čop, ki prosto visi na levi strani. Srajca je zanimiva po tem, ker ima zelo široke rokave, ki se ne zapenjajo. Na sebi imajo še telovnik, okoli njega pa ovit širok pas. Na vse to se ,,obleče" še ogrtač. Pravzaprav se ne obleče, ampak se samo ogrne preko leve rame. Od tod tudi ime. Hlače so zgoraj široke, spodaj ozke in so brez žepov. Na nogah imajo copate. Posebnost ženske noše pa so kovanci, ki so prišiti na sprednjem delu obleke. Ti srebrniki so bili včasih tudi vsa dekletova dota. Ko smo že ravno pri posebnostih, si oglejmo še eno, po kateri se ta ples tudi razlikuje od drugih: Je namreč ples brez glasbene spremljave. Ritem mu daje le topotanje korakov in žvenket nakita, kovancev na nošah. Le v malokaterem plesu je socialni karakter tako izrazit, kot prav tu, saj se življenje na skopi kraški zemlji močno odraža v njem. Fantje si tako izbirajo svoje bodoče žene — z močnim potresovanjem rok in vse težjimi plesnimi figurami preizkušajo moč in vzdržljivost deklet. V kolu ima posebno vlogo kolovodja, ki s svojimi povelji usmerja ples in menjuje ritem korakov. Med plesom je opazna vodilna vloga plesalcev, ki z načinom plesa izražaio moč in silovitost. Cel ples se namreč pleše po celih stopalih in brez upogibanja v kolenih. Se pravi, da se pleše s,,trdimi" nogami. Pri plesalkah so koraki manj izraziti, vendar nič manj odločni. Naša postavitev se prične s pesmijo deklet in pojejo dvo-glasno. Po pesmi dekleta nekaj časa sama plešejo v kolu, nakar se jim pridružijo fantje. Vsak izbere tisto plesalko, ki mu je všeč. V začetku plesa je tempo počasen, ki se stopnjuje, tako da tik pred koncem doseže svoj višek. Verjetno si lahko predstavljate, da bi nas po tem plesu oželi kot mokro cunjo. •Vendar je ta ples tak, da na odru vžge, kot pravimo in nemalokrat ga moramo ponavljati in ob burnem aplavzu kar splahni utrujenost. Ta ples je tudi eden izmed prvih, katerega korake se začenjajo učiti tisti, ki so pričeli z obiskovanjem folklore. Saj korak pravzaprav ni težak, z njim pa si pridobiš kondicijo, če je seveda nimaš že prej. Ja, kondicija je pa zelo važna. No, če redno hodiš na vaje, si jo tudi pridobiš. Pred vsakimi vajami pa se seveda ogrejemo in se tako pripravimo na plese. Na vsakih vajah določimo nekoga, ki vodi ogrevanje. Vsak ima seveda svoj način, tako da nam to le še popestri vajo. Ob vsem tem pa se večkrat prav iz srca nasmejimo. Smejati se pa tudi moramo znati, saj'je to tudi del koreografije, ko si na odru. Poslovimo se torej s smehom in pa nasvidenje do prihodnjič. Vili Grabner Pogled skozi okno Skozi okno se mi odpira čudovit pogled. Vse je belo. Grmovje se upogiblje pod težo snega. Spet me prešine tisti občutek tesnobe. Želim si ven, na sneg. Zdi se mi, da se bom razpočil . Kaj pa, če se bo sneg stopil, me prešine. Otresem se črnih misli in občudujem to snefrio leper to. Simon Goličnik, 6. a OŠ Karel Destovnik-Kajuh, Šoštanj ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH KOZA KOTO Kotska tobus kmetijskih Pri zadnji komandi ..mjesto" se plesalci obrnejo proti občinstvu, plesalke pa v polkrogu plešejo okoli njih. prireditve v januarju Četrtek, 17. januar 1985, ob 18.00, razstavni prostor v knjižnici Titovo Velenje Otvoritveni ogled razstave slik LUDVIKA PANDURJA iz Maribora. Razstava bo odprta do 5. 2. 1985. Petek, 18. januar 1985, ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje Guiseppe Verdi: TRAVIATA, opera v 4 dejanjih — SNG Maribor z gosti. Dirigent: Boris Svara, režiser F. Potočnik. Pojejo: Olga Gracelj, Nika Vipotnik, Ida Ne-dok, Jurij Reja, Miro Solman, Antonio Filippatos, Janez Lotrič, Emil Baronik, Josef Fejk in drugi. Vstopnice 400 din. Popusti običajni! Sobota, 19. januar 1985, ob 17.00 in 20.00, dom kulture Titovo Velenje ■Tekmovanje vokalno-in-strumentalnih skupin zabavne glasbe v organizaciji Estrade Valjevo. Vstopnice 250 din. Popustov ni! Sreda, 23. januar 1985, ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje BELVEDERE ENSEMBLE, godalni kvintet, Dunaj — koncert. Na sporedu so stari dunajski plesi od W. A. Mozarta do J. Straussa. Koncert je posredoval Avstrijski generalni konzulat v Zagrebu. Vstopnice 150 din. Popusti običajni! Petek, 1. februar 1985, ob 19.00, knjižnica Titovo Velenje Petkov kulturni večer — X. jubilejni festival Kino kluba GORENJE Titovo Velenje. Sinmas^as"-~™ STRAN MLADIH _Titovo Velenje ★ 17. januarja 1985 Spomnili smo se Čas: december 1984! Kraj: Celodnevna osnovna šola Bratov Mravljakov, Šalek —Gorica. Titovo Velenje. Oblika dejavnosti učencev: kosilo 12.45 Razred, ki se je tega spomnil: 6. b. Inictator ideje: razrednik Maijan Mulič! Kako se je to zgodilo? Tovariš je kontroliral pospravljanje posode pri kosilu in nenadoma rekel Blanki in še nekaterim drugim naj pojedo vse, češ, škoda je metati hrano stran. »V tem trenutku nekje drugje na svetu vaši vrstniki umirajo, ker nimajo kaj dati v usta!«, je še dodal. »Sem slišal, da lakoto trpijo v Afriki, kjer že nekaj mesecev ni padla kapljica dežja ...« je pripomnil Simon. »Na televiziji sem videl, da v Etiopiji umirajo ljudje, kar na cesti,« je rekel Boštjan. »Tovariš, kako naj mi pomagamo? Sa j bi se hana pokvarila. če bi jo poslali našim vrstnikom v Etiopijo!«, je pripomnila Petra. »Heureka!« je zakričal tovariš, ki nas sicer uči zgodovino in nam je vzklik takoj razložil: »Tako je vzkliknil starogrški učenjak Arhimed, ko se je spomnil neke svoje nove pametne ideje. Jaz pa sem slišal, da je naš Rdeči križ že začel zbirati denarna sredstva za pomoč lačni Afriki. S tem denarjem bodo potem kupili hrano in obleko za tiste dele črnega kontinenta, ki so najbolj ogroženi...« Tako smo v naši razredni skupnosti takoj začeli zbirati denar. Akcijo ie vodil naš blagajnik Boštjan. Skjupaj z razrednikom, smo zbrali 1090 dinarjev. Malo. vendar iz srca! Mogoče pa se nam bodo pridružili tudi ostali: na šoli, v Titovem Velenju, v vsej Sloveniji in Jugoslaviji... Helena Friškovec, 6. b, OŠ Bratov Mravljak Otroci umirajo od lakote Otroci umirajo v tropskih deželah. Dnevno jih umre zelo veliko. Umirajo zaradi vročine, žeje in lakote. Od lakote so tako suhi, da se jim vidijo vse kosti. Drugi trpijo tudi zaradi vojn. V vojni jih umre zelo veliko, ker jih streljajo. Matere ne morejo dojiti otrok, ker nimajo mleka in tako jih že umre veliko po porodu. Tem ljudem pomaga mednarodni Rdeči križ. Jugoslavija je že poslala velike količine hrane. Predvsem mleko v prahu, namaze in moko. Tega vsega so krive vojne in tropsko podnebje — vročina, kajti v vročini in brez vode ne raste živež. Zato smo se pionirji naše šole vključili v teden pionirske solidarnosti. Po Titovem Velenju prodajamo novoletne voščilnice. V petek smo se vsi zbrali v avli naše šole, kjer smo se pogovorili o afriških deželah. Poslušali smo tudi njihovo glasbo. Zbirali smo denar za revne otroke Veseli in ponosni smor da je naša šola dobila ime Ponosna sem, da je naša šola dobita tako_ slavno ime po hrabrih partizanih. Vsi smo veseli, ker živimo v svobodi in miru. Saša Vrhovnik Vesel sem, da se je naša šola poimenovala po Drugi grupi odredov. To so bili hrabri borci za domovino. Na to ime sem zelo ponosen. Matej Kramer Odslej se naša šola imenuje po hrabrih borcih, ki so se borili in mnogi tudi dali življenje za nas, da zdaj živimo v miru. Pionirji smo ponosni, da je naša šola dobila tako slavno ime. Tonlek Brinjovc Naša šola je dobila ime po Drugi grupi odredov. Tudi tem borcem se moramo zahvaliti, da živimo v svobodni domovini, Srečna sem in ponosna. Sedaj se bomo še raje učili. Tanja Dreo OS II. grupe odredov Mozirje Starši me ne silijo v poklic, marveč me le usmerjajo V Afriki umirajo ljudje od lakote. Tam je že sedem let suša. Nič ne raste, zato so ljudje lačni in žejni. Sklenili smo, ' da bomo zbirali denar za uboge otroke. Vsak bo prispeval po svoji moči. Tudi naše tovarišice učiteljice in vsi delavci naše šole bodo dali denar za uboge in lačne ljudi. Ta voščilnice V šoli smo dobili novoletne voščilnice. Tovarišica nam je povedala, da bo denar od teh voščilnic za lačne otroke v Afriki. Nekaj pa ga bo za Pionirski dom Mesec november je bil mesec boja proti alkoholizmu. O alkoholizmu smo govorili tudi v našem razredu in tako so nastali zapisi, ki so pred vami: Nekega dne je bil naš sosed pijan. Sel je v trgovino z avtomobilom in se ga napil. Ko se je pripeljal domov, se je zaletel v garažna vrata in avto malo poškodoval. Drugi dan se je doma spet napil, da ni mogel hoditi. Zvečer, ko je bila ura osem, je v vrtu streljal s puško v zrak. Takoj zatem je njegova žena prišla ven in mu rekla, naj gre spat, ker je tako pijan. Ni je ubogal in še kar naprej streljal. Njegova žena je klicala postajo milice v Velenju. Zatem sta se dva miličnika pripeljala, ga naložila v avto in ga odpeljala na postajo milice. Tam je ostal do iztreznitve. Zjutraj, ko je prišel domov, je zopet pil in tako še sedaj pije. Tanja Bilo je zvečer. Doma sem bila sama. Ravno sem večerjala, ko je nekdo potrkal na vrata. Bil je naš sosed. Bil je vinjen. V sebi sem čutila strah pred tem moškim. Vprašal me je, če imam kakšno pivo. Rekla sem, da nimam, čeprav denar bomo poslali Rdečemu križu, da bodo lahko kupili mleko in moko za revne v Ameriki. Ko gledam televizijo, se mi strašno smilijo. Srečen sem, da imam dovolj hrane in da tudi jaz lahko pomagam lačnim otrokom. Beno KLEP 6. razred Slovenije. Z veseljem prodajam voščilnice, čeprav me kje pred vrati prav grdo pogledajo. Vesna NEZIROVIČ 3. b razred sem imela še nekaj piva v hladilniku. Želela sem si, da bi prišel kdo od naših domov. Nikogar ni bilo. Sosed me je začel spraševati, če bi šla z njim v kakšno gostilno. Rekla sem mu, da nimam časa, ker se moram učiti. Hotel me je s silo odvleči ven. Na srečo sta prišla ata in mama. Ko ju je zagledal, je šel k njima in je pokleknil kar v blato. Ko je vstal, je bil ves blaten. Oddahnila sem sc in strah v ment je pojenjal. Nato smo šli skupaj v kuhinjo. Dolgo so še sedeli v kuhinji, ker sosed ni "hotel iti domov. Jaz sem šla pa že prej spat. Pozno ponoči pa ga je ati peljal domov. Ko je prišel nazaj domov, je rekel, da mu je že kar po poti zaspal. Naslednji dan je prišel k nam in se nam opravičil. Janja V našem kraju je Darko, ki na dan popije 7 dl ruma. Nekega dne je šel s kolesopi domov. Padel je in obležal na cesti. Ko smo prišli za njim s traktorjem, smo ga naložili nanj. Ko smo se pripeljali do gostilne ob železniški postaji, je skočil dol s prikolice in šel v gostilno. Kmalu se je vrnil do traktorja in smo odšli. Ko smo prišli na Moj dedek je bil partizan Kadar imam čas, zelo rada . poklepetam s starim atom. Zelo rad mi pripoveduje dogodke iz vojne. Tudi on je med vojno doživel marsikaj grenkega. Takrat je bil star 22 let. Bil je partizan. Boril se je v Šlandrovi, Zidanškovi in VDV brigadi. Partizansko ime je imel Dušan. V Sp. Krašah je bil ranjen v nogo. Nemci so se pripeljali z avtomobili iz Gornjega grada. Partizani so jih napadli iz zasede. Med bojem je prispela kolona so#ažnih vojakov, tako da bi kmalu prišla bataljonu za hrbet. V pravem času so jih opazili in se umaknili proti Mali peči. Med umikom je bil ranjen v nogo, zato se je s pomočjo tovarišev srečno umaknil v zavetje gozdov. Čez nekaj dni je dobil dovolilnico, da se lahko gre zdravit domov. Ker se mu doma ni zdelo varno, je odšel na Trnovec k sorodnikom. Tam je tudi dočakal svobodo. Ker so-, rodniki niso imeli radijskega aparata, niso mogli zvedeti, da je konec vojne. V Smartnem so partizani od veselja streljali z orožjem v zrak, tako da se je slišalo na Trnovec; po tem so sklepali, da je verjetno konec vojne. Drugi dan so se prepričali, da je to res. Bilo je veliko veselje. S svobodo se je začelo lepše življenje. Polonca Hren, 6. č Oš II. grupe odredov Mozirje Srečanje Imeli smo kulturni dan. šli smo v Titovo Velenje. Ogledali smo si predstavo Svetlane Makarovič. Predstavila se je s pesmicami iz mačje preje. Vsi v dvorani smo nestrpno čakali, kdaj se bo ha odru prikazala ,,izumiteljica" teh pesmi. Ni trajalo dolgo in že je stopila na oder-in nam pomahala. Pozdravili smo jo z velikim truščem in ploskanjem. Sedla je za klavir, ter pričela peti in igrati. Ker že nekaj let obiskujem gledališki krožek, sem najbolj občudovala, kako je znala vsako žival predstaviti. Z njenimi gibi in glasom sem takoj spoznala žjival. Za konec smo Svetlani obljubili, da bomo vsako žival spoštovali. V imenu naše šole sem ji podarila skromno darilce in se zahvalila za tako izvrsten program. Povabili smo jo tudi, da bi nas kdaj obiskala v Smartnem. Prosili smo jo še, da bi nam zapela pesem Ci —či — do. Z veseljem nam je ustregla. Presenetilo jo je, da smo pesem že znali. Tudi jaz si želim, da bom kot odrasla pisali pesmi o živalih. Morda bom še nekoč ,,Svetlana Makarovič". Za konec naj še povem, da sem svojo ,,gledališko kariero" pričela z njeno zgodbico ..Prašičkov kon-cert''. Marjeta Malus, 5. b, OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki Turn, smo pogrešali Darka. Padel je s prikolice. Ko je prišel v službo, je bU ves povit s povojem. Marko Nekega dne smo se z avtomobilom odpeljali v Šmartno ob Paki. V Lokovici smo videli nesrečo. Ata je obstal. Nato smo šli k avtomobilu. V avtomobilu so bili: oče, ki je vozil in je bil vinjen, mama ter otrok, ki je imel komaj pet let. Bili so hudo poškodovani. Otrok je grozno jokal. Ata je šel k bližnji hiši na telefon. Poklical je reševalno postajo. Čez nekaj minut se je že pripeljal rešilni avto. Naložil jih ie v avto, pomagal mu je tudi ata. Potem jih je rešilni avto odpeljal v bolnišnico. Do nesreče je prišlo zaradi alkohola in splozke ceste. Začelo ga je zanašati in je pristal v jarku. Nina Pionirji 8. razreda OŠ XIV. DIVIZIJE s prilagojenem programom TITOVO VELENJE Kmalu bo prišel čas, ko se bomo morali odločiti o naši nadalnji življenjski poti. Izbira poklica . . . To je nekaj zelo zahtevnega, kaju napačna odločitev marsikdaj skali srečo človeka. Mnogokrat premišljujem, čemu se mora človek tako kmalu odločiti, saj je vendar še otrok. Zdi se mi, da še nismo dovolj zreli za tako pomembno odločitev, kot je izbira poklica. Na pomoč nam večkrat priskočijo starši s svojimi nasveti. Nekateri so tudi taki, ki otroku silijo poklic, ki so si ga sami želeli, pa zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso mogli do tega poklica. Mnogi, ki so se odločili, za svoje delo po volji staršev, v poklicu niso srečni, v srednji šoli pa nimajo takšnih uspehov, "kajti nimajo cilja. Če pa človek nima cilja, ne ve, zakaj se uči. Ne morem gledati ljudi, ki umirajo od bolečin. Rada bi jim pomagala, nudila zavetje in jim vlila vsaj kanček zaupanja v sočloveka. Ze od mladih nog sem govorila, da bom zdravnica, ko bom velika. Medtem se mi je želja marsikdaj spremenila, vendar sem vedno prijadrala v isto odločitev — biti zdravnica. S starši bomo gotovo s skupnimi močmi izbrali'pravi poklic, ki ga bom z veseljem, uspešno in vedno opravljala. Vem, odločitev je moja in upam, da bo moja želja, biti zdravnica, izpolnjena. Vanja Golob, 7. razred OŠ bratov Letonje " Šmartno ob Paki Sem učenec 7. razreda in počasi se mi odpirajo vrata, ki so odločilna za moje nadaljnjo življenje. Pregovor pravi:,,Kakor si boš postlal, tako boš spal". Zato si moram izbrati tak poklic, katerega Prvi sneg Zjutraj me je stara mama prebudila in rekla, naj brž vstanem, ker me zunaj čaka presenečenje. Ko sem pogledala skozi okno, so se mi usta nasmejala skoraj do ušes. Padel je prvi sneg! Komaj sem čakala, da se konča pouk. S sestro Špelo sva se kepali, lovili, drsali in padali. Cvilili sva, če je kateri smuknil sneg za vrat. Prišlo je še več otrok. Dogovorili smo se, da naredimo sneženega moža. Valili smo kepe in jih zlagali na kup. Pred nami je stal sneženi mož. Za nos smo mu vtaknili velik rdeč koren, na glavo poveznili lonec in v roko dali staro metlo. Gledal nas je z velikimi črnimi očmi. Znočilo se je in odšli smo domov. Želim si še več snega, da se bom lahko tudi smučala in sankala. Brigita Gril, 3. a OŠ Karel Destovnik-Kajuh, Šoštanj Učenci, dijaki! STRAN MLADIH je vaša stran! delo bom z veseljem opravlja*. Do sedaj sem premišljeval o poklicu orodjarja. Ta poklic me veseli, predvsem zaradi tega, ker rad delam z orodjem. Tudi doma se veliko ukvarjam z vsemi vrstami orodja. Starši mi pri tem ne nasprotujejo, ampak me oba spodbujata, da naj se le učim, da bom prišel do poklica, ki sem si ga izbral. Napel bom vse sile in moči, da bom uspešno končal osnovno šolo. Peter Jelen, 7. razred OŠ bratov Letonje, Šmartno ob Paki Prva ljubezen S kolonijo smo bili na morju, na Debelem Rtiču. Vsako leto Km tu preživela del počitnic. Rada sem imela to mesto, obalo, morje. V paviljonu smo bHl z otrold Iz Trbovelj. 2e prvi dan smo pripravil ples. S prijateljicama Vanjo in Melito smo sedete za mizo. Ozrem se malo okol in oči mi obstanejo na simpatičnem, lepo oblečenem fantu. Imel je rjave kodraste lase In rjave oči. Vedela sem le to, da je iz Trbovelj. Tudi on me je opazi. Čez nekaj časa je stal pred menoj bi me prosil za ples. Med plesom me je vpraial, kako mi je ime. Ko Je bilo konec plesa, mi je z nasmehom vottll lahko noč. Njegova soba je bila nasproti moje. Naslednji dan sva bila z Milanom, tako mu je ime, ves dan. skupaj na plaži. Skupaj sva se kopala, sončila, zvečer pa o (Šla na sprehod ob obali. Ob svetlobi lune sva sedela na pomolu, se smejala in pogovarjala. Naslednji dan je imel tekmovanje v plavanju. Po tekmovanju je ves srečen pritekel k meni in me dvignil v zrak. Osvojil je 1. mesto. Dnevi so hitro minevali in ie Je bil tu predzadnji dan in zadqji ples. Nisem smela pomisliti, da se bova z Milanom ločila, po toliko srečnih dneh, Id sva jih preživela ta. Tisti večer smo bili na plesu dalj kot ponavadi. Se seda) mi v ušesih odmeva pesem „Somo simpatija", ki sva jo plesala tesno drug ob drugem. T* dan sva si izmenjala naslova, za spomin ml je podaril verižico. Tovarišica nama je do-volfla, da sva lahko bila do 10. ure ob obali. BOo je prelepo, da bi trajalo. Hotela sem si zapomniti vsako potezo njegovega obraza. V vsakem delu telesa sem čutila njegovo bližino, zato me je bolela misel, da ga bom že jutri izgubila. Dnevi, Id so nama biU odmerjeni, so minili. Ko sva se vrnila v paviljon, Je vsak odšel v svojo sobo. Nisem si upala pomisliti, kaj bo naslednji dan. On se bo vrnil v svoj krog, jaz v svojega. Zadnji dan sem veliko jokala. Nisem bila edina, ki bi ji bilo hudo ob slovesu. Nato je pripeljal avtobus za Trbovlje. Solze, objemi, zadnji poljubi, zadnji stiski rok prijateljev, še pogled in on se je odpeljal. Ostala sem sama. „Morda ne bom nikoli več tako srečna," sem pomislila. Solze v očeh, bolečina v srcu. Teja, 7. razred OS Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj gorenje Ooi«n|a - RizMtm In razvoj, p.o., Vihtiji KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA oglato prosta dela in naloge: 1. NA PODROČJU STANDARDIZACIJE IN SISTEMOV OZNAČEVANJA 2. NA PODROČJU GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — dipl. inž. ali inž. strojništva oz. elektrotehnike — pasivno znanje dveh tujih jezikov — veselje do strokovnega dela na področju razvoja standardizacije in sistemov označevanja pod 2. — visokošolska ali višješolska izobrazba, smer arhitektura ali akademija za likovno umetnost Nudimo: — soliden osebni dohodek — možnost nadaljnjega usposabljanja in izobraževanja Za navedena dela oz. naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih Gorenje — Raziskave in razvoj. Kandidati naj pošljejo plana prijava z dokazili o Izobrazbi v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE -RAZISKAVE IN RAZVOJ, Tajništvo, 63320 Titovo Va-lanja, z oznako ,,Prijava na oglas prostih dal In nalog". O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. P6TR0L DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI LJUBLJANA n.sol.o. TOZD TRGOVINA NA DROBNO CEUE n.sub.o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: - PRODAJALCA za bencinski servis v Titovem Velenju - PRODAJALCA za bencinski servis v Šoštanju Pogoji: KV prodajalec, odslužen vojaški rok in najmanj eno leto delovnih izkušenj Pri izbiri imajo prednost kandidati iz neposredne bližine Titovega Velenja oziroma Šoštanja. Piamane prijava sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: PfTROL TOZD Trgovina Celje Trnovlje pri Celju 215, Celje Komisija za delovna razmerja Prodajamo novoletne Alkohol - naš sovražnik 17. januarja 1985 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran 7 KOLEDAR ČETRTEK, 17. januarja — ANTON PETEK, 18. januarja — MAR-JETKA SOBOTA, 19. januarja — MARIJ NEDELJA, 20. januarja — BOŠTJAN PONEDELJEK, 21. januarja — NEŽA TOREK, 22. januarja — CENE SREDA, 23. januarja — RAJKO MALI OGLAS! PRODAM osebni avtomobil R4 TL. Informacije po telefonu 857-374, popoldne. OBRTNIKI! Nudim vodenje poslovnih knjig. Informacije po telefonu 853-736, v popoldanskem Času. NA STANOVANJE vzamem pridno dekle. Informacije po telefonu 858-119. donoldan. ZA OBČASNO VARSTVO otroka v popoldanskem času iščem primerno žensko. Ostalo po dogovoru. Naslov v uredništvu. KUPIM v Titovem Velenju ali bližnji okolici gradbeno parcelo. Ponudbe na telefon 857-917, od 17—18. ure. V NAJEM vzamem manjši prostor v pritličju v centru Titovega Velenja za mirno obrt. Telefon 857-459. ZAPOSLENO dekle išče sobo v Titovem Velenju s souporabo kuhinje in "kopalnice. Šifra: ..ODDALJENOST". PRODAM kasetofon Toshiba in Wollensak. Telefon: 857-693. UGODNO prodam R 4, letnik 1977, registriran do decembra 1985. Telefon: 857-363. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV VELENJE Z&AM Titovo Velenje AVTO ŠOLA obvešča občane, kandidate za voznike motornih vozit vseh kategonj, da sprejema prijave za tečaj cestno prometnih predpisov. Plačilo tečajnim te po stari ceni. Kandidati naj se prijavijo ob torkih in četrtkih od 16. do 18. ure v pisarni ZŠAM — AVTO ŠOLA na Delavski univerzi Titovo Velenje, kjer bodo prejeli tudi ostale informacijel SE PRIPOROČAMO! KUPIM rabljen hidrofon. Josip Čukič, Topolšica 66. PRODAM električno solo kitaro ,,Sakai" — kopija Gibbson z najnovejšim Pick-upom Seymour Duncan. Tomo Slatinek, Kersnikova 17, Titovo Velenje. Telefon 854-251, interna 42. Ob smrti moža Ferda Žvikarta se zahvaljujem sodelavcem Gorenja, tozd Zamrzovalniki za denarno pomoč. Romana Žvikart. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Četrtek. 17. Umugrja: dnevni dr. Janežičeva, nočni dr. Zupančič Petek, 18. januarja: dnevni dr. Markovičeva, nočni dr. Žičkar Sobota in nedelja, 19. in 20. januarja: glavni dr. Grošelj, notranji dr. Sreš-Zerdin Ponedeljek, 21. januarja: dnevni dr. Preme, nočni dr. Marolt Torek, 22. januarja: dnevni dr. Zupančič, nočni dr. Koren Sreda, 23. januarja: dnevni dr. Hrastnikova, nočni dr. Markovičeva Četrtek, 24. januarja: dnevni dr. Preme, nočni dr. Preme DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: Četrtek, 17. januarja: dr. Stupar Petek, sobota in nedelja, 18., 19. in 20. januarja: dr. Lazar ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, tašče, babice, prababice in svakinje Marije Ževart roj. Ostrovršnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami ter jo spremljali na njeni zadnji poti ter zasuli zadnji dom s cvetjem. Posebno se zahvaljujemo družinama Beričnik in Mavsar, tovarišici Anici Podlesnik pa za njene ganljive poslovilne besede. Prav tako tudi tovarišici Marti Boben ter pevcem društva upokojencev Velenje. Hvala tudi vsem stanovalcem Tomšičeve 10, kolektivu Modnega salona in duhovniku za opravljen obred. ŽALUJOČI: hči Ivica z družino, sin Ivan z ženo Nado in ostalo sorodstvo V SPOMIN 21. januarja mineva leto bridke žalosti, kar nas je zapustil naš dragi mož in oče Franc Kovše Ne moremo dojeti, da Te ni več med nami. Z nami ostajata Tvoje delo in plemenito srce. Vsem, ki obiskujete njegov grob, iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA Mnogo prezgodaj je za vedno odšel od nas dragi Franc Resnik iz Šaleka Strti v bolečini se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in sosedom, ki so bili z nami v težkih trenutkih, ga pospremili na zadnji poti v tako velikem številu in zasuli njegov grob s cvetjem. Hvala kolektivu REK Velenje za lepo rudarsko slovo, gasilskemu društvu Šalek, društvu upokojencev, ZB šalek, KS Šalek-Gorica, vsem govornikom, pevcem in praporščakom, kolektivoma Vegrad Velenje-DSSS ter duhovniku za opravljen obred. Posebno zahvalo izrekamo prim. dr. Alojzu Fijavžu za dolgoletno zdravljenje in zdravstvenemu osebju bolnice Topolšica — Planika za požrtvovalnost in pomoč v njegovem boju za življenje. ŽALUJOČI: žena Pepca, hčerki Zora in Zinka, zeta Drago in Dobrivoj, vnuki Matej, Urška in Tjaša, sestre, nečakinje in nečaki ter ostalo sorodstvo. Ponedeljek in torek, 21. in 22. januarja: dr. Menih Sreda in četrtek, 23. in 24. januarja: dr. Lazar DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Sobota in nedelja, 19. in 20. januarja: dr. Marija Magdalenič, Kidričeva 17 DEŽURNI VETERINAR: Od 18. do 25. januarja: Milan Matko, dipl. veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj, telefon 881-322. GIBANJE P MATIČNI URAD TITOVO VELENJE POROČILI SO SE: Anton JEZERNIK, roj. 1958, rudar iz Ponikve pri Žalcu in Vladimira KASESNIK, roj. 1965, šivilja iz Laz; Boris KOVAČ, roj. 1957, dipl. ing. elektrotehnike iz Titovega Velenja in Neda NOVAK, roj. 1957, dipl. ing. farmacije iz Titovega Velenja; Ivan ŠTUKELJ roj. 1946, delavec iz Kota pri Semiču in Rozalija KOVAČ, roj. 1949, delavka iz Titovega Velenja; Dane GORENČEC, roj. 1955, rudar iz Titovega Velenja in Marija SITAR, roj. 1960, delavka iz Titovega Velenja; Jožef PASTIRK, roj. 1960, gradbeni tehnik iz Črnove in Ivanka TAJ-NSEK, roj. 1965, administratorka iz Velikega vrha; Franc ČREP, roj. 1959, električar iz Kozjaka in Darja BOROVNIK, roj. 1958, kem. tehnik iz Pake pri Velenjju; Anton KUSTERBANJ, roj. 1954, električar iz Titovega Velenja in Ana KLADNIK, roj. 1964, kuharica iz Titovega Velenja; Roman RAMŠAK, roj. 1962, sprevodnik iz Prevalj in Sergeja KUSAR, roj. 1966, gospodinja iz Titovega Velenja; Simo LUKIČ, roj. 1961, rudar iz Titovega Velenja in Mara LUKENDA, roj. 1965, delavka iz Titovega Velenja; Borislav TOMAZ1Č, roj. 1961, absolvent iz Radizla in Donata OSTROVRŠNIK, roj. 1963, absolventka iz Titovega Velenja; Drago BOŠKO-VIČ, roj. 1962, strojni ključavničar iz Titovega Velenja in Danica SAVIČ, roj. 1961, delavka iz Titovega Velenja; Franjo HERLAH, roj. 1952, delavec iz Titovega Velenja in Anica HERLAH, roj. 1952, delavka iz Pake pri Velenju. UMRLI SO: Stanislav LORGER, upokojenec iz Titovega Velenja, Špeglova 31, roj. 1933; Kristina BLAGOTIN-ŠEK, roj. 1900, gospodinja iz Lokovice št. 20; Antonija KRAJNC, upokojenka iz Radovljice, Gradnikova 129, roj. 1904; Franc KREVH, upokojenec iz Titovega Velenja, Tomšičeva 51, roj. 1934, Hermina ZAPUŠEK, upokojenka iz Titovega Velenja, Partizanska c. št. 32, roj. 1914. ROJSTVA: Rodilo se je 33 dečkov in 18 deklic Velika nevarnost požarov Tudi v tej nepričakovano mrzli in sneženi zimi smo gasilci budni, imeli smo že nočni klic in prav zato bi vas radi opozorili na nekaj stvari. Ob tem času zelo veliko uporabljamo peči na trda goriva in električne peči. Pred njihovo uporabo bi vsem priporočali, da preverite dimnike, ki so ponekod, predvsem na starejših stavbah, zelo slabi, ponekod dotrajani. V teh primerih je potrebno kurjenje prilagoditi, kajti od prevelike vročine se lahko hitro zgodi, da napeljava ni primerna ali celo peč ni brezhibna. Če se že ne moremo izogniti kurjenju in ne moremo popraviti vsega kar je slabega v stanovanjih, hišah in domačijah, bodimo vsaj budni nad tem, kako dolgo in koliko ogrevamo, saj se bomo le tako izognili ognjeni stihiji. Predvsem moramo na to paziti ponoči, ko je zelo težko pravočasno' priskočiti na pomoč. Tudi gasilci v tej mrzli zimi ne moremo biti tako učinkoviti, saj nam pogosto mraz in sneg onemogočata dostop do vode, studenci so zamrznjeni, ceste so slabo prevozne in še bi lahko naštevali. Zato moramo vsi pomisliti, na to, da lahko zaradi majhne malomarnosti ali nepazljivosti ostanemo brez strehe nad glavo, poškodujemo imetje in ogrozimo ljudi okoli nas. Bodimo torej previdni in vsi skupaj prispevajmo nekaj svoje zavesti, da se bomo izognili nepotrebnim nesrečam. Miha Valenci gorenje GORENJE - ELEKTRONIKA, Široka potrošnja, p. o., Titovo Velenje KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. POMOČNIK DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE 2. VODJA SEKTORJA GOSPODARJENJA Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — dipl. ekonomist ali dipl. pravnik — 5 let delovnih izkušenj na vodilnih oz. vodstvenih delih in nalogah pod 2. — dipl. ekonomist — 4 leta delovnih izkušenj na področju financ in ekonomike Izbrana kandidata bosta imenovana za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo. U VčkAL DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b DO VEKOS n. sub. o. TOZD TOPLOTNA OSKRBA Koroška 3 a TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja DO VEKOS TOZD Toplotna oskrba objavlja več prostih del in nalog zahtevna montaža ogrevalnih naprav Pogoj: — KV monter ogrevalnih naprav — 3 leta delovnih izkušenj - Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazilom o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v roku 15 dni od objave na naslov: DO VEKOS, Kadrovska služba,- Koroška 37 b, Titovo Velenje. Vse kandidate bomo o izbiri pisno obvestili najpozneje v roku 30 dni po objavi. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO OB PAKI Svet Krajevne skupnosti Šmartno ob Paki razpisuje delovne naloge tajnika krajevne skupnosti Šmartno ob Paki. Splošni pogoji: višja šolska izobrazba upravno-pravne smeri z enoletno prakso ali srednja šolska izobrazba ustrezne smeri s 3-letno prakso na podobnih delih in nalogah. Posebni pogoji: Kandidati morajo obvladati znanje s področja upravno administrativnih del, poznati morajo samoupravno organiziranost KS in imeti moralno politične vrline. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v zaprti kuverti na naslov: Krajevna skupnost Šmartno ob Paki za razpisno komisijo. Izbran kandidat bo imenovan za dobo 4 iei in je lahko ponovno imenovan. Rok prijave je 10 dni od dneva objave razpisa. O izidu bomo kandidate obvestili v 10 dneh po opravljenem postopku. U L&kaL DO za komunalno In stanovanlsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b DO VEKOS n. sub. o. TOZD KOMUNALNA OSKRBA Koroška 37 b TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja DO VEKOS TOZD Komunalna oskrba objavlja prosta dela in naloge zagotavljanje dobave vode Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje: — srednja tehniška šola ali KV monter vodovodnih naprav — 2 leti oziroma 4 leta delovnih izkušenj — vozniški izpit „B" kategorije Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazilom o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v roku 15 dni od objave na naslov: DO VEKOS, Kadrovska služba. Koroška 37 b, Titovo Velenje. Vse kandidate bomo o izbiri pisno obvestili najpozneje v roku 30 dni po objavi. U DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b Oddamo ostrega psa čuvaja (nemškega ovčarja) starega 5 let. Vabimo vse zainteresirane, da se zglasijo na številko 854-321, interna 32, med šesto in štirinajsto uro. MALA ANKETA Počitnice so tu! Huraaa! Počitnice so tu! Sneg je poskrbel za to, da bodo Se lepše, da bo veselje še toliko večje. Kaj mraz! Debel šal, topla bunda, volnena kapa in rokavice in nič ne more skaliti veselja. Prav je tako. Prvo polletje je torej že za učenci. Marsikdo bo te počitnice izkoristil tudi za to, da bo utrdil svoje znanje, da bo v drugo polletje starta! uspešneje. Prav vsi, pa se bodo naužili tudi Vega. V ponedeljek, prvi dan šolskih počitnic, smo se _ odpravili na teren. Med tiste, ki že brezskrbno uživajo. Povedali so nam marsikaj zanimivega. Spela Turk, 3. razred osnovne šole Gustava Šiliha: »Ja, v prvem polletju sem bila prav dobra. Vsi smo šli z uspehom dol. Drugače sem bila do sedaj vedno odlična. Na počitnice bom odšla s sestro in starši v Kozje. Tam se bomo smučali in sankali. Prav sedaj pa grem s sestro Tadejo in prijatelji na zaledenelo Plevelovo jezero. Led je dovolj debel, da se bomo lahko drsali. To bo luštno.« Damjan Tamše, 5. razred, osnovne šole Gustava Šiliha: »28. januarja grem s sošolci v Veselo šolo na Paški Kozjak. Pravijo, daje to luštno. Tam se bomo smučali, najrazličnejše igre, gledali televizijo, pa tUdi plesali bomo. Med počitnicami pa bom tudi malo pogledal matematiko, čeprav mi ta ne dela preglavic. Najraje jo imam od vseh predmetov, pa tudi oceno sem imel iz matematike najboljšo. Seveda pa bom veliko tudi zunaj s prijatelji.« Aleksander Oder, 1. letnik srednje rudarske usmeritve: »Prvo polletje se je kar dobro končalo. S prav dobrim uspehom sem izde- lal. Vendar tnice preživel kar r bom počitnice pre ma. Tukaj pred blokom smo si s prijatelji naredili hokejsko igrišče. Teren smo lepo splužill s sankami, malo smo si pomag'ali tudi z lopatami, igrišče zagradili in postavili gole. Že ob pol enajstih nas čaka tekma z ekiptf iz sosednjega bloka. Sedaj pa treniramo. Med počitnicami pa bom seveda tudi malo pogledal v šolske knjige; pa tudi kako zanimivo knjigo bom prebral.« Bojan Jevšnik, 6. razred osnovne šole Antona Aškerca: »"Tudi jaz bom v teh počitnicah veliko igral hokej. Fantje smo si naredili iz plastelina pag, nabavili hokejske "palice in zdaj igramo na pravem igrišču. Šel pa bom tudi smučat, na Golte. Ob večerih bom gledal televizijo, pa bo minilo. Da bi se med počitnicami učil? Ne, to pa ne. Saj je učenja dovolj, ko je šola. V prvem polletju sem bil prav dober. Kar v redu, a ne?« Sabina Florjan, 7. razred, osnovne šole Antona Aškerca: »Med počitnicami bom šla samo k stari mami v Pesje. Pomagala ji bom, ker je bo-lana. Pa tudi mami bom pomagala doma. Danes sem šla v trgovino. Ker se ne smučam, se toliko raje sankam. Včasih odidem na grad, kjer je lepo. Pa saj bodo počitnice hitro minile, potem pa spet pouk.« mkp, B. M. Organizirana prehrana srednješolcev Nekatere delovne organizacije niso podpisale sporazuma Na Centru srednjih šol malica za srednješolce ni bila organizirana (razen na srednji družboslovni šoli) vse do preteklega leta, ko so učencem omogočili, da so lahko kupovali hladno malico s toplim ali hladnim napitkom v šolski okrepčevalnici. Učencem štipendistom REK pa je štipenditor regresiral malice, ki so jih za te učence pripravljali "v obratu družbene prehrane. Učenci tako seveda niso dobivali malic pod enakimi pogoji. Zato je Center srednjih šol pričel aktivnosti, da bi to pomanjkljivost odpravili. Za razdeljevanje malic so ustrezno uredili in opremili okoli 250 kvadratnih metrov veliko jedilnico z 250 sedeži. Pripravili so tudi dogovor o načinu regresiranja malic za vse učence Centra srednjih šol. Tako naj bi organizacije združenega de- la, ki imajo svoje štipendiste in tiste organizacije združenega dela, kjer so zaposleni starši teh učencev prispevale določen delež. K regresiranju je pristopila večina predvidenih organizacij združenega dela v -občini Velenje razen EKO, ki bi moral prispevati 50 tisoč dinarjev, Vekos, ki bi moral prispevati 4240 dinarjev in Veplasa, ki bi moral prispevati 7040 dinarjev. Izven občine Velenje pa je k sporazumu pristopilo le Kovi-narstvo Ljubno. Vsi ostali so se sklicali na enoten republiški dogovor o regresiranju malic, ki pa še ni pripravljen. S sredstvi, ki jih Center srednjih šol prejema za prehrano učencev iz organizacij združenega dela in regresa republiške izobraževalne skupnosti pokrivajo 62 odstotkov vrednosti malic, razli- • ko pa plačujejo učenci sami. Šmartno ob Paki Bo napoved uresničena? O obnovi kulturnega doma v Šmartnem ob Paki, Id je gotovo za krajane te krajevne skupnosti velik zalogaj v teh nerožnatih časih, smo na straneh našega časopisa že večkrat poročali. Nazadnje v jeseni. In kako daleč so stvari v začetku letošnjega leta? Na zastavljeno vprašanje je odgovorila predsednica šmarškega kulturnega društva Mija Žerjav takole: ,,Dom obnavljamo v fazah, vendar dela niso tekla tako, kot smo predvidevali. Vzrok je bilo pomanjkanje denarja, ki nam ga je zmanjkalo že meseca junija lani. Ponovno se je gradbišče pri domu „odprlo" konec oktobra. Dom je že do- bil svojo zunanjo podobo, prav tako delavci velenjskega Ve-grada pospešeno izvajajo nekatera finalna dela v njegovi notranjosti. Kot nam obljubljajo izvajalci, bo prva faza obnove končana konec meseca februarja." Do takrat naj bi bil obnovljen dvoranski del, garderobe, šminkarnica, mladinsko sobo pa si bodo morali urediti mladinci po svojih močeh. Z obnovo druge faze pa bo v domu prostor za knjižnico, ta je sedaj mnogo premajhna in za večje število obiskovalcev neprimeren, nujno rabijo svojo streho nad glavo tamkajšnji pevci, ki sedaj vadijo kar v privatnih prostorih ter še nekatere druge prostore tudi folkloristi gostujejo v prostorih osnovne šole potrebne za razvijanje tako bogate in razvejane kulturne dejavnosti kot je v Šmartnem ob Paki. ,,Upamo, da bo kulturna dejavnost letos spomladi že stekla v obnovljenih prostorih našega hrama. Postrgali smo namreč vsa sredstva, ki smo jih imeli, veliko razumevanja za naše težave pa smo našli pri krajanih Šmartnega ob Paki in sosednje krajevne skupnosti Gorenje. Delamo z roko v roki in s skupnimi močmi moramo biti tudi tako zahtevni in težavni nalogi kos," je ob koncu poudarila Mija Žerjav. Obvestilo Smučarski klub Titovo Velenje obvešča vse člane in ljubitelje zimskih športov, da bo v soboto, 19. januarja 1985 v hotelu VESNA v Topolšici 4. TRADICIONALNI SMUČARSKI PLES, s pričetkom ob 20. uri. Vljudno vabljenil Krajevna skupnost Edvarda Kardelja Odstranili bodo neregistrirana vozila Konec prejšnjega tedna je sklicala krajevna konferenca SZDL krajevne skupnosti Edvarda Kardelja sestanek na katerem so govorili o problematiki parkiranja v pokritih parkirnih prostorih. Na sestanek so povabili tudi inšpekcijske službe skupščine občine Velenje, predstavnike Postaje milice, komiteja za gospodarstvo in Veko-sa. O velikih težavah s katerimi se srečujejo v tej krajevni skupnosti zaradi nedorečenosti pokritih parkirnih prostorov smo tudi v Našem času že pisali. Naj še enkrat omenimo, da so ti parkirni prostori po doslej veljavnem odloku javne parkirne površine, kljub temu, da so bili zaračunani v ceni kvadratnega metra stanovanja, da jih stanovalci sami čistijo, plačujejo razsvetljavo in tako dalje. V zimskih mesecih pa nastopijo velike težave, saj pripeljejo sem „prezimovat" svoja vozila številni občani od blizu pa tudi od daleč. Tako krajani, ki kot smo omenili parkirišča vzdržujejo, nimajo, kje parkirati. V zadnjem času pa se je pojavila še dodatna težava. Občani so začeli parkirati svoja vozila tudi tam, kjer ni parkirišč, kar na vozišču, tako pa je otežkočen, pogosto pa povsem onemogočen promet. Zato se zelo pogosto dogodi, da pridejo občani k svojemu avtomobilu, ko morajo po nujnem opravku — peljati otroka k zdravniku, v varstvu oziroma imajo kakšen drug opravek, pa je njihov avtomobil povsem zaparkiran, možnosti, da bi ugotovili, kdo je pustil avto tako neodgovorno pa seveda ni. Zato ni čudno, da so postali krajani te krajevne skupnosti, še posebej stanovanjskih stolpnic Kardeljev trg 1,2,3 že tako nezadovoljni, da so zahtevali sestanek na katerem se dogovorijo o' razrešitvi teh vprašanj. Na sestanku so med drugim sklenili, da bodo naslovili na občinski inšpektorat, da v skladu z že veljavnim odlokom poskrbi, da pooblaščena delovna organizacija Vekos, odstrani iz pokritih parkirnih prostorov vse negistrirane in neuporabne avtomobile. Seveda bi bilo še bolje, če bi lastniki avtomobilov v najkrajšem času to storili sami. Občinski inšpektorat bo začel ukrepati že v teh dneh. S predstavniki Postaje milice Jitovo Velenje so se dogovorili, da bodo ti odslej redno, vsak dan kontrolirali pravilnost parkiranja v teh prostorih. Seveda bodo izrekali tudi kazni, ko pa bo v veljavi nov odlok o varnosti prometa pa bodo takšne avtomobile, seveda na stroške kršiteljev, tudi odstranjevali. Na zadnjem sestanku so se v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja dogovorili tudi, da bodo takoj, ko naj bi bil sprejet nov odlok, (osnutek odloka bo na dnev- nem redu januarske skupščine — ta pa opredeljuje pokrite parkirne prostore v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja kot pripadajoče parkirne prostore na katerih določa red krajevna skupnost) razdelili svojim krajanom posebne nalepke. Potem bodo lahko parkirali na teh prostorih izključno samo tisti, ki bodo imeli omenjeno nalepko. Dogovorili so se tudi, da bodo vsi tisti za to plačevali tudi stroške vzdrževanja. Doslej so namreč parkirišča čistili udarniško, odslej pa naj bi zagotovili redno čiščenje. Seveda bodo, ko bo sprejet nov odlok iz teh prostorov lahko odstranili vse avtomobile, ki ne bodo imeli nalepk — seveda na stroške občanov. Nov odlok, ki bo tudi določneje opredeljeval parkirišča je v naši občini, še posebej pa v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja resnično zelo potreben, saj se bomo tako izognili številnim problemom, ki nastajajo zaradi nedorečenih opredelitev. Marsikakšnemu problemu pa bi se lahko izognili tudi že doslej, seveda če bi uresničevali vsaj tiste odloke, ki so že sprejeti. M. Z. Strelski šport Sest reprezentantov Na 3. republiškem preglednem tekmovanju v streljanju s standardnim zračnim orožjem so se znova izkazali tudi velenjski strelci. Pri članih je v streljanju s pištolo zmagal Trstenjak, 3. je bil Stuhec, 5. pa Trinkaus. Pri mladinkah je presenetila Mojca Močivnik, ki je za krog premagala Denis Bolo na drugem mestu, pri mladincih pa je drugo mesto osvojil Legner. S temi izidi si je kar šest tekmovalcev iz Titovega Velenja priborilo mesto v republiški reprezentanci za nastop na turnirju Bratstvo in enotnost v Sadu. Novem Strelska družina Mrož je pripravila tudi občinsko tekmovanje s serijsko zračno puško. Pri članih je zmagal Trebše s 368 krogi, z enakim izidom je bil drugi Žučko, tretje mesto pa je osvojil Detelbah. Pri mladinkah je zmagala Mirjana Žučko, pred Safaričevo in Pehar-čevo, pri mladincih pa je bil najboljši Hiršel, drugi je bil Krošel in tretji Jovanovič. F. Ž. KINO* KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 17. 1. ob 18. in 20. uri SEKS NA MOTORJU — nizozemski, akcijski. V gl. vi.: Hans van Torgeren Petek, 18. 1. ob 10. uri SATANOV MEC — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Tom Bongio-rono___ Petek, 18. 1. ob 18. in 20. uri ZAMOLKLI ODMEVI — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Karin Door Sobota in nedelja, 19. 1. in 20. 1. ob 18. in 20. uri SATANOV MEC — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Tom Bongio-rono Ponedeljek, 21. 1. ob 10. uri Ponedeljek in torek, 21. 1. in 22. 1. ob 18. in 20. uri BRILJANTINA II — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Maxwell Caulfield Sreda."23. 1. ob 10., 18. in 20. uri KLASHDANCE — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Jennifer Beals FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 21. 1. ob 20. uri FLASHDANCE — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Jennifer Beals Režija: Adrian Lyne Film, ki je navdušil na milijone ljudi po vsem svetu. KINO DOM KULTURE Četrtek, 17. I.ob20. uri ZAMOLKLI ODMEVI — ameriški, srhljivka. V gl. vi.: Karin Door KINO ŠOŠTANJ Sobota, 19. 1. ob 19,30 uri SEKS NA MOTORJU — nizozemski, akcijski. V gl. vi.: Hans van Torgeren Nedelja, 20. 1. ob 17,30 in 19,30 ZAMOLKLI ODMEVI — ameriški* srhljivka. V gl. vi.: Karin Door Ponedeljek, 21. 1. ob 19,30 uri SATANOV MEC — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Tom Bongio-rono Sreda, 23. 1. ob 19,30 uri BRILJANTINA II — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Maxwell Caulfield KINO DOLIČ Petek, 18. 1. ob 19. uri SATANOV MEC — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Tom Bongio-rono KINO BRASLOVČE Nedelja, 20. 1. ob 18. uri SEKS NA MOTORJU — nizozemski, akcijski. V gl. vi.: Hans van Torgeren Sreda, 23. l.ob 18. uri ZAMOLKLI ODMEVI — ameriški, srhljivka. V gl. vi.: Karin Door OD 21. DO 30.1. FLASHDANCE V VSEH NAŠIH KINEMATOGRAFIH! FLASHDANCE Film, ki je navdušil miljone ljudi po vsem svetu kmalu tudi v kinematografih kina Velenje! Izjemna glasba, izjemen ples, prijetna zgodba in Dolby stereo ■tehnika postavljena za to priložnost! Od 21. do 30. 1. Flashdance. Zavarovanje živali Mozirje prednjači V napore za večji pridelek hrane se posebej zavzeto vključujejo zlasti živinorejci, pri tem pa jim seveda težav ne manjka. Med drugim jih pogosto tarejo nevšečnosti v zvezi z boleznimi in poškodbami živine. Zdravljenje seveda postaja iz dneva v dan dražje, zato je rejcem v veliko pomoč zavarovanje, prav zaradi podražitev pa vsa sredstva iz zavarovanja vsako leto v celoti porabijo. Vsekakor je razveseljiva ugotovitev, da se obseg zavarovanja širi, kar seveda omogoča ugodnejše delo veterinarski službi. Veterinarji in strokovne službe zato priporočajo večje vključevanje v zavarovanje, ker je to zagotovo v širšem družbenem interesu, predvsem pa Živinorejcem zagotavlja večjo socialno in ekonomsko varnost. Tudi na področju zavarovanja živine na širšem celjskem območju prednjači mozirska občina, saj imajo praktično zavarovano vso osnovno čredo govedi. Od 4.500 živali je namreč zavarovanih več kot 90 odstotkov, kar je daleč največ na celjskem področju. V velenjski občini je zavarovanih 1.176 govedi, kar je približno polovica vseh živali, zato so rezerve v Šaleški dolini še velike. Povedati je tudi treba, da se zavarovanje širi in je število zavarovanih živali lani poraslo za 6 odstotkov. Najnižja zavarovalna vsota za govedo se bo letos povečala od 5 na 7,5 starih milijonov, premijski stavki, ali odstotek premija na zavarovalno vsoto, pa ostanejo nespremenjeni. Ta odstotek je v mozirski občini 3,9, v velenjski pa 4,8. V mozirski je nižji zaradi večjega števila zavarovanih' živali, kar seveda na podlagi solidarnosti zmanjšuje znesek. Pomembna novost je odslej naprej tudi zavarovanje živine na planinskih pašnikih in zavarovanje rizika izgube teleta pri porodu. Možno je seveda zavarovati tudi konje, prašiče, ovce, koze, čebele, perutnino in pse. Smučanje Tekmovanje za najmlajše Smučarski klub Velenje in občinska ZTKO bosta pripravila pokalno tekmovanje v veleslalomu in odprto prvenstvo kluba za letošnje leto. Tekmovanje velja za pioniije in pionirke v kategorijah za letnike 1977-1978 in mlajši, 1975-1976, 1973-1974 in 1970-1972. Pripravili bodo 4 tekmovanja, točke pa bo prejelo prvih 30 uvrščenih na vsaki tekmi posebej. Za končno zmago bosta štela dva najboljša rezultata vsakega tekmovalca in tekmovalke. Štartnina je 100 di-narjev, ki jo tekmovalci plačajo pred začetkom vsakega tekmovanja. Prva tekma bo 27. januaijaob 10. uri na Golteh. Prevoze in smučarske vozovnice si tekmovalci plačajo sami. Vse informacije nudijo v smučarskem klubu in v pisarni ZTKO. Kegljanje Poraz v gosteh Na številnih kegljiščih na celjskem območju se je pričelo medobčinsko kegljaško tekmovanje v prvi in drugi ligi, v obeh pa tekmuje po 12 ekip. Zmagovalec prve lige, v kateri je tudi ekipa Šoštanja, si pridobi pravico tekmovanja v drugi republiški ligi. Šoštanjčani so v prvem kolu gostovali v Celju pri ekipi Ingrada. Domačini so bili prepričljivo boljši in so zmagali s 4.843 : 4.825. Kegljači Šoštanja so tokrat povsem razočarali, prikazali eno najslabših iger in zasluženo izgubili. V drugem kolu se bodo Šoštanjčani danes pomerili z novinci v ligi, kegljači Kovinotehne iz Celja. Srečanje bo na kegljišču šoštanj-skih Termoelektrarn. V Celju so kegljali: S. Fidej 848, Križovnik 845, Tamše 836, Jovanovič 786, Glavič 759 in L. Fidej 751. Smučarski skoki Pušnik republiški prvak Smučarsko skakalni klub z Ljubnega ob Savinji je v soboto KS Edvarda Kardelja Smučarsko tekmovanje Društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Edvarda Kardelja bo pripravilo prihodnjo soboto v sodelovanju s komisijo za šport in rekreacijo te krajevne skupnosti tekmovanje v veleslalomu na smučišču v šaleku. Vabijo krajane, tako tiste, ki so šele stopili na sneg kot tudi tiste, ki to športno veščino že dobro obvladajo, da se tekmovanja udeležijo v čim večjem številu. uspešno pripravil republiško prvenstvo za mlajše mladince. Žal je na dobro pripravljeni skakalnici in v lepem vremenu nastopilo le 23 mladih skakalcev iz osmih slovenskih klubov, prepričljivo pa je zmagal Velenjčan Pušnik ki je s 'skokoma 60 in 59,5 metra zbral 204,4 točke. Na 7. mesto se uvrstil Tamše, 11. pa je bil domačin Centrih. V Mislinji je bilo 14. tekmovanje za memorial Pohorskega bataljona in tudi na tem tekmovanju so imeli velenjski skakalci precej uspehov. Nastopilo je 56 tekmovalcev v vseh kategorijah. Golob je bil drugi pri članih, Mihelič tretji pri mladincih in Tamše drugi pri pionirjih. Zanimivo je, da sta najboljša pionirja, Kešar iz Kranja in Tamše iz Titovega Velenja skočila dlje, kot najboljši člani in mladinci. Ekipno so zmagale Žiri, drugi pa so bili Velenjčani.